1. No category

Piše: Ingrid Mager
Vita Mavrič, šansonjerka
- intervju
foto: arhiv Café Teater
Vita Mavrič je glasbo in gledališče
vedno dojemala tesno prepleteno.
Že v svoji prvi vlogi v Mestnem
gledališču ljubljanskem leta 1987 je
nastopila v muzikalu U slovenačkim
gorama avtorjev Žarka Petana,
Ervina Fritza in Urbana Kodra.
Še istega leta je za nacionalko
posnela samostojni recital Pesem
je ženska in pozneje še ploščo na
besedila slovenskih pesnikov, kar
je uglasbil Kodrič. Kmalu nato se je
dokončno posvetila šansonu.
ŠANSON, SAMOOBRAMBNI
IZRAZ PRED ESTRADNIM
KIČEM
L
eta 1992 je Ježkove šansone
povezala v projekt Ne smejte se,
umrl je klovn, za katerega je prejela
Župančičevo nagrado. Dve leti pozneje
je odprla svoj Café Teater, leta 2000
pa je ustanovila mednarodni glasbeni
festival šansonov La Vie en Rose, ki bo
letos 31. maja, v Cankarjevem domu, in
to že enajstič. Ves čas je skrbela tudi za
avtorske projekte; njeni drugi zgoščenki
Sem, kakršna sem je kmalu sledila tretja
s šansoni Bertolta Brechta in Kurta Weilla
z naslovom Hrepenenja (leta 2006 je
projekt ob 50-letnici Brechtove smrti
obnovila in scensko dopolnila); s tem
projektom je odpotovala tudi v Brno, na
Dunaj in v Haag. Leta 2007 je izdala še
zgoščenko judovskih (Klezmer) šansonov
s kvartetom Akord. Nekoč je nastopila
tudi v filmu Belle Epoque režiserja Nikole
Stojanovića, ki je zaradi cenzure precej let
ležal v bunkerju; in prav za ta angažma
je leta 2007 na prvem nacionalnem
filmskem festivalu v Srbiji prejela
nagrado ibis za najboljšo glavno žensko
vlogo. V zadnjem času jo spremljamo
kot borko proti domnevnim zlorabam
v Unicefu, kjer je bila skupaj z Mileno
Zupančič ambasadorka, a sta nedavno iz
te humanitarne organizacije protestno
odstopili.
so že nastopali pri nas. Če uporabim
metaforo, so trubadurji preprosto –
prašansonjerji.
Obstaja razlika med trubadurji
(bardi), šansonjerji in današnjimi
kantavtorji?
Je spodbujanje kantavtorstva (in
tovrstnih festivalov) v Sloveniji
prava pot za obstoj kakovostne
slovenske popevke?
V principu ni nobene razlike, lahko pa
jih poiščemo; trubadurji so prepevali
Seveda ima kantavtorstvo pomemben
predvsem o ljubezni, v sodobnem času se
delež pri tem, na videz »Sizifovem
je pridružila družbenokritična tematika,
projektu« obstoja kakovostne slovenske
celo močno gibanje
popevke, ki ima hvala
»Težko se soočam s tem, da bogu več različnih
protestnih pesmi
se je razvilo v 60.
pojavnih oblik. Ni toliko
moram počasneje živeti,
letih prejšnjega
kriterij žanr, ampak
kot mislim. Mislim pa s
stoletja. Kantavtorji
kreativni posamezniki,
skoraj po pravilu
ne glede na žanr. Res
svetlobno hitrostjo.«
izvajajo pesmi, ki
pa je, da se tako rekoč
so jih sami napisali,
v vsaki izraziti avtorski
pri šansonjerjih to ni nujno, nastopajo
osebnosti skriva vsaj malo trubadurja
tudi z večjimi zasedbami, vsi pa so neke
s kitaro, ki dokazuje, da je včasih manj
vrste potujoči glasbeniki – ob tem so eni
več. So pa primeri, ko je to intimno in
na poti s kitaro, drugi s harmoniko, no
najčistejšo formo mogoče nadgraditi.
ja, s klavirjem so bolj redki. (smeh) Že
Najočitneje se je to zgodilo že pred
leta se trudim, da bi bili odprti za vse, ki
davnimi leti pri sodelovanju Marka Breclja
imajo kaj povedat. Kriterij je vrhunska
in Bojana Adamiča na legendarnem
odpeta poezija in vrhunska izvedba, celo
albumu Cocktail, verjetno najboljšem
najnovejši, digitalni trubadurji – raperji
kantavtorskem albumu pri nas, ki pa je
9
intervju -
Vita Mavrič, šansonjerka
posnet z Big Bandom. Kreativci se vedno
najdejo med sabo, pa če so si na videz
še tako različni. Mimogrede, naslednje
leto bo naš La vie en rose posvečen
100. obletnici Adamičevega rojstva. Ne
nazadnje samo nadaljujem njegovo delo:
ravno Bojan je bil tisti, ki je prvi prišel na
dan z idejo o festivalu šansonov in jo tudi
udejanjal. Takrat še v Rogaški Slatini. Po
njegovi smrti je vse zamrlo.
Kako sploh najdete pot do mladih
kantavtorjev, sicer stalnic
vašega La Vie en Rose? Letos ste si
pomagali tudi z natečajem Knjiga na
koncertnem odru.
Do njih pridem težje kot nekoč, kar je
paradoks, ki pa ga lahko primerjamo
z internetom: tam je vse, do dobre
informacije pa se vseeno težko prebiješ.
Duh časa pač. Ampak ko dobiš pregled
Kako se je slovenska popevka delala
nad tem, kako veliko izjemno kreativnih
v času Mojmirja Sepeta - Mojzesa, ki
ustvarjalcev premore Slovenija, se po
je bil lani v fokusu
eni strani razveseliš,
Nekdanja progresivna
La Vie en Rose, in
po drugi strani si
pa žalosten, kajti
kako se dela danes
slovenska popevka je s
za mnoge od njih
(Vlado Kreslin, Marko
časom postala žlahtno
je La vie en rose
Grobler, Jani Kovačič,
edini veliki oder, na
konservativna in
Boštjan Narat...)?
katerem se lahko
galantno predala to
Z evolucijo, ne z
predstavijo. Ker pa
revolucijo. Vsake
štafeto glasbene mladosti se je La vie en Rose
toliko se pojavi nekaj
že dodobra ustalil,
novim generacijam.
povsem novega in
dobivam tudi veliko
revolucionarnega,
ponudb in povabil
ampak brez tistega
na njihove koncerte ali nastope. Vedno
kultiviranega vdora jazza v sicer blagi,
se odzovem in sem resnično povsem na
pa vendarle avtokratski socializem
tekočem z vso uradno in »underground«
relativne blaginje v Sepetovem času tudi
sceno. Natečaj Knjiga na koncertnem odru
kasnejšega razcveta kantavtorjev ne bi
pa je projekt, ki smo ga izpeljali znotraj
bilo, kaj šele protestnikov. Predvsem pa
projekta Ljubljana, svetovna prestolnica
se ne bi imeli od koga učiti. Nekdanja
knjige, da spodbudimo sodelovanje
progresivna slovenska popevka je s
pesnikov in glasbenikov. Prijavilo se je
časom postala žlahtno konservativna
precej zanimivih ustvarjalcev, za La vie
in galantno predala to štafeto glasbene
en rose smo izbrali tri. S to idejo bomo
mladosti novim generacijam. Brez
nadaljevali.
tradicije družbenokritičnih kantavtorjev
Mlade glasbenike, ki se niti niso videli
tudi punk ne bi padel na tako plodna tla.
v šansonu, ste znali »zastrupiti«
Tudi ko nova generacija skuša narediti
z njim, recimo Anžeja Dežana, Gala
nekaj povsem revolucionarnega, včasih
Gjurina. Se bo podobno zgodilo z Zalo
celo »kontra« stari glasbi, je to še vedno
del evolucije.
Smolnikar in Natašo Vester?
10
25. maj 2011 nika
Ne vem, upam pa! Pa tudi, če bosta odšli
v svojem ustvarjanju nekam drugam,
bo to res dobrodošla izkušnja. Eden
najbolj zgodnjih »spreobrnjencev« je
bil sredi punkovskega obdobja recimo
Jani Kovačič. Po tem je ustvaril zagotovo
najbolj raznolik opus v Sloveniji. Tako
kot upam, da se bo na enak način
»zastrupilo« s šansonom širše občinstvo.
Ne pozabite, da je bil Brel, danes tako
rekoč zaščiten kulturni spomenik
šansona, nekoč popularna glasba, z
milijoni prodanih plošč. Čeprav morda
šanson ali popevka sploh ni več primeren
izraz. Mislim, da smo oboje že zdavnaj
prerasli. Kolikor smo priljudni, smo v
dojemanju izraza šanson javnosti še
vedno odljudni. Kot bi šlo za nekakšen
samoobrambni izraz pred estradnim
kičem. Marsikdo še vedno misli, da gre
za žanr, ki ga posluša elita, navadnemu
človeku pa naj ne bi imel česa povedati.
Precej stereotipno razmišljanje. Izraz
šanson je dobesedno stigmatiziran.
Še zdaj ne vem, kakšen recept naj
si izmislim, da bi ljudi prepričala o
nasprotnem. Saj imamo svoje vernike, ki
nas redno obiskujejo, tudi moji glasbenogledališki projekti so redno razprodani.
A vendar, kje so mediji, založbe, radijske
in televizijske hiše? Sprašujem se, ali bom
morala res do smrti ponavljati, da gre za
sodobno in angažirano glasbeno zvrst, za
živo umetnost?
Iz Francije prihaja na festival
Corine Milian. Francija je sploh
ena fajn dežela za šanson in tudi
vi redno vabite francoske goste;
pred leti duet Salut Brassens,
pozneje vagabundko Fabienne
Laredo... Napovedujete tudi družino
Šerbedžija.
Glasba, ne samo world music, vsa glasba
je danes globalna, možno je vse, vplivi
in inspiracija brez meja. Vseeno pa
gremo radi h koreninam. Ali pa, kot
tokrat Corine, korenine šansona pridejo
k nam. Poznava se vrsto let. Skupaj sva
nastopali na festivalih v tujini, je izjemna,
angažirana in zelo posebna interpretka.
V Franciji so sentimentalni in ponosni
na tradicijo šansona, vendar tudi zelo
spodbujajo napredek. Pri Radetu in Milici
Šerbedžija pa gre spet za prenos štafete
glasbene mladosti novim generacijam.
Ob kantavtorjih je ravno to letos druga
rdeča nit večera. Njegovi hčerki je talent
dobesedno položen v zibelko.
intervju
nika 25. maj 2011
Pred leti sva se pogovarjali o tem,
da šansonu grozi izumrtje. Danes
bi trdila, da šanson ne bo izumrl
ravno zaradi kakovosti. Ljudje v krizi
(vrednot) vendarle prepoznavajo
dodano vrednost in so zanjo
pripravljeni plačati. Bo kdaj La vie
en Rose spet tridnevni festival kot
nekoč, ne le večerna manifestacija?
Naj se vam pozlatijo te misli, sama sem
na trenutke povsem skeptična. Težko
odgovorim na to vprašanje! Dobra novica
je ta, da ljudje res prepoznavajo dodano
vrednost šansona, in ni jih malo, le v
defenzivi so. Tako poslušalci kot šanson
sam. Očitno tisti, ki imajo medije in
moč, nimajo več tega subtilnega okusa.
Dandanes se zdi, da je kulturo mogoče
financirati samo še s pomočjo škandala.
Kar pa je absolutni škandal! Če vam
opišem naš primer: brez subvencij
smo mrtvi, izginemo z ustvarjalnega
zemljevida. Ministrstvo za kulturo je
še nekako milostno do nas, kar žal za
preostale komisije ne morem trditi. Dajo
nam najvišje točke, napišejo superlativne
ocene, a nas vseeno ne sofinancirajo.
Prav ironično. Najprej nismo mogli
dobiti subvencij, ker smo bili premalo
prepoznavni, ker nismo imeli dovolj
referenc. Zdaj bi nam
Kolikor smo priljudni, smo projektih in hkrati
pa radi že skoraj
v dojemanju izraza šanson skrbi za družino?
podtaknili, da smo
dovolj komercialni,
javnosti še vedno odljudni. Lepo, naporno, preveč, a
ničemur se ne znam, ne
da preživimo od
Kot
bi
šlo
za
nekakšen
morem in ne želim odreči!
zraka in ljubezni do
samoobrambni izraz pred Včasih moram sestopiti
šansona. Kar je pa
s svoje barke, se ustaviti,
resničen paradoks
estradnim kičem.
morda spremeniti smer.
paradoksov! 25
Ugasniti vse zunanje luči,
let gulim odrske
prižgati
sebe.
Ni
enostavno.
A te življenje v
deske, 16 let vodim in preživljam teater,
to
prisili
in
vsakič
se
česa
na
novo naučim.
11 let La Vie en Rose! Jasno, da mi ob teh
Prestala sem tudi precej ostro opozorilo
birokratskih sprenevedanjih popustijo
telesa, ki se mi je uprlo in mi dalo vedeti,
živci! A stolov kot Živadinov za zdaj še ne
da se moram ustaviti. Telo se pozdravi,
bom metala naokrog. Prihodnje leto bo v
čustvena bolečina, da ne bo nikoli več
vseh pogledih prelomno in La Vie en Rose
enako, pa ostane. Težko se soočam z
bo postal več kot tridnevni festival.
dejstvom, da moram počasneje živeti, kot
Kot koproducent nas zvesto ves čas
mislim. Mislim pa s svetlobno hitrostjo!
podpira Cankarjev dom, je pa težko.
A resnica je preprosta, do cilja moramo
Zadovoljni smo, če smo na pozitivni ničli.
vedno po najbolj komplicirani poti in tako
Plavamo pa seveda proti toku, zahvaljujoč
se vzgajam na novo. In ko pogledam na
moji norosti in norosti mojih sodelavcev.
življenje s te plati, se sebi niti ne zdim tako
Trmasta sem po naravi, najbrž me ta plat
zelo uspešna. Nimam samo vzponov, imam
značaja rešuje in praviloma v kriznih
tudi veliko padcev.
trenutkih funkcioniram intaktno – ko je
Kaj Vita Mavrič počne, ko ni
vse hudo za menoj, se sesujem in čez čas
spet poberem. Malce neumno.
šansonjerka, igralka, pevka, mama,
Kako je danes biti uspešna ženska,
ki entuziastično ustvarja festival,
vodi Cafe teater, nastopa v svojih
žena in aktivistka? Ko je torej okoli
vas tišina...
Poslušam jo!
Kako shujšati
s kisom?
Najbolj vroče novice iz več kot 100 različnih
slovenskih medijev.
Najdi, informacijske storitve, d.o.o. , Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
Športniki zmagujejo na
svetovnem prvenstvu.
Slovenec, ki je izumil
razpršilec za parfum.
Napovedani novi
stečaji podjetij.
Črn vikend na
slovenskih cestah.
Kako se znebiti
celulita?
http://novice.najdi.si
Kraljica moških
src noseča!
11