Spoštovana članica, spoštovani član Ljubljanskega geografskega društva, božično-novoletni prazniki trkajo na vrata naših toplih domov, da jih sprejmemo medse in se poveselimo v iztekajočem se letu. Z vsakega kotička veje duh po kuhanem vinu, mesta in vasi se odevajo v svetleče preobleke pisanih lučk, ki nas opominjajo, da nas do novega leta loči le še zelo malo. Novo leto pa nam prinaša tudi pester in zanimiv društven program s številnimi zimskimi in pomladanskimi dejavnostmi: ekskurzijami, potopisnimi predavanji, geografskimi večeri in kratkimi ekskurzijami, za katere smo prepričani, da bodo pritegnile vašo pozornost in da se jih boste z veseljem udeleževali. Od množice dejavnosti želimo še posebej izpostaviti tradicionalno prvomajsko ekskurzijo in temu obvestilu prilagamo tudi vabilo s podrobnim opisom njenega programa. Na kratko povzemimo, da bo ekskurzija potekala med 24. aprilom in 4. majem 2014 v Armeniji in Gruziji. Strokovno vodstvo je tokrat prevzel geograf in izkušeni vodnik Matej Juvan, organizacijo pa smo zaupali turistični agenciji Advantours. Novoletnemu obvestilu prilagamo tudi vabilo na Redni občni zbor, ki bo tokrat izjemoma že 21. januarja 2014. Vsi člani LGD ste prav lepo vabljeni, da se udeležite tradicionalnega novoletnega AGUL-ovega srečanja geografov, katerega soorganizator je tudi LGD. Srečanje bo v torek, 17. 12. 2013 ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani. Prihajajoče društvene dejavnosti so objavljene na naši spletni strani: http://www.lgd-geografi.si. Elektronski verziji tega obvestila pripenjamo tudi e-koledar prihajajočih LGD dejavnosti, ki ga ravno tako lahko najdete na naši spletni strani. Ponovno pozivamo vse, ki želijo tovrstna obvestila prejemati zgolj po elektronski pošti, naj nam to sporočijo, in njihovi želji bomo z veseljem ustregli. Še vedno smo dosegljivi na elektronskih naslovih: [email protected] ali [email protected] in društvenem telefonskem odzivniku (01 200 27 30), v kolikor pa želite osebno stopiti v stik s katerim izmed članov IO, ste vabljeni, da se obrnete neposredno nanj: Kontaktne osebe društva: član/ica Izvršnega odbora LGD Blaž Repe – podpredsednik Tajan Trobec – tajnik Lucija Lapuh – blagajničarka Tanja Koželj – referentka za geografske večere in prvomajsko ekskurzijo Primož Pipan – referent za ekskurzije po Sloveniji Jani Kozina – referent za potopisna predavanja Jernej Tiran –referent za kratke ekskurzije Rok Ciglič – kartograf Jernej Klemen – predstavnik učiteljev geografije in referent za šolske ekskurzije elektronski naslov [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] Kot opazovalka sodeluje z nami tudi predstavnica Društva mladih geografov Slovenije Tanja Tomić ([email protected]). Naj vam za konec zaželimo prijetne praznične dni in vse dobro v prihajajočem letu 2014! Pozabite na vsakodnevne skrbi, pomislite nase in na svoje bližnje, prepustite se vrtincu novoletnih sladkosti in če vam do sedaj še ni, vam kmalu zagotovo bo – december zlezel pod kožo! tajnik LGD: Tajan Trobec Ljubljana, 4. december 2013 podpredsednik LGD: Blaž Repe PROGRAM DEJAVNOSTI POTOPISNA PREDAVANJA LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA 21. januar 2014, Mitja Pajek in Toyota Land Cruiser: Z a h o d n a A f r i k a 3 meseci, 9 afriških držav, 25.000 km in 1 nepozabna avantura. Pot me je najprej vodila najprej v edinstven Maroko, nato pa preko Zahodne Sahare in peščene Mavretanije do Senegala. Neskončne savane so me ponesle čez nepredvidljiv Mali v prijetno in umirjeno Burkino Faso. Sledili so izjemni nacionalni parki in bogata zgodovina Benina, kjer sem se med drugim srečal tudi z voodoo religijo. Sledil je še krajši postanek v Togu, nato pa povratek skozi Burkino Faso in Mali v dokaj neobljudeno Gvinejo. Počasen povratek proti domu preko Gambije me je neprestano nagrajeval s številnimi zapleti in problemi, o katerih bom več spregovoril na predavanju. 18. februar 2014, Matej Košir: S k r i v n o s t n a Filipini dežela prijaznih ljudi – Predavanje o: prijaznih domačinih, »Penthouse« zabavi v luksuzni četrti Manile, karaokah, vožnji na strehi jeepneya, žrtvovanju »bafalota«, plemenskih vojnah in poslednjih lovcih na glave, zaljubljenem domačinu, pasjem mesu za malico, najstarejših riževih terasah na svetu, »La Nina« efektu, reševanju jeepneya iz džungle, deviških plažah, poskusu kraje pri šefu policije, petelinjih bojih, transvestitih, naravnih toplicah pod zvezdami … 18. marec 2014, Igor Fabjan: S v e t a Eksotični karibski trio Lucija, Martinik in Dominika – Karibske otoke je mogoče spoznavati tudi na popotniški način. To velja tudi za pregovorno najdražje, med katerimi je francoski Martinik. Otok kljub eksotičnim podobam in slikovitim plažam spominja na Evropo ali pa vsaj Francijo v malem. Pred stoletjem ga je zaznamovala vulkanska katastrofa, o kateri pa danes skoraj ni več sledu. Sosednji otok, Sveta Lucija, je bil nekoč britanska kolonija, a je tudi na njem čutiti vpliv Francozov, predvsem zaradi otoškega pogovornega jezika. Otok se ponaša z ležernim življenjem, najbolj slikovitimi gorskimi vrhovi na Karibih ter seveda plažami, deževnim gozdom in slastnimi kakavovci. Po naravnih lepotah prav nič ne zaostaja Dominika. Ta je zaradi težje dostopnosti in prepadnih obal morda zadnji karibski raj brez velikih hotelov in obilice turistov. Skozi deževni gozd se je mogoče podati tudi s kabinsko žičnico; v vedno toplem morju z malo sreče naletiš na predstavo kitov glavačev; februarja se lahko navdušuješ nad vročim pustnim karnevalom, obiska pa je vreden tudi rezervat zadnje večje skupnosti Indijancev Karibov. 15. april 2014, Lara Zgonc in Špela Intihar: K i r g i z i s t a n Ali greva v državo z drugim največjim gorskim jezerom na svetu, v državo s povprečno nadmorsko višino večjo od Škrlatice, v državo, kjer se stikajo številne kulture sveta in kjer je pogled na morje najbolj oddaljen? Greva! Za ljubiteljici gora, narave, svobode, turistično manj privlačnih dežel in lastne organizacije potovanja nama je bil Kirgizistan več kot pisan na kožo. Pettedensko potovanje je minilo v znamenju trekingov pod vršaci, okoli katerih so posejana številna jezerca, preskakovanja ledeniških potokov, preizkušanja lastnih fizičnih sposobnosti v vseh vremenskih razmerah, šotorjenja pod milijoni zvezd, okušanja tradicionalnih jedi, barantanja na tržnicah in sprostitve v vrelcih. Kljub iskanju skritih kotičkov v dih jemajoči naravi so se najine poti vedno znova križale z domačini, ki zaradi svoje pestre etnične sestave pišejo še posebej pristne zgodbe. Potopisna predavanja so o b 1 9 . u r i v d v o r a n i Z e m l j e p i s n e g a m u z e j a G I A M Z R C S A Z U n a G o s p o s k i u l i c i 1 6 v L j u b l j a n i . Štirikrat jih organiziramo v spomladanskem in trikrat v jesenskem obdobju. Zaradi nepredvidljivih dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa. EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA 5. april 2014, Z g o d o v i n s k i k r a j i s e v e r n e K o r o š k e Vodja: univ. dipl. geog. Andrej Bandelj Cilj: Spoznavanje doline Krke severno od Gosposvetskega polja. Okvirna pot: Ljubljana–Ljubelj–Celovec–Ostrovica–Šentvid–Breže–Krka–Ljubljana. Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana. Okvirni program: Prostrana Celovška kotlina, najobsežnejša dolinska uravnava v celotnih Alpah, se proti severu postopno zapira in med Krškimi Alpami na zahodu ter Svinško planino na vzhodu prehaja v dolino zgornje Mure na avstrijskem Štajerskem. Tu so v preteklosti nastala zgodovinska naselja, ki so tako v posvetnem, kot tudi v verskem smislu pomembno vplivala na podobo Koroške. Čeprav so ti kraji danes severno od narodnostne meje, jih je vredno obiskati, saj so imeli pomemben vpliv tudi na slovensko prisotnost severno od Karavank. Na razmeroma majhnem območju si bomo ogledali enega najslikovitejših gradov in enega najlepših mestnih trgov Avstrije, povzpeli se bomo na utrdbo nad zgodovinskimi Brežami – najstarejšim koroškim mestecem – in se v dolini Krke posvečali dediščini salzburških nadškofov, ki so si tu postavili najpomembnejše središče južno od glavnega alpskega grebena. Grad Ostrovica stoji na mogočni, 160 metrov visoki skali, tik pod severnimi pobočji Štalenske gore, ki smo jo v okviru ekskurzij LGD že obiskali v letu 2013. Nanj se bomo povzpeli skozi štirinajst utrjenih vrat. V bližini gradu je mesto Šentvid, ki je že bilo upravno središče Koroške, preden je to vlogo prevzel Celovec. Danes privablja predvsem s čudovitim glavnim trgom. Pot bomo nadaljevali v Breže, utrjen kraj tik ob koroško-štajerski deželni meji. Trdnjava nad mestom še danes priča o izredni strateški legi kraja ob glavni cesti med Celovcem in Mursko dolino. Za konec bomo raziskovali še kraje ob Krki, ki so bili več stoletij cerkveno središče Koroške. Krka je s svojim samostanom in posmrtnimi ostanki legendarne (H)eme Krške danes priljubljeno romarsko središče ter simbol sobivanja različnih narodov in jezikov v velikokrat nestrpni koroški stvarnosti. Le nekaj kilometrov stran se bomo ustavili še v Straßburgu z nekdanjo rezidenco salzburških škofov na Koroškem. Ostali stroški: vstopnina v grad Ostrovica – 11 EUR. 24. maj 2014, D j e k š e z o k o l i c o i n V e l i k o v e c Vodja: univ. dipl. geog. Andrej Bandelj Cilj: Spoznavanje »trdnjave slovenstva« visoko na pobočjih Svinške planine nad Podjuno in »plebiscitnega« Velikovca, osrednjega kraja severne Podjune. Okvirna pot: Ljubljana–Ljubelj–Celovec–Mostič–Djekše–Kneža–(Krčanje)–Velikovec–Železna Kapla–Jezerski vrh–Ljubljana. Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana. Okvirni program: Obiskovanje Djekš je postalo za Slovence že nekakšna tradicija. Za nas je kraj precej simboličen in velja za skrajno severno točko narodnostne meje na Koroškem. A Djekše so še veliko več. Vas je bila s skoraj 1200 metri nadmorske višine vselej prava slovenska trdnjava, ki je v svoji vlogi vztrajala še dolgo potem, ko jo je »nemško navdahnjeni« Velikovec ob vznožju Svinške planine že »odrezal« od močno slovenske Podjune. In trdnjava niti ni tako napačna beseda ... Djekše se, tako kot sosednji vasi Kneža in Krčanje, ponašajo z izjemno slikovitimi utrjenimi cerkvami, ki so bile steber koroške obrambe v času turških upadov. Čeprav so ti kraji danes postali zelo obiskani in v svoje okrilje vabijo z znamko »najbolj sončnega naselja v Avstriji«, se tu in tam še sliši tudi slovenska beseda, razgled na Celovško kotlino, Karavanke, Savinjske Alpe in Julijce pa je čaroben. Mi se bomo na Djekše pripeljali nekoliko drugače kot običajno – z zahodne strani. Cesta, ki se sem vzpenja iz Mostiča v dolini Krke, je že sama po sebi posebno doživetje, krajših postankov pa so vredne tudi starodavne kmetije in cerkvice ob njej. Po ogledu Djekš in sosednje Kneže se bomo z avtobusom spustili v dolino na severni rob Podjune. Tam leži izjemno slikovit kraj Grebinj z utrdbo na mogočni skali nad hišami, s katere so v preteklosti nadzorovali strateško pomemben prehod v bližnjo Laboško dolino. V Grebinju je bil rojen tudi pisatelj slovenskega rodu Peter Handke, v notranjosti skale, na kateri stoji utrdba, pa se skrivajo turistično urejene kraške jame. Ekskurzijo bomo zaključili v bližnjem Velikovcu, ki je v bližnji preteklosti Slovencem postal znan predvsem po bombnem napadu v središču mesta, sicer pa v Podjuni ležeče mesto nad zajezeno Dravo velja za »pronemško trdnjavo«. Za bolj celovito razumevanje narodnostnega vprašanja si bomo v Velikovcu ogledali tudi muzej, posvečen koroškemu plebiscitu. Dodatni stroški: vstopnina v plebiscitni muzej v Velikovcu – 3 EUR. 7. junij 2014, K a r a v a n k e i n R o ž Vodja: izr. prof. dr. Jernej Zupančič Cilj: Spoznavanje avstrijskega dela Karavank in dela doline Drave kot pomembnega jedra poselitve slovenske manjšine v Avstriji. Okvirna pot: Ljubljana–Jezersko–Železna Kapla–Obirsko–Sele–Ljubelj–Ljubljana. Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana. Okvirni program: Karavanke niso le orografski pojem. Na avstrijskem Koroškem predstavljajo enega od temeljnih jeder poselitve slovenske manjšine, ponašajo pa se tudi z naravnimi vrednotami in privlačnimi kulturnimi spomeniki. Naša pot se bo pričela v dolini Zgornje Kokre na Jezerskem, ki je bilo do razmejitve leta 1920 del dežele Koroške. Prek Jezerskega sedla se bomo spustili v dolino Bele, nekoč znane po rudarstvu. Rudarjenje in manufaktura sta bila še pred dobrim stoletjem zaslužna za zlato dobo doline, ki je imela na samotnih kmetijah Kapelskega in Obirskega z izjemo trga Železna Kapla (Eisenkappel) skoraj povsem slovenski narodni značaj. Po zatonu manufaktur in industrije je za gospodarsko vitalnost tega območja zaslužen predvsem turizem. Železna Kapla je v svojem imenu dobila dodatek »Bad« (toplice). Zdraviliška dejavnost je spodbudila tudi razvoj drugih oblik turizma, zlasti pohodniške, kolesarske in jamarske dejavnosti. Glavni poudarek ekskurzije bo na spoznavanju slovenske manjšine in njene perspektive na območju Karavank. Podrobneje bomo predstavili tematiko dvojezičnih napisov – tako uradnih kakor tudi drugih toponimov. Seznanili se bomo z gospodarstvom, politiko, kulturo, šolstvom in upravljanjem slovenske skupnosti in ob koncu obiskali še enega od vodnih biserov Koroške – Podkanjski slap. Karavanke bomo zapustili prek Ljubelja in se za hip pomudili ob zgodovinskem pomniku ob njem – ljubeljski podružnici zloglasnega taborišča Mauthausen. Dodatna oprema: lahka pohodna obutev za dostop do slapa. Dodatni stroški: potni stroški za predavateljico iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca – 1 EUR na osebo. Prijave na ekskurzije sprejemamo na telefonskem odzivniku: 01 200 27 30. Prosimo, da se pri prijavi predstavite z imenom in priimkom ter pustite telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi. Finančni prispevek za izvedbo ekskurzije znaša za člane LGD 20 EUR oziroma 30 EUR za nečlane. Znesek predhodno nakažite na naš tekoči račun št.: SI56 0201 0009 2471 715 (BIC: LJBASI2X) (Ljubljansko geografsko društvo, Gosposka 13, 1000 Ljubljana). Prosimo vas, da pri nakazilu zaradi boljše preglednosti dosledno upoštevate spodnji šifrant za plačevanje društvenih dejavnosti prek univerzalnega plačilnega obrazca – UPN. Plačilo v času same ekskurzije je 2 EUR dražje. Cena ne zajema stroškov prehrane. Za dodatne informacije ali vprašanja se obrnite na Primoža Pipana: [email protected]. Šifrant za plačevanje društvenih dejavnosti prek univerzalnega plačilnega obrazca – UPN: opis/dejavnost Pomladanska ekskurzija (5. april 2014), Zgodovinski kraji severne Koroške Pomladanska ekskurzija (24. maj 2014), Djekše z okolico in Velikovec Pomladanska ekskurzija (7. junij 2014), Karavanke in Rož koda namena namen OTHR Priimek ime_Ekskurzija1 OTHR Priimek ime_Ekskurzija2 OTHR Priimek ime_Ekskurzija3 cena 20 € (za člane) / 30 € (za nečlane) 20 € (za člane) / 30 € (za nečlane) 20 € (za člane) / 30 € (za nečlane) referenca SI00 14-2001 SI00 14-2002 SI00 14-2003 GEOGRAFSKI VEČERI LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA 11. marec 2014, dr. Barbara Lampič in Tomaž Cunder: A l i Sloveniji trajnostno naravnano? je kmetijstvo v Že dlje časa je odprto vprašanje, kakšno raven trajnosti dosega slovensko kmetijstvo. Interdisciplinarna raziskovalna skupina (geografi, ekonomisti, agronomi) je v letih 2010–2012 izvedla projekt CRP »Parametri trajnostnega razvoja kmetijstva«, v okviru katerega so razvili sistem za vrednotenje trajnostnega kmetijstva, ki predstavlja pomemben napredek pri razvoju spremljanja stanja na področju kmetijstva. Izhajali so iz treh temeljnih vidikov trajnosti (ekonomskega, okoljskega in družbenega). Uporabljena metodologija argumentirano prikaže tako raven trajnostne naravnanosti kmetijstva kot dejavnosti pa tudi trajnostno naravnanost kmetijske politike. Ocena stanja kmetijske trajnosti v Sloveniji je pokazala, da slovensko kmetijstvo ni trajnostno. T.i. »agregatni indeks trajnosti kmetijstva« je v primerjavi z drugimi državami EU (EU 15) negativen, vendar v obdobju 2000– 2007 opazimo vsaj izboljšanje na področju ekonomske in okoljske trajnosti. Še bolj zanimivi so rezultati ocene trajnostne naravnanosti kmetijstva po posameznih slovenskih (statističnih) regijah, kjer so se, pričakovano, pokazale velike regionalne razlike. Kot »netrajnostne« z vidika kmetijstva so bile ocenjene štiri regije in sicer Gorenjska, Osrednjeslovenska, Zasavska in Obalno-kraška. Analiza parametrov trajnostnega kmetijstva v ciljih ukrepov kmetijske politike pri nas pa je pokazala bistven premik v povečanju okoljske trajnosti na račun zmanjšanja ekonomskega vidika. Raziskovalna skupina: dr. Renata Slabe Erker (Inštitut za ekonomska raziskovanja), dr. Barbara Lampič in dr. Irena Mrak (FF UL, Oddelek za geografijo), Tomaž Cunder in Matej Bedrač (Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Maja Klun (UL, Fakulteta za upravo). 8. april 2014, Žiga Zwitter: T r a j n o s t n e i n n e t r a j n o s t n e s a m o t n e k m e t i j e v 17. stoletju (na primeru Zgornje Savinjske doline) Na vprašanje trajnosti kmetijstva v predindustrijski dobi pogosto odgovarjamo premalo kritično. Navzkrižna primerjava različnih vrst virov, ki so nastali v okviru gospoščinske gospodarske uprave in sodstva, državne uprave in Cerkve, danes shranjenih v arhivih v Sloveniji in Avstriji, je omogočila nov pogled na (ne)trajnost zgornjesavinjskih samotnih kmetij v 17. stoletju. Obravnavo gospodarskega in okoljskega vidika začenjamo s predstavitvijo tedanjega zgornjesavinjskega kmetijstva. Sledijo rezultati kvantitativne analize trajnosti tedanje živinoreje. Podatki o vlogi žitne pridelave v usmerjenosti zgornjesavinjskega kmetijstva so omogočili boljše razumevanje okoljskega vpliva slabe žitne letine na gospodarsko stanje kmetij, s kvantitativnimi podatki o žitnih pridelkih pa so deskriptivne navedbe »slabih letin« postale bolj oprijemljive. Ogroženost žita zaradi neugodnih vremenskih razmer se ni nehala ob žetvi, ampak šele s spravilom tedne pozneje. Antropogeno pospešeni pobočni procesi so v nekaterih primerih povzročili opustitev kmetijskih zemljišč, v nekaterih primerih pa zahtevali ekstenzifikacijo rabe tal. Pri obravnavi gospodarskega vidika trajnosti navajamo še podatke o kmečki trgovini, kmečkih gospodarskih bilancah in zelo raznoliki kreditni dejavnosti, ki je nekaterim kmetijam omogočila preživetje, spet drugim pa povzročila izgubo velikih delov premoženja. Premoženjske razlike med bližnjimi kmetijami so bile ogromne. Pri obravnavi družbenega stebra trajnosti je največji poudarek na podatkih kritične analize števila prebivalcev župnij Solčava in Luče v 17. stoletju, ki je bilo v primerjavi s podatki popisov druge polovice 19. stoletja visoko, kar pa v kontekstu demografskih raziskav avstrijskih Alp ni presenetljivo. Navajamo vzroke, ki temeljijo na kmetijstvu in posestnih razmerah. Geografski večeri so o b 1 9 . u r i v d v o r a n i Z e m l j e p i s n e g a m u z e j a G I A M Z R C S A Z U n a G o s p o s k i u l i c i 1 6 v L j u b l j a n i , dvakrat v spomladanskem in dvakrat v jesenskem obdobju. Zaradi nepredvidljivih dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa. KRATKE EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA 12. april 2014, P o t o b r e k i I š k i – O k l j u k »Iška je reka treh obrazov. Na svoji razburljivi poti teče skozi divji Iški vintgar, po rodovitnem Iškem vršaju in močvirnem Ljubljanskem barju. Z edinstvenim in skrivnostnim značajem priteguje pozornost številnih raziskovalcev in radovednežev. Si med njimi tudi ti?« To besedilo je izsek ene od 11 informativnih tabel na Poti ob reki Iški – Okljuk, ki so jo zasnovali na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje in Občino Ig. Pot ob reki Iški – Okljuk je več kot le »običajna« učna pot. Informativne table odlikujejo kratka in preprosta besedila, bogato opremljena s privlačnimi fotografijami in ilustracijami. Na delu učne poti od obrobja Iškega vintgarja, prek Iškega vršaja do izliva reke v Ljubljanico bomo od blizu spoznavali reko Iško in pokrajino ob njej. Izvedeli bomo več o skrivnostnem ponikanju in hudourniškem značaju Iške ter o njenem vršaju, ki ga je nasula ob prehodu iz soteske na ravnino. Sprehodili se bomo mimo črpališča pitne vode pri Brestu in skušali dognati, zakaj so Iško poslali »v kanal«. Spoznali bomo tudi poplavni svet Ljubljanskega barja in izvedeli več o rezanju šote in njegovih posledicah. Strokovno vodstvo: dr. Aleš Smrekar in Jernej Tiran, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Potek učne poti: Odsek učne poti od mostu v Iški vasi do izliva Iške v Ljubljanico v Lipah je dolg približno 10 km in poteka po ravnem terenu. Pot poteka po asfaltu in makadamu, zato priporočamo solidno obutev; ker je na poti zelo malo sence, ne bo odveč niti zaščita pred soncem. Zbirno mesto: ob 9.05 na končni postaji mestnega avtobusa 19I v Iški vasi (avtobus odpelje s končne postaje v Tomačevem ob 8.25, s postaje Konzorcij pa ob 8.38); postajališčne vozne rede si lahko ogledate na: http://www.lpp.si/javni-prevoz/vozni-redi-mestni-potniski-promet/postajaliscni-vozni-redi. Cena in prijave: 3 EUR (znesek lahko poravnate pri referentu pred začetkom ekskurzije). Prijave zbiramo do srede, 9. aprila 2014. Največje število udeležencev je 25. Trajanje: 5 ur in pol (vključuje tudi odmor za malico/postanek v Brestu). Ekskurzija se zaključi v Lipah ob 14.34, ko gre od tam avtobus 19B v smeri proti Ljubljani). Ker sta začetek in konec ekskurzije na različnih lokacijah, vam svetujemo uporabo javnega prevoza. 16. maj 2014, A r h i t e k t u r a 2 0 . s t o l e t j a v L j u b l j a n i Ljubljana se ponaša s številnimi arhitekturnimi znamenitostmi iz novejšega obdobja, ki so v primerjavi z baročno, secesijsko in Plečnikovo Ljubljano nemalokrat spregledane. Novejše mestno središče so v drugi polovici 20. stoletja s svojimi deli zaznamovali arhitekti Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Milan Mihelič, Vinko Glanz in njihovi sodelavci. Njihova arhitektura je večinoma sledila viziji sodobne metropolitanske prestolnice in ima za Ljubljano veliko urbanistično, arhitekturno in simbolno vrednost. V tem obdobju so bili tako zgrajeni stanovanjsko-poslovni kompleksi (Ferantov vrt, Kozolec), poslovne stavbe (Metalka, poslovna stavba IMPEX, Mednarodna avtomatska telefonska centrala), javne zgradbe (Državni zbor RS, Cankarjev dom, Maximarket) in kompleksni urbanistični projekti (Trg republike). Strokovno vodstvo: sodelavci Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Zbirno mesto: ob 16.30 na Trgu Republike, pri spomeniku Ivana Cankarja. Cena in prijave: 3,30 EUR (znesek poravnate pri referentu pred začetkom ekskurzije). Prijave zbiramo do srede, 14. maja 2014. Cena velja za minimalno 15 udeležencev. Trajanje: ura in pol. Prijave na kratke ekskurzije sprejemamo na elektronskem naslovu Jerneja Tirana: [email protected] ali na telefonskem odzivniku: 01 200 27 30. Pri prijavi nujno navedite vaše ime, priimek, elektronski naslov in telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi.