Nikoli več se ne bom zredila!

ZNEBITE SE KILOGRAMOV
OKROGLE ZGODBE
Nikoli več se
ne bom zredila!
Nataša Klajnšek
Fotografije: osebni arhiv, Bojan Mihalič/fotosplet.net
Do 126 kg me je pripeljalo
prenajedanje – tipična motnja
hranjenja, morala sem jesti in jesti.
Priznam, bila sem srečna, ko sem
jedla. Rada sem šla v slaščičarno,
kjer sem jedla in uživala.
Odkar se spominjam, sem bila bolj okrogle postave.
Po mamini strani smo vsi močnejše postave, po očetovi pa
ne. Hrana je v mojem času postala lahko dosegljiva dobrina,
zato se je naše druženje doma vrtelo predvsem okoli hrane.
Poskusila sem različne načine hujšanja: od stradanja
do diet in tablet. Hitro shujšaš za 5 kg, potem pa spet
posežeš po hrani, se prenaješ in telo je kmalu obloženo še
bolj kot prej. Nikoli se nisem poučila o hrani, o tem, zakaj
in kako hujšati, le nekaj dni sem vzdržala, potem pa je
bilo konec in čez nekaj časa znova. Vse je bilo neuspešno in
kilogrami so se samo nabirali.
Nataša Klajnšek
Starost: 33 let
Telesna višina: 156 cm
Največja telesna teža: 126 kg
Telesna teža zdaj: 61 kg
Način hujšanja: švedski prilagodljivi trak
Čas hujšanja: 1 leto
Čas vzdrževanja telesne teže: 2 leti
junij
julij 2011
13
ZNEBITE SE KILOGRAMOV
OKROGLE ZGODBE
Mojih 126 kg je pripomoglo k temu, da sem začela drugače
razmišljati o hrani. Preveč je je bilo. Ob večerih sem rada
šla na pico ali se basala s čipsom in podobnim. Tako sem se
najedla, da sem komaj sedela. Večkrat mi je bilo kar slabo.
Danes si tega ne znam več predstavljati. Ne takšnih količin
hrane in ne tega, da bi se tako najedla. Priznam, da mi je
včasih še težko. Še posebej, ko sem slabe volje in pomislim,
da bi bile težave polovico manjše, če bi lahko nekaj dobrega
pojedla. A v resnici dobro vem, da mi kos pice ali česa drugega
ne bi pomagal do dobre volje. Zdaj vem, da to ne pomaga!
Odločila sem se za operacijo želodca. Nobenega
cilja si nisem postavila. Ko sem prišla na vrsto, sem se
kar prepustila dr. Branetu Breznikarju. Po operaciji sem
hitro, že v prvem mesecu izgubila 10 kg. Potem je nekaj
časa padalo po 5 kg na mesec. Prve 3 mesece po operaciji
mi je bilo zelo hudo. Pogosto mi je šlo na jok. Pa še s hrano
se nisem mogla tolažiti, kar me je psihično dotolklo. Trak
mi je onemogočal vnos prevelikih količin hrane. V tem času
sem se popolnoma spremenila. Temeljito sem se poučila o
hrani. Pri meni ni nobenega prenajedanja več, imam več
manjših obrokov, začela sem z gibanjem.
Vabljeni na redna srečanja
kluba bolnikov po bariatrični
operaciji vsak zadnji ponedeljek v
mesecu ob 14. uri v Splošni bolnišnici
Že po izgubi prvih kilogramov (pri 115) sem lezla
po 3-krat na teden na Pohorje. Še danes ne vem, kako
sem to zmogla. Volja je bila neskončna, vztrajnost tudi. Zdaj,
ko sem lažja za dobro polovico, pa pridem z lahkoto do vrha
Pohorja nad Mariborom. Zelo rada hodim in z veseljem
obiskujem aerobiko.
Pozanimala sem se o športni prehrani. Spoznala sem, kakšen
vpliv imajo na telo beljakovine in začela uživati beljakovinske
napitke. Znanje o hrani uspešno prenašam v prakso in se
trudim kar najbolj zdravo prehranjevati. Zgodila se mi je
velika preobrazba, ne samo na telesu, temveč tudi v moji
notranjosti. Sem popolnoma druga in drugačna Nataša.
!
Slovenj Gradec. Psihološko podporo
vam nudi psihologinja Marija Breznikar.
14
junij
julij 2011
Včasih sem pojedla pico in pol,
zdaj le 3 koščke.
Naravnost obožujem sladkarije. Zdaj

jih pojem zelo malo, v času hujšanja
Tudi ko se oblečem, si rečem: nikoli več se ne bom
zredila! Vsa oblačila sem morala zamenjati. Prej sem merila
v bokih 155 cm, zdaj me je več kot pol metra manj! Nakupi
nove garderobe so bili precej naporni: naenkrat sem imela
na izbiro neskočno število oblačil. A nisem več zadovoljna z
vsem, kar dobim, rada izberem kvalitetno. Med številkama
36 ali 38 je toliko izbire, prej (med 54 in 56) pa sem bila
vesela, če sem sploh kaj dobila za svojo postavo!
pa sem šla s svojim sinom skoraj vsak
drugi dan na sladoled. Tu in tam si
kupim temno čokolado.
Izogibam se gaziranih pijač, pijem
predvsem vodo, okoli 2 l na dan.
Če veliko športam, pa še več.
Na telesu sem imela veliko odvečne
kože, na obrazu pa se sploh ne pozna,
da sem shujšala za 65 kg.
V bokih sem ‘šla skupaj’ za pol metra.
Skrbim, da nikoli nisem lačna in nikoli
ne bom, pa tudi nikoli več se ne bom
zredila!
Zdaj drugače jem, veliko športam in
pozitivno razmišljam. Zavedam se, da je
vse v glavi.
Vse se je spremenilo in tudi mi zdaj pojemo polovico
manj hrane kot nekoč. Zjutraj ponavadi pojem kosmiče
in jogurt, od sadja predvsem banano in jabolko, za kosilo
imam rada piščančji file in solato. Tu in tam pojem kaj
ocvrtega. Mnogi pravijo, da nič ne jem. To sploh ni res. Jem
vse, posebno to, kar imam rada, a veliko manj.
S športom pokurim veliko kalorij in tako ohranjam postavo.
Moram pa tudi paziti, da obroki niso preveliki, ker mi je
lahko slabo. Trak mi ne dovoljuje, da bi jedla preveč, jesti
pa moram počasi in hrano temeljito prežvečiti. Tudi če se
mi mudi, si vzamem čas in jem počasi.
Lani me je med nakupom kopalk ogledalo prepričalo,
da sem šla še na operacijo odvečne kože. Najprej
sem oklevala in malo me je bilo strah … Zdaj je 2 meseca,
odkar mi je odvečno kožo na trebuhu in zadnjici odstranil
dr. Božikov. Imel je veliko dela, naredil mi je tudi liposukcijo
na zunanji strani stegen. Avgusta me čaka kontrola, zatem
pa še operacija notranjih strani stegen in rok ter dvig prsi.
Z operacijo sem se rešila še 2 kg kože. Zelo sem zadovoljna,
moj trebuh je raven kot deska.
Članek sponzorira Johnson&Johnson
junij
julij 2011
15