Spoštovana članica, spoštovani član Ljubljanskega geografskega društva,
po že skoraj dolgočasnem deževju se je pomlad prav na hitro prelevila v žgoče poletje. Ker pa smo v LGD vedno pred časom,
vas že sedaj vabimo na društvene dejavnosti, ki jih za vas pripravljamo to jesen. Pester program zagotavlja, da se bo za
vsakega izmed nas našlo kaj zanimivega. Kot je že v navadi, se boste z nami lahko udeležili treh ekskurzij, ki nas bodo vodile k
spoznavanju: Narodnega parka Nockberge v sosednji Avstriji, turističnega potenciala zahodnega Goričkega ter Trsta z
njegovim podzemljem. Predavanja nam bodo postregla z odkrivanjem skrivnosti Perzije, s prvobitnostjo, ki jo ponuja zadnje
himalajsko kraljestvo – Butan, odneslo pa nas bo tudi čez »lužo« – vse do prostranstev, ki jih skriva oddaljena Aljaska.
Jesenska geografska večera bosta tokrat astronomsko obarvana, osvetlila pa bosta problematiki svetlobnega onesnaževanja
ter padcev različnih teles na Zemljo. In seveda, ne pozabite na dve privlačni kratki ekskurziji, ki smo jih samo za vas letos
ponovno oživili!
PLAČILO ČLANARINE ZA LETO 2013
V mesecu marcu ste s spomladanskim obvestilom prejeli tudi položnico za plačilo članarine, ki je za prvega člana 35 EUR, za
drugega člana in diplomante kateregakoli študija geografije pa 18 EUR. Večina vas je znesek sicer že poravnala, ostale pa
vljudno prosimo, da to storite čim prej. Podatke za plačilo najdete na nalogu, ki je bil priložen spomladanskemu (prejšnjemu)
obvestilu, ali na društveni spletni strani: www.lgd-geografi.si. Kot namen nakazila napišite »članarina« in leto, za katero jo
plačujete.
ANKETA O (PRIHODNJIH) PRVOMAJSKIH EKSKURZIJAH
Tokratnemu (papirnatemu) obvestilu prilagamo tudi anketo o prvomajskih ekskurzijah. Gre za društveno dejavnost z
najdaljšim stažem, saj prvomajske ekskurzije pripravljamo že od leta 1985. Ker bi radi prisluhnili in v čim večji meri ugodili
vašim željam glede prihodnjih ekskurzij, vas vljudno prosimo, da izpolnite priloženo anketo. Anketa je anonimna, njeno
izpolnjevanje pa vam bo vzelo manj kot 10 minut. Izpolnjeno anketo vstavite v priloženo ovojnico in jo oddajte v poštni
nabiralnik. Če ste vešči dela z računalnikom in internetom, vas prosimo, da jo namesto na papir izpolnite kar preko spleta (v
brskalnik vpišite: www.1ka.si/prvomajska). Zelo bi bili veseli, če bi vaše odgovore prejeli že do petka, 28. junija!
ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV 2013 NA BLEDU
Ob tej priložnosti bi vas radi spomnili, da se ima jeseni 2013 po štirih letih ponovno zgoditi največje druženje slovenskih
geografov. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Zvezo geografov Slovenije,
Geografskim društvom Gorenjske in Alumni klubom geografov Univerze v Ljubljani namreč organizira Zborovanje slovenskih
geografov, ki bo potekalo na Bledu, in sicer med 3. in 5. oktobrom 2013. Vabljeni k aktivni udeležbi! Več o dogodku si lahko
preberete na spodnji povezavi: https://sites.google.com/site/zzgs2013/.
Kontaktne osebe društva:
član/ica Izvršnega odbora LGD
Bojan Erhartič – predsednik
Blaž Repe – podpredsednik
Tajan Trobec – tajnik
Lucija Lapuh – blagajničarka
Tanja Koželj – referentka za geografske večere in prvomajsko ekskurzijo
Primož Pipan – referent za ekskurzije po Sloveniji
Jani Kozina – referent za predavanja
Jernej Tiran – v. d. referenta za kratke ekskurzije
Rok Ciglič – kartograf
Jernej Klemen – predstavnik učiteljev geografije in referent za šolske ekskurzije
elektronski naslov
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
Kot opazovalka sodeluje z nami tudi predstavnica Društva mladih geografov Slovenije Tanja Tomić ([email protected]).
Naj vam na koncu zaželimo le še čim bolj pestro, sončno in ne prevroče poletje. Zaužite ga maksimalno in …
… nasvidenje na jesenskih aktivnostih LGD!
tajnik:
Tajan Trobec
Ljubljana, 19. junij 2013
predsednik LGD:
Bojan Erhartič
PROGRAM DEJAVNOSTI
EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
7. september 2013, N a r o d n i p a r k N o c k b e r g e
Vodja: prof. Jože Mihelič, višji naravovarstveni svetnik, nekdanji sodelavec Triglavskega narodnega parka.
Cilj: Spoznavanje geografskih in kulturnozgodovinskih značilnosti in posebnosti nam najbližjega narodnega parka v Avstriji.
Okvirna pot: Ljubljana – Beljak – Gmünd – Kremsbrücke – Innerkrems – Panoramska cesta Nockberge – Ebene Reichenau –
Patergassen – Bad Kleinkirchheim – Radenthein – Beljak – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Z avtobusom se bomo mimo Beljaka, Špitala in Gmünda zapeljali do kraja Kremsbrücke, kjer bomo z glavne
ceste proti Salzburgu zavili na panoramsko cesto, ki nas bo vodila v središče Nockbergov. Večinoma položni travnati vrhovi
nad gozdno mejo so ugodni za pašništvo, ki ima dolgo tradicijo. Na nekdanji pašni planini Zehneralm si bomo ogledali muzej, ki
predstavlja nekdanje pašništvo, povsem slično našemu iz Julijskih Alp, Karavank in Grintovcev. Z avtobusom bomo nato
dosegli najvišje sedlo na panoramski cesti na višini 2049 m. Od tu nas čaka nezahtevna visokogorska tura čez Eisentallhöhe
(2180 m), mimo ledeniškega jezerca Friesenhalfssee na zelo lepo oblikovani Königstuhl (2336 m), ki stoji na tromeji med
Koroško, Štajersko in Salzburško deželo. Brez nepotrebne hvale ugotavljamo, da je najlepši pogled na jug, preko Karavank v
pestro oblikovane Julijske Alpe. Z razglednega vrha se spustimo proti prvim cemprinom (dišeča vrsta bora) nad nekdanjim
kmečkim kopališčem in zdraviliščem Karlbad, znanim po tem, da so vodo iz potoka čez razbeljene, sveže razbite skale speljali v
kadi iz debelih brun. Od sedla, kjer bomo zapustili avtobus, je do Karlbada približno 2,5 h hoje, od tega 45 minut zložne hoje
navkreber. V Karlbadu bo v planinskem domu priložnost za kosilo, nato pa se bomo z avtobusom zapeljali do planine
Grundalm ter si ogledali učno pot na temo vode in gozda. Panoramska cesta se nato ponovno dvigne nad 2000 m (slikovito
sedlo Schiestelscharte), potem pa se mimo ledeniškega jezerca Windebensee (postanek), ki leži v zelo lepem, prijaznem
naravnem okolju, spustimo v kraj Ebene Reichenau, kjer je uprava Narodnega parka Nockberge, kjer se bomo seznanili z
delovanjem parka. Pot bomo nadaljevali do znanega turističnega, smučarskega in zdraviliškega središča Bad Kleinkirchheima,
kjer se bomo povzpeli do cerkvice sv. Katarine s prvotnim izvirom termalne vode s temperaturo malce nad 35° C, po katerem
je kraj dobil ime. Mimo mesta Radenthein v bližini Milštatskega jezera se bomo prek Beljaka vrnili v Ljubljano.
Priporočljiva oprema: Lahka gorniška oprema, predvsem čevlji, s podplatom, ki ne drsi na skaloviti podlagi, in ki ščitijo gležnje,
zaščita pred soncem, vetrom, mrazom ali morebitnim dežjem ter toplo pokrivalo in rokavice (višina nad 2000 m). Prav bodo
prišle tudi zložljive palice.
Dodatna plačila: Cestnina na panoramski cesti Nockberge znaša 1,20 EUR na osebo.
12. oktober 2013, Z a h o d n o G o r i č k o i n n j e g o v t u r i s t i č n i p o t e n c i a l
Vodja: Martina Košar, študentka geografije FF-UL, članica Društva mladih geografov Slovenije.
Cilj: Prikazati naravne in kulturne značilnosti zahodnega Goričkega, ki bi jih morali bolj izkoristiti.
Okvirna pot: Ljubljana – Nuskova – Serdica – Sotinski breg – Serdica – Grad – Ljubljana.
Odhod: 6.00 parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Ekskurzija se bo začela v vasi Nuskova, kjer se bomo sprehodili do vrelca mineralne vode in se ustavili v
sosednji vasi Serdica ter se okrepčali pred vzponom na najvišji vrh Prekmurja (418m). Na poti na Sotinski breg si bomo ogledali
kamnolom, ki ga je lansko leto zasul plaz. Pot bomo nadaljevali po stari vojaški poti do vrha, ki je imenitna razgledna točka.
Potem se bomo odpeljali do bližnje ekološke turistične kmetije Čebelji gradič. Sledilo bo kosilo in za konec še ogled največjega
slovenskega gradu v kraju Grad na Goričkem.
Priporočljiva oprema: primerna oblačila in lažja pohodniška obutev za pohod na Sotinski breg (traja 2 uri).
Dodatna plačila: Čebelji gradič 2 EUR, ogled Gradu 3 EUR, kosilo mesno/vegetarijansko 10 EUR.
9. november 2013, T r s t i n n j e g o v o p o d z e m l j e
Vodja: Franc Malečkar, Center šolskih in obšolskih dejavnosti.
Cilj: Spoznavanje podzemlja Trsta s poudarkom na nekaterih geografskih in zgodovinskih zanimivostih.
Okvirna pot: Ljubljana – Kozina – Socerb – Trst – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Z gradu Socerb bomo spoznali prometno geografski položaj Trsta in njegov prostorski razvoj. Ker je namen
ekskurzije spoznati bolj »temne« plati slovenskih pljuč, kot je to, pred stoletjem največje slovensko mesto, imenoval Ivan
Tavčar, se bomo seznanili z lego umazane industrije in prostorsko-razvojnimi možnostmi. V Trstu nas bo avtobus odložil pri
železniški postaji, od koder se bomo vzpeli do sedeža RAI, blizu katerega bomo vstopili v nekdanje protiletalsko zaklonišče
Kleine Berlin. Spoznali bomo življenje v njem v času bombardiranja v obdobju druge svetovne vojne, seznanili se bomo z
nekaterimi »negativnimi« Slovenci in meritvami rasti kapnikov, ki se povprečno podaljšajo za 5 cm/leto. Onkraj Hrenove
(Coroneo) ulice bomo videli sedeže nekaterih slovenskih ustanov pri eni izmed največjih sinagog v Evropi. Mimo stolpa za
izdelovanje lovskih šiber bomo prišli v Ljudski vrt s kipom Srečka Kosovela. Po ulicah, speljanih nad potoki, se bomo spustili v
Terezijansko četrt, kjer se bomo ustavili pri oznakah za 0 m n. m. in tržaški meridijan ter hiši, kjer so bili izumljeni koriandri.
Skozi nekdanjo rdečo četrt bomo prišli do obale s številnimi gostilnicami, kjer bo odmor za kosilo. Po sprehodu skozi
Jožefinsko četrt z muzejem Revoltella bomo prispeli do Speleovivarija, živalskega vrta jamskih prebivalcev s celega sveta z
manjšim krasoslovnim muzejem. Pri začetni železniški postaji Porečanke (Sv. Andrej) bomo vstopili na avtobus, ki nas bo
zapeljal do Rižarne, nekdanjega taborišča s krematorijem.
Dodatna plačila: Kleine Berlin 2 EUR in Speleovivarij 2 EUR.
Prijave na ekskurzije sprejemamo na telefonskem odzivniku: 01 200 27 30. Prosimo, da se pri prijavi predstavite z imenom in
priimkom in pustite telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi. Finančni prispevek za izvedbo ekskurzije je za člane LGD 20 EUR, za
nečlane 30 EUR. Znesek obvezno nakažite na tekoči račun št. SI56 0201 0009 2471 715 (BIC: LJBASI2X) (Ljubljansko geografsko
društvo, Gosposka ul. 13, 1000 Ljubljana, Namen plačila: PRIIMEK IN IME UDELEŽENCA, IME EKSKURZIJE, Koda namena: OTHR).
Plačilo na sami ekskurzije je 2 EUR dražje. Cena ne zajema stroškov prehrane. Za dodatne informacije se obrnite na Primoža
Pipana: [email protected].
PREDAVANJA LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
17. september 2013, Leni Ozis in Nejc Trpin: I r a n 4 x 4 – s p o z n a v a n j e s k r i v n o s t i
Perzije po neustaljenih poteh
Želja številka 1: izkusiti samoto in tišino puščave. Želja številka 2: doživeti magičnost trenutka med modrimi mošejami, ki se
svetlikajo v večerni svetlobi. Želja številka 3: družiti se z najbolj gostoljubnimi ljudmi. Kam torej? V Iran! Na poti s terenskim
jeklenim konjičkom, ki naju je peljal od širokih avtocest do peščenih sipin, sva ob čaju in kebabu spoznavala današnje življenje
potomcev veličastne perzijske države. Premočena od jesenskega dežja na Zagrosu sva s postankom v pravljičnem mestu
Isfahan pobegnila v poletni Širaz. Po okušanju žafranovega sladoleda naju je pot vodila na sever v širno sonce puščave Kavir.
Otovorjena s pistacijami sva prečila visoke gore ob Kaspijskem jezeru, se zaradi (pre)številnega prometa izognila Teheranu in
še zadnje cekine pustila na največjem bazarju v Tabrizu.
22. oktober 2013, Andrej Paušič: B u t a n – z a d n j e h i m a l a j s k o k r a l j e s t v o
Kraljestvo grmečega zmaja – Butan – je gotovo ena najbolj odročnih, od sveta izoliranih, a čarobnih dežel Južne Azije. Pravijo
mu tudi poslednji azijski raj, saj se ponaša z izjemno bogato favno in floro, neokrnjeno naravo in okolju prijazno zasnovo
turizma, je prva država, ki je prepovedala kajenje, dežela, kjer ni plastičnih vrečk, svet, ki je na videz obtičal v srednjem veku.
Slišati je tudi oznako Šambala ali Šangrila – kot pravijo budisti tej deželi blagostanja, miru, lepote in večnega življenja. Čudoviti
dzongi (utrjena samostanska mesta), budistični samostani in starodavna svetišča, ljudska umetnost in številne legende
ustvarjajo vtis, da je Butan plod pravljic in bujne domišljije. A to je tudi dežela daleč proč od hrupnega, drvečega
zahodnjaškega sveta.
19. november 2013, Petra Draškovič: A l j a s k a s k o z i m o j e o č i
»Zapri oči in vdihni težek, z lososi nasičen zrak. Prisluhni orlom, kako se smejejo njihovim skrhanim klicem. Pazljivo poslušaj,
ko tanki led morja zvončklja kot kockice v kristalnem kozarcu. Aljaska bo odmevala v tvojem spominu še dolgo potem, ko jo
boš zapustil,« nagovarja bralce Natalie Fobes v svoji knjigi I Dream Alaska. Res je, kar pravi Natalie. Prvič sem okusila lepoto
Aljaske poleti 2003, ko sem se kot študentka biokemije pridružila znanstvenikom, raziskovalcem Ameriškega geološkega
znanstvenoraziskovalnega inštituta v Anchorageu, z njimi preživela nekaj krasnih dni na terenu, se podila s kanuji in kajaki po
številnih jezerih, lovila kanadske gosi in jih obročkala. Spoznavala sem ledenike in doline ter svet arktične tundre in obale
arktičnega morja te mogočne pokrajine, ki s svojimi 1.477.262 km2 zajema skoraj šestino ZDA. Z majhnim jeklenim ptičem sem
poletela visoko v nebo, zaokrožila okoli najvišjega vrha Severne Amerike, Mount McKinleya, pristala na ledeniku pod njegovim
vznožjem ter spoznavala lepote znamenitega Narodnega parka Denali. O prostranstvih Aljaske sem sanjala še doma, vprežena
v raziskovalno delo in študij, ter se poleti 2004 vrnila na Aljasko. Doživetja so tokrat bogatejša za nenavadno življenje z Inuiti
na severozahodu Aljaske, za modrosti ob iskanju zlata, nepozabna doživetja z medvedi in zame skoraj usodni vzpon na Sheep
Mountain. Ob vsem tem pa sem spoznavala neizmerno toplino in domačnost pristnih Aljaških prebivalcev.
Predavanja so o b 1 9 . u r i v d v o r a n i Z e m l j e p i s n e g a m u z e j a G I A M Z R C S A Z U n a G o s p o s k i u l i c i 1 6
v L j u b l j a n i . Štirikrat jih organiziramo spomladi in trikrat jeseni. Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
GEOGRAFSKI VEČERI LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
8. oktober 2013, Matic Smrekar: S v e t l o b n o o n e s n a ž e v a n j e
Naravovarstveni problemi prihajajo vedno bolj v ospredje dnevnih tem – tako v medijih, v politiki, v trgovini, kot v običajnih
pogovorih ob jutranji kavici. Astronome neposredno prizadene predvsem problem svetlobnega onesnaževanja. Namesto
zvezd, galaksij, meglic, kopic in ostalih čudovitih objektov na nebu lahko vidimo le svetlobo, ki prihaja iz naslova zunanje
umetne razsvetljave. Ključen problem je pretiravanje z razsvetljavo, njena neracionalna uporaba, uporaba napačnih,
nezastrtih svetil, uporaba napačnih vrst sijalk in nestrokovna postavitev. Na geografskem večeru se bomo poleg omenjenih
vzrokov seznanili tudi s posledicami svetlobnega onesnaževanja. Spoznali bomo, da je problem dokaj preprosto rešljiv in kako
lahko k temu prispeva posameznik.
12. november 2013, dr. Igor Žiberna: P o z o r ! K a m e n j e p a d a ! ( P a d c i t e l e s n a
Zemljo in njihov vpliv na življenje)
Leta 1980 sta geolog Walter Alvarez in njegov oče, fizik in takrat že Nobelov nagrajenec Luis Alvarez na osnovi analize usedlin
odkrila, da je za množično izumrtje dinozavrov pred 65 milijoni let kriv padec 10 km velikega telesa na Zemljo. Le nekaj let
kasneje so ugotovili, da se množična izumrtja pojavljajo v dokaj pravilnih periodah, dolgih 26 milijonov let. Istočasno je fizik
Richard Muller razvil hipotezo o vzrokih za periodična izumrtja vrst na Zemlji, ki temelji na predpostavki, da ima Sonce zvezdo
dvojčico, imenovano Nemesis. Ta bi naj bila bodisi rdeča bodisi rjava pritlikavka. Doslej z opazovanji z vesoljskimi teleskopi v
infrardečem delu spektra te hipoteze niso potrdili. V predavanju bomo spoznali, v kolikšni meri so k množičnim izumrtjem vrst
na Zemlji prispevali padci velikih teles. Seznanili se bomo s padci velikih teles v zgodovinski dobi. Predstavili bomo t.i. NEO
(Near Earth Objects) in PHO (Potentially Hazardous Objects) objekte, katerih pot seka Zemljino orbito in so možni »kandidati«
za trk z Zemljo v prihodnosti. V okviru tega bomo spoznali asteroid Apophis, ki bo v letih 2029 in 2036 letel v neposredni bližini
Zemlje. Podrobneje se bomo seznanili tudi s padcem meteorita na južni Ural 15. februarja 2013, ki je največje telo, padlo na
Zemljo po padcu asteroida nad Tungusko leta 1908. Spoznali bomo, kaj se je dogajalo z meteoritom med letom skozi
atmosfero in kakšne so bile posledice tega dogodka.
Geografski večeri so o b 1 9 . u r i v d v o r a n i Z e m l j e p i s n e g a m u z e j a G I A M Z R C S A Z U n a G o s p o s k i
u l i c i 1 6 v L j u b l j a n i , dvakrat v spomladi in dvakrat v jeseni. Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
KRATKE EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
27. september 2013, K o l o , 5 2 0 0 l e t ( v o d e n o g l e d r a z s t a v e v M e s t n e m
muzeju Ljubljana pod vodstvom dr. Antona Veluščka)
Spomladi leta 2002 je ekipa arheologov na Ljubljanskem barju našla najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, staro kar 5200 let.
Kolo je izredna najdba ne le zaradi starosti, pač pa tudi zaradi svoje tehnološke dovršenosti in dejstva, da je izum kolesa temelj
človeške civilizacije in kulture. Na razstavi v Mestnem muzeju so poleg ikoničnega kolesa, ki nas postavlja na svetovni
zemljevid civilizacijskih izumov, predstavljene tudi teme prostor in čas Ljubljanskega barja v prazgodovini, znanost in
tehnologija izuma ter razvoja kolesa in umetniška interpretacija univerzalnosti kolesa in rotacije. Skozi razstavo nas bo
popeljal dr. Anton Velušček z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je najditelj znamenitega kolesa in eden najboljših
poznavalcev prazgodovinske poselitve Ljubljanskega barja.
Zbirno mesto: ob 16.00 pred vhodom v Mestni muzej (Gosposka ul. 15, Ljubljana).
Trajanje ogleda: do 2 uri.
Cena ogleda: 7 EUR po osebi za člane in 10 EUR za nečlane LGD.
Prijave: Prijave zbiramo do petka, 20. septembra 2013. Največje število udeležencev je 25.
6. november 2013, O p a z o v a n j e n o č n e g a n e b a n a O b s e r v a t o r i j u J a v o r n i k
Observatorij Astronomskega društva Javornik stoji na Kresovem griču v bližini Črnega vrha nad Idrijo in se ponaša z relativno
dobro nočno vidljivostjo. Ima dve opazovalni kupoli, računalniško voden teleskop MEADE 200LX s premerom objektiva 30 cm
in manjši teleskop Celestron 8 s premerom objektiva 20 cm. Zaradi naštetega je obisk observatorija zelo primeren za ljubitelje
nočnega neba. Ekskurzijo bomo pričeli z ogledom Luninega srpa. Ko bo zašel za obzorjem, se bomo s pomočjo nekaterih
ozvezdij seznanili z orientacijo na nočnem nebu. Sledila bo predstavitev razdalj v vesolju, tipov zvezd, razdalj in tipov objektov
v osončju, nato pa ogled izbranih ozvezdij in objektov globoko v vesolju, kot so dvojne zvezde, meglice in kopice ter druge
galaksije – seveda skozi teleskop.
Zbirno mesto: ob 16.30 na parkirišču na Dolgem mostu (končna postaja avtobusa št. 6).
Trajanje: vožnja do observatorija traja slabo uro, na njem pa bomo predvidoma 4 ure. Povratek v Ljubljano okrog 22.30.
Cena: 8 EUR po osebi (znesek poravnate na observatoriju).
Prijave: Prijave zbiramo do petka, 25. oktobra 2013. Največje število udeležencev je 30.
Pomembno: ker je izvedba opazovanja močno odvisna od vremena, obstaja možnost, da se ekskurzija prestavi na drug dan v
tednu od 4. do 8. novembra ali pa se celo odpove. Zato ob prijavi nujno navedite vašo telefonsko številko in e- naslov, na
katerem ste dosegljivi!
Način prevoza: z osebnimi avtomobili. Prosimo vas, da v prijavi navedete tudi morebitno število prostih mest v vašem
avtomobilu, da se bodo lahko ekskurzije udeležili tudi tisti, ki nimajo lastnega prevoza. Udeleženci se bodo po avtomobilih
razdelili na Dolgem mostu. Z avtomobili se bo možno pripeljati do observatorija, kjer je na voljo parkirišče.
Oprema: observatorij je na nadmorski višini 1140 metrov, zato se ne pozabite toplo obleči!
Prijave na kratke ekskurzije sprejemamo na elektronskem naslovu [email protected] ali na telefonskem odzivniku: 01 200
27 30. Pri prijavi nujno navedite vaše ime, priimek, elektronski naslov in telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi. Znesek za izvedbo
kratke ekskurzije Kolo, 5200 let predhodno nakažite na naš tekoči račun št.: SI56 0201 0009 2471 715 (BIC: LJBASI2X) (Ljubljansko
geografsko društvo, Gosposka ul. 13, 1000 Ljubljana, Namen plačila: KOLO, Koda namena: OTHR).