lara vode: znova sem zaživela
Pričevanje o ozdravitvi
FOTO: Lara Vode
Znova sem
zaživela
Katarina Erbežnik se zdaj, ko je v šestih mesecih izgubila enaintrideset kilogramov, bolj
veseli življenja.
Katarina Erbežnik se je več kot petnajst let spopadala s
hudimi telesnimi boleznimi, oslabelostjo in debelostjo,
depresijo in nočnimi napadi panike. Težko je delala in se
premikala, njeno veselje do življenja je ugašalo … Nič več
ni razmišljala o ozdravitvi niti o kakšni ublažitvi stanja.
Dotlej ji namreč ni pomagalo nobeno zdravljenje. Pred
dobrim letom pa jo je poklicala prijateljica in ji predlagala ajurvedsko zdravljenje in hujšanje. In – odločila se je,
da bo poskusila, čeprav ajurvedskega zdravljenja sploh ni
poznala. Vsekakor pa takrat ni vedela, da bo to povsem
spremenilo njeno življenje in jo iz ljubiteljice suhih salam
spremenilo v zagovornico ajurvedske hrane.
Š
FOTO: Iz zasebne zbirke
tiridesetletna Blejčanka Katarina Erbežnik je že skoraj povsem pozabila, kako se človek počuti takrat, ko je zdrav, vesel, radosten in poln
energije. Čeprav je v otroštvu trenirala smučanje, je bila zadnja leta tako
oslabela, bolna in debela, da se je le stežka gibala, hodila, se sprehajala.
Najpogosteje je bila predvsem utrujena in brezvoljna, težko je opravljala
celo nekatera gospodinjska dela, saj se zaradi izčrpanosti včasih ni mogla
lotiti niti pospravljanja. Njene težave se niso končale niti ponoči. Spala
skorajda ni. Ponoči se je prebujala sredi napadov panike. Najožji družinski člani, mož, hči, mati – z njimi živi v hiši – so jo sprejeli takšno, kot
je bila. Njene zdravstvene stiske in tegobe so delili skupaj z njo – mož
jo je ponoči večkrat na teden vozil v urgentno ambulanto. Trepetali so
skupaj z njo, kadar ji je začelo srce biti hitreje, pomagali so ji pri meritvah
krvnega tlaka (merilnik je imela vedno s seboj) itn. »Pravzaprav se šele
zdaj dobro zavedam, da so najbližji ves čas podoživljali moje trpljenje.
Nenehno so bili izpostavljeni pritisku, saj jih je bilo strah, kaj se mi utegne
– zaradi mojih številnih bolezni – zgoditi že prihodnji trenutek.«
Ko je že skoraj opustila vsako upanje na ozdravitev in zmanjšanje telesne teže – takrat je bila že tako bolna, da se je lahko sprehodila le še po
domači ulici – jo je prijateljičin namig o ajurvedski shujševalni terapiji
Katarina Erbežnik med terapijo v ajurvedski pripravil do tega, da je tako rekoč čez noč, povsem nenadoma, spremesavni – tako se je njeno telo bolje razstru- nila sprva hranjenje, postopno pa tudi mišljenje, čustvovanje in odnos
do življenja. Domači so ji v tej spremembi prav tako kot prej zvesto stali
pljalo.
42
Aura
276/2012
www.aura.si
^lovek in zdravje
Katarina Erbežnik je bila v otroštvu dejavna športnica,
vadila je smučanje. Takrat je bila zdrava in vitka. Težave
z debelostjo so se začele šele v najstniških letih. Čeprav
takrat še ni imela pretirano velike telesne teže, ji je marsikdo rekel, da je debela, zato je velikokrat preskušala
različne shujševalne diete, te pa se niso obnesle. Na hrano ni kaj posebno pazila, jedla je zelo nezdravo. Tudi s
previsokim krvnim tlakom se je spopadala že v mladosti,
uravnavala ga je z uživanjem tinkture bele omele, vendar zdravljenju ni namenjala posebne pozornosti. Zato
se ji je krvni tlak postopno povečeval, začela je uživati
tablete za zniževanje krvnega tlaka, tem pa je kmalu dodala še tablete za umiritev srčnega utripa. Prve napade
panike je doživela nekaj let po hčerinem rojstvu, imela je
približno triintrideset let. Ko se je sredi noči prebudila s
hudimi bolečinami srca in povečanim srčnim utripom, je
najprej mislila, da ima srčni infarkt (tudi njen oče je umrl
zaradi tega). Dežurni zdravnik ji je povedal, da je imela
le napad panike, to mu je težko verjela, saj je ob vsakem
napadu mislila, da bo umrla.
Včasih so se takšni napadi pojavljali zelo pogosto –
mož jo je vsako noč odpeljal v blejsko urgentno ambulanto. »To je bil začaran krog. Nenehno sem si merila
tlak, zelo sem bila prestrašena. Zdravniki so spoznali, da
sem depresivna, zato so mi predpisali še antidepresive.
Nekaj časa sem jih jemala, nato sem jih opustila. Potem
sem imela dva epileptična napada, zato sem začela uživati tablete za preprečitev takih napadov. Zaradi teh težav sem bila zelo utrujena in žalostna. Rada bi več delala,
vendar nisem mogla, bila sem potrta, tolažila sem se s
hrano. Ko sem prenehala kaditi, sem se v nekaj tednih
zredila za trideset kilogramov. Zaradi prevelike telesne
teže, tehtala sem 114 kilogramov, sem imela tudi težave s hrbtenico, neredne menstruacije, slabo kri, težave z
želodcem (gastritis), glavobole, težke noge itn.«
Kadar ji je bilo zelo hudo, je pomislila tudi na to, da
bi se zdravila alternativno. Ko pa se je spet počutila bolje, je na svoje dobre sklepe pozabila in spet zaživela po starem. Vsak dan je zaužila približno petnajst
različnih tablet za »lajšanje« zdravstvenih težav. »Bila
sem otopela, nesrečna. Ničesar nisem zmogla. Rada bi
se več posvečala hčerki, smučala, hodila na sprehode
itn. Bila sem brez življenjskih ciljev, izjemno razdražljiva
ob strani. Najprej so bili morda malce
prestrašeni, pozneje pa so se novega
načina hranjenja delno privadili tudi
sami. »Seveda sprva sploh nisem dojela, v kaj se podajam,« pripoveduje
moja sogovornica: »Takrat ko sem
privolila, da se bom zdravila z ajurvedsko terapijo, seveda sploh nisem vewww.aura.si
in čustveno labilna. Preden sem zbolela, sem bila zelo
družabna, potem pa sem v družbi le še molčala in gledala
na uro. Moje že tako slabo telesno in duševno stanje so
prav gotovo poslabšala še številna zdravila – čeprav so
mi olajšala neke vrste bolečine, so pospeševale razvijanje
drugih bolezni in slabega čustvenega stanja.«
Katarina Erbežnik je zdaj pripravljena svetovati ljudem, ki se spopadajo s podobnimi zdravstvenimi težavami, kot se je ona. Pripravljena jim je pokazati tudi svoje zdravstvene izvide, še posebno tista, ki kažeta slabo
krvno sliko pred ajurvedsko dieto in dobro po njej. Tega,
česar se je naučila, ne želi obdržati le zase, saj ve, da ima
veliko ljudi podobne zdravstvene težave, kot jih je imela
sama, pa si ne znajo pomagati.
Odkrito našteva tudi zdravila, ki jih je jemala pred
zdravljenjem, in tista, ki jih še vedno jemlje.
Pred ajurvedsko terapijo je jemala zdravila:
PLEXANIL: za znižanje krvnega tlaka (enkrat na dan)
TERTENSIF: za odvajanje vode (enkrat na dan)
NEXIUM: za pomiritev želodca (dvakrat na dan)
ASPIRIN 100: preventivno zdravilo za redčenje krvi (enkrat
na dan)
VENTER: za želodec (jemala jih je le včasih, enkrat do trikrat
na dan)
HELEX: preventivno proti stresu in živčnosti (včasih, enkrat
do trikrat na dan)
TEGRETOL: preventivno, proti epilepsiji (včasih, pol tablete
na dan)
SPASMEX: proti želodčnim krčem (včasih)
NITROLINGUAL: razpršilo za preprečitev želodčnih krčev
CONCOR: za upočasnitev bitja srca (ena in pol tablete na
dan)
Po opravljeni šestmesečni terapiji še vedno jemlje tale
zdravila:
BIONOLIPREL: šibkejše zdravilo za zniževanje krvnega tlaka
(enkrat na dan)
TEGRETOL: proti epileptičnim napadom (pol tablete na dan)
NEXIUM: proti želodčnim bolečinam (včasih, ko poje kaj, kar
ji škoduje)
ASPIRIN 100: preventivno za redčenje krvi (enkrat na dan)
dela, kako bo ta potekala. Niti sanjalo
se mi ni, da bom morala uživati samo
vegetarijansko hrano … Večkrat sem
si sicer želela postati vegetarijanka, saj
so se mi živali smilile, vendar nisem
tega nikoli uresničila. Nadvse rada
sem imela mesno hrano, predvsem
industrijsko izdelane hrenovke, čajne
salame in klobase – s takšnimi dobrotami, z različnimi trdimi siri in kislimi
kumaricami sem navadno začenjala
dan. Seveda je bila mesna hrana na jedilniku tudi pri kosilu, velikokrat s pečenko. Vsekakor sem rada jedla tudi
krompir, različne testenine, slaščice,
pecivo itn. Zelenjavo imam sicer rada,
Aura
276/2012
43
lara vode: znova sem zaživela
Nisem vedela,
v kaj se podajam
»Ko sem se odločila za ajurvedsko
zdravljenje, ki ga pravzaprav sploh nisem poznala, sem doživela nekakšen
preblisk. Prijateljici, ki me je nagovarjala k ajurvedski shujševalni dieti, sem
kar takoj rekla da. Morda je k takšni
nenadni odločitvi pripomoglo spoznanje, ki sem ga doživela le nekaj dni
pred telefonskim pogovorom s prijateljico ... Ko sva s hčerjo gledali neko
televizijsko oddajo, v tej se je mati
igrala z otrokom, z njim je celo tekala,
me je hči vprašala, zakaj ne tečeva in
skačeva še midve … Odvrnila sem ji,
da se z njo ne morem tako igrati, saj
sem predebela in vse preveč bolna. To
spoznanje me je nekako streznilo.
In čeprav nisem vedela, kakšno bo
ajurvedsko zdravljenje in niti tega, da
bom morala povsem spremeniti svoje
hranitvene navade, se mi je zdelo, da
sem se z vsem bitjem oprijela še zadnje bilke. Ne vem, zakaj sem takrat
dobila občutek, da mi bo zdravljenje
pomagalo, čeprav ni dotlej zalegla še
nobena dieta in tudi zdravila ne …«
se danes smeji Katarina Erbežnik, ki
je seveda presrečna, ker se lahko spet
veseli zdravja, lahkotnejšega gibanja,
veliko večje delovne zmogljivosti itn.
Zdaj hodi z možem in hčerjo na daljše
sprehode in tudi smuča. Spet zaznava
44
Aura
276/2012
FOTO: Iz zasebne zbirke
vendar sem nanjo največkrat pozabila, navadno sem domačim skuhala le
zelenjavno juho. Solato sem pripravljala le zaradi hčere, sama pa je nisem
nikoli marala. Ker zelo rada kuham in
temu opravilu namenjam vso pozornost (s kuhanjem se lahko nemoteno
ukvarjam, odkar smo se iz Ljubljane
preselili na Bled in sem zapustila službo), sem se vedno zelo potrudila, da
sem pripravljala, tako sem namreč
mislila, dobro in zdravo slovensko
hrano ...«
Pred ajurvedskim zdravljenjem je tehtala 114 kilogramov, imela pa je tudi
številne bolezni.
srečna, pozitivna čustva, ne le žalosti,
strahu, obupanosti in depresije. Tudi
njena izjemna razdražljivost je minila,
zato imajo v družini še lepše medosebne odnose.
Preden je obiskala ajurvedskega
zdravnika v Hiši Ayurveda, si je mislila, da bo, tako kot po navadi, dobila
shujševalno dieto, podobno vsem
prejšnjim – teh se je držala mesec dni,
potem pa se je spet vrnila k nezdravim
navadam in se zredila. »Že ko sem
vstopila v Hišo Ayurveda, sem začutila, da se tukaj dogaja nekaj posebnega,
bilo je drugače kakor v zdravstvenih
domovih. Dišalo je po neznanih indijskih vonjavah. To me je najprej malce
motilo. Tudi ajurvedskemu zdravniku
sprva nisem povsem zaupala. Z ajurvedsko terapijo sem zato želela seznaniti tudi svojo osebno zdravnico
in dr. Manivannan se je s tem strinjal.
Dogovorili smo se, da bomo pred
začetkom shujševalne terapije opravili krvne preiskave. Izidi teh so me
zelo osupnili: izkazalo se je namreč,
da je moja krvna slika izjemno slaba.
Opravili smo tudi teste jeter in ti so
pokazali tako slabo stanje jeter, da je
moja zdravnica vprašala mojo mater,
ali sem alkoholičarka (čeprav alkohol
le redko pijem). Ajurvedski zdravnik se mi je zdel zelo prijeten človek.
Pogovarjala sva se, in to mi je bilo
všeč – bilo je povsem drugače kakor v
alopatskih ambulantah, tam zdravniki
nimajo nikoli časa za pogovor. Zdelo
se mi je, da je indijski zdravnik globokoumen človek, čeprav sprva njegovi
razlagi ajurvedskega zdravljenja sploh
nisem hotela prisluhniti. Hotela sem
zvedeti le za pravo shujševalno dieto
in oditi. Zdravje in kakšna življenjska
sprememba me nista niti najmanj zanimala.«
Ajurvedski zdravnik ji je pri prvem
pregledu opravil pulzno diagnozo, ji
pregledal oči, nohte, jezik, kožo itn.,
pogledal pa tudi vse njene zdravniške
izvide. »Takoj je ugotovil, da imam
hude zdravstvene težave. Povedal je,
da se shujševalne diete ne moreva
lotiti, dokler ne ozdraviva želodca.
Dejal je, da me mora toliko ozdraviti,
da bom sploh sposobna prenesti hujšanje. To mi je bilo všeč. Ni mi rekel,
da se moram držati stroge diete in pozabiti na želodčne težave … Želel je,
da se najprej telesno in duševno okrepim, potem pa lotim shujševalne diete. Najhujše je seveda sledilo, ko mi
je našteval, kakšno hrano sploh smem
jesti … Prepovedal mi je ne le meso,
temveč tudi sir in mleko ter nekatere vrste zelenjave in sadja. Jedla sem
lahko le riž in nekaj kuhane zelenjave,
svežega sadja in malo opečenca. S terapijo sem začela petnajstega junija
2011. Na začetku sem res hudo trpela,
www.aura.si
^lovek in zdravje
vendar sem si želela zdržati. To mi je
tudi uspelo, predvsem zato, ker sem
več tednov vsak dan prejemala ajurvedske masaže in hodila v ajurvedsko
savno (v tej savni je glava zunaj savne,
telo pa izpostavljeno zeliščni savni) in
uživala ajurvedske pripravke.«
Bolezni so izginile
Domači so jo podprli. Mož ji je nakupil raznovrstno hrano, ki ji jo je bil
predpisal ajurvedski zdravnik. Očim
je skupaj z njo užival vegetarijanske
obroke. Tudi mati jo je spodbujala.
Nekateri znanci pa so bili prestrašeni
– rekli so ji, da bo umrla, če bo jedla
le vegetarijansko. Za zajtrk je smela
pojesti jabolko, breskev ali nektarino
in opečence. Za malico je lahko jedla
sveže sadje. Za kosilo – morala bi ga
jesti ob dvanajstih – je jedla riž s kurkumo in kuhano zelenjavo. Za večerjo
si je pripravila zelenjavno juho. »Morala sem uživati začimbe in čaje, ki jih
nisem poznala: kurkumo, ingver, koriander, kardamom (brez njih zdaj ne
znam več kuhati). Pripravljala sem si
tople pijače: iz peteršilja, ingverja itn.
Med dieto nisem bila pretirano lačna,
morda le malce na začetku. Sprva sem
se počutila precej nestabilno. Zdravje
www.aura.si
se je najprej zelo hitro izboljšalo, nato
pa poslabšalo. Stanje je precej nihalo,
ker se je telo počasi čistilo in slabega
počutja je bilo vedno manj. Počasi
sem zmanjševala dnevni odmerek
predpisanih alopatskih tablet in bila
vse bolje razpoložena. Kilogrami so
vidno izginjali.«
Diete se je strogo držala pol leta,
do petnajstega decembra 2011. Izidi
zdravljenja so bili izjemni. Izgubila je
enaintrideset kilogramov ter se znebila številnih bolezni in čustvenih težav.
Po dieti še vedno ohranja pridobljeno telesno težo, čeprav zdaj uživa že
različno vegetarijansko hrano (čapati,
mladi sir ali panir, oreške, žita, kruh
itn.) Mesa se še ni dotaknila in si ga
niti ne želi jesti. Njena zdravnica je
bila presenečena, kako zelo se ji je po
šestmesečni dieti izboljšala krvna slika. Opustila je uživanje večine alopatskih zdravil, poleg tega pa spremenila
tudi svoje razmišljanje in življenje.
Izboljšalo se ji je počutje, znižal krvni tlak, skoraj povsem se je znebila napadov panike, pridobila miren
spanec, glavoboli so postali blažji in
redkejši, menstruacija rednejša, njena
krvna slika pa je odlična. Še vedno bo
vztrajala pri dieti, saj bi rada izgubi-
la še dodatne odvečne kilograme, se
povsem znebila bolezni in tablet. Želi
si še izpopolniti gibljivost, povečati
kondicijo in postati še bolj vesela.
»Zdaj čutim, kaj mi sporoča telo.
Jem le hrano, ki prija telesu. Če kdaj
pojem hrano, ki mi škoduje, takoj
opazim, da se telo odzove z bolečino.
Med terapijo sem se udeležila tudi
ajurvedske delavnice in presenečena
spoznala, da je ajurveda način življenja – to zdaj vse bolj spoznavam. Ajurvedski način kuhanja mi je v posebno
veselje. Včasih dodajam indijske začimbe tudi v jedi, ki jih kuham domačim, saj bi rada videla, da bi jedli bolj
zdravo, še posebno hči. Domači sicer
najraje jedo domače (mesne) jedi,
vendar vse večkrat pokusijo tudi mojo
vegetarijansko hrano. Z novim načinom hranjenja želim seznanjati tudi
druge, saj sem spoznala, da so pogosto bolni zaradi napačnega hranjenja.
Zavedam se, da bi se z ajurvedsko terapijo lahko marsikdo, ki se spopada z
enakimi boleznimi, kot sem se jaz, teh
bolezni znebil, spet zaživel, postal vesel in zadovoljen,« je prepričana moja
sogovornica.
n
Lara Vode
Aura
276/2012
45