Spomini Glasilo Doma počitka Mengeš in Doma starejših občanov v Trzinu DECEMBER 2012 Informativna stran DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, 1234 Mengeš Tel.: 01 723 72 28, faks: 01 723 73 47 e-naslov: [email protected] 2 Direktorica Irena Gričar, univ. dipl. organizatorka 01 723 72 11 Namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe Stanka Štrus, dipl. med. sestra 01 723 09 77 Pomočnica direktorice za poslovno-finančno področje Ana Lebar, dipl. ekonomistka 01 723 02 65 Socialna delavka Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka 01 729 11 63 Vodja zdravstveno negovalne službe Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra 01 723 72 28 Diplomirana medicinska sestra Cirila Celestina, dipl. med. sestra 01 723 72 28 Strokovna sodelavka za upravno-pravne zadeve Mojca Golob, višja upravna delavka 01 723 73 39 Vodja tehnične službe France Bevk 01 723 02 60 Vodja prehrane Stane Groznik 01 723 09 47 Koordinatorica za pomoč na domu Vesna Seretin 051 327 317 Recepcija 01 723 72 28 Informativna stran Zdravniki Splošna zdravnica: Gordana Ščepanović, dr. med. Specialistka fiziatrinja: mag. Radmila Lućić Vučurević, dr. med. spec. Specialist psihiater: prim. dr. Franc Štrus 01 723 72 28 Fizioterapevtki Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka 01 723 72 28 Delovni terapevtki Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka 01 723 72 28 ENOTA DOMA POČITKA MENGEŠ V TRZINU DOM STAREJŠIH OBČANOV V TRZINU Ljubljanska 10/a, 1236 Trzin Odgovorna sestra enote Nada Petrič 01 560 94 01 Socialna delavka Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka 01 560 94 02 Zdravnik 01 560 94 03 Ambulanta 01 560 94 04 Recepcija 01 560 94 44 Glasilo izdaja: Dom počitka Mengeš Urednica: Andreja Gogala Odgovorna urednica: Irena Gričar Fotografije: Andreja Gogala, Aleša Lenarčič, Katarina Pezdirc, Barbara Vesel Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o. Naklada: 1200 izvodov Mengeš, decembra 2012 3 Vsebina Uvodna misel �� 5 E-Qalin v Domu počitka Mengeš�� 6 Obiskali smo Slamnikarski muzej�� 8 Paliativna oskrba starostnika �� 9 Nagradno vprašanje �� 10 Presenečenje �� 11 Strela �� 11 Prostovoljsko delo �� 12 Preljuba vas domača�� 13 Otvoritev prenovljenega Doma počitka Mengeš �� 14 Demenca – ko preteklost postane sedanjost�� 15 Leonora �� 17 Pralnica�� 18 Skupaj smo prepevali �� 19 Bioptron �� 20 Prireditve in izleti v Domu počitka Mengeš�� 21 Praznovanja rojstnih dni v Domu počitka Mengeš �� 27 Tukaj mi je tako lepo�� 28 Sto let Cecilije Grzetič�� 29 Smehljaj �� 30 Center aktivnosti Trzin�� 31 Sprejeli so me v svojo oskrbo �� 32 Prireditve in izleti v Domu starejših občanov v Trzinu�� 33 Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših občanov v Trzinu�� 39 4 Uvodna misel Spoštovani, tako, pa smo na cilju. Dom smo preoblekli v celoti, znotraj in zunaj. Ne le to, ob dokončanju zunanje ureditve je zasijal in kar naenkrat je tudi zunanjih površin dovolj za varno druženje in sprehode ob lepem vremenu. V domu, ki po zunanjosti spominja na hotel v enem od gorenjskih turističnih krajev (kot je to povedal na otvoritvi župan občine Mengeš), so zaposleni visoko usposobljeni delavci, ki zmorejo izvajati najzahtevnejša dela in dosegajo prepoznavne rezultate. V skladu z našim planom dela smo že zaorali pot k uvajanju novih programov dela in tako prispevali k dodatnemu dviganju kakovosti našega dela in izboljšanju počutja stanovalcev. Odgovorni v nadaljevanju pišejo o tem, kaj je E-Qalin, kaj je paliativna oskrba, kako izpopolnjujemo delo na dementnem oddelku in kako poglobljeno pristopamo k izvajanju prostovoljnega dela. Ponosni smo tudi na Center aktivnosti v Trzinu, ki je med občani v Trzinu že dobro poznan, naš dom pa tudi po tem še dodatno prepoznaven. Ob koncu je treba poudariti, kako v finančni službi namenjajo posebno pozornost cenovni politiki zavoda, spremljajo in analizirajo finančna gibanja in tako vplivajo na tekoče poslovanje in ugodnejše vrednotenje storitev. Zahvaljujem se vsem stanovalcem in sodelavcem doma za razumevanje in dobro sodelovanje. Ob tej priložnosti vam želim še veliko osebne sreče in dobrega poslovnega sodelovanja tudi v prihodnje. Irena Gričar, univ. dipl. org., direktorica 5 E-Qalin v Domu pocitka Mengeš E-Qalin je vseevropski model za obvladovanje kakovosti v domovih za starejše ljudi, v negovalnih domovih, centrih za socialno delo in varstveno-delovnih centrih. Zasnovan je na temeljnih načelih človekovih pravic. Je strpen do verskih usmeritev, omogoča humano življenje in delo in je naravnan na razvoj in doseganje kakovosti oz. poslovne odličnosti. Naravnan je na strukture, procese in rezultate zavoda, na podlagi katerih se bo v prihodnosti merila kakovost vsakega doma. Kakovost vseh treh preverjamo uspešno in smiselno, kaj je treba spremes pomočjo samoocenjevanja. Model je niti za uspešen razvoj organizacije in kdaj. namenjen dostojnemu in spoštljivemu V okviru uvajanja modela je treba druženju, staranju, delu in umiranju. izobraževati vodstvo in delavce ustanoPrihajajo generacije z večjimi pričako- ve. S pomočjo E-Qalina delavci dobijo vanji po kakovostni oskrbi, zdravstveni vpogled v delovanje doma in dodatno negi, varstvu in medicinski terapiji. Do- možnost skupnih pogovorov in vplivanja movi se srečujemo z vse večjimi zahte- na potrebne spremembe. vami, kar narekuje izboljšanje in ocenjevanje kakovosti opravljenih storitev. V ocenjevalnih skupinah sodelujejo vse Povečuje se delež starejšega prebival- službe, pri čemer lahko vsak s svojimi postva in upad mlajšega delovno aktivne- gledi, stališči in mnenji vpliva na sistem ga prebivalstva, kar povzroča razliko v uvajanja novosti oz. na spreminjanje možnosti financiranja zdravstvenega in doma in izboljšanje kakovosti procesov v socialnega varstva (pokojninski sistem, dobro vseh. sistem za nego in oskrbo – bolnišnice ter negovalne bolnišnice). Ob vse bolj skopih Zaposleni imajo skupaj s stanovalci in javnih finančnih sredstvih se bo povečal svojci možnost dajati predloge in pripomnadzor nad porabo in dokazovanjem be, kako lahko izboljšamo te procese. učinkovitosti. Uspeh je odvisen predvsem od pripravljeE-Qalin je pomemben, ker kaže pot v nosti delavcev za sodelovanje. Uspeh, ki smeri razvoja organizacije, kako daleč je sledi, je tudi del osebnega uspeha zapodom, na katerih področjih je treba ukre- slenih v domu. Sedaj se redno sestajajo pati in kaj izboljšati. Naravnan je na sta- moderatorji s svojimi ocenjevalnimi skunovalce, delavce, vodstvo, okolje in učečo pinami, skupina za vodstvo in osrednja se organizacijo. E-Qalin pokaže, kaj je skupina. 6 Naši udeleženci so sodelovali v manjših skupinah. Tekmovali so med seboj in premagovali poligon načrtno izbranih timskih izzivov. Premagale so jih vse sodelujoče ekipe, saj so bili usmerjeni v končni cilj in bili komunikacijsko zelo dovršeni. Med seboj so tekmovali v To je moderen tip motivacijskih timskih usklajenosti, inovativnosti, sposobnosti programov. Namenjen je aktivni pope- strateškega razmišljanja in ciljni usmerjestritvi ali nadgradnji zunanjih zabavnih nosti. Zmagala je najboljša ekipa, Sončki. dogodkov, na katerih udeleženci dokaZabavnemu dogodku smo dodali zujejo svoj timski potencial. atraktivno timsko noto, ki nas je povezovala in pripomogla k boljšim odnosom med zaposlenimi. Z E-Qalinom smo uradno začeli 13. septembra 2012 na skupni prireditvi v Športnem parku Topole, kjer smo z zunanjimi izvajalci izpeljali Timodrom – tekmovanje v zabavnih, atraktivnih in dinamičnih timskih aktivnostih. Stanka Štrus, dipl. medicinska sestra, namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe 7 Obiskali smo Slamnikarski muzej Pisatelj Janko Kersnik, ki je bil rojen na Brdu pri Lukovici, je v enem od svojih del takole opisal začetek slamnikarstva v Domžalah. Ta obrt se je potem širila po vsem domžalskem območju. Po hribovskih vaseh Moravške doline in Črnega grabna so ljudje ob zimskih večerih pletli slamnate kite, s katerimi se je dalo kar nekaj zaslužiti. Slama za kite je morala biti pšenična, lepo pripravljena za pletenje. Od obdelave slame je bila odvisna kakovost kit. Klobuke so izdelovali posamezniki, kasneje so se njihove delavnice razvile v večje obrate – tovarne. Lastniki teh tovarn so bili večinoma Tirolci. V vas je prišel neznanec in prosil prenočišče. Na priprošnjo sinka mu je gospodar dovolil, da lahko prenoči v hlevu. Preden je zjutraj odšel, je v zahvalo naučil sinka plesti kito iz slame. Ves dan sta berač in otrok pletla, zvečer je bila kita že tako dolga, da je berač iz nje sešil slamnik. Pokrivalo je bilo tako všečno, da so se tudi drugi vaščani lotili pletenja kit Časi niso vedno naklonjeni slamnikarin izdelave slamnikov. stvu, bili so vzponi in padci. Močno je ta dejavnost porasla po prvi svetovni vojni. Z razvojem tovarn in širjenjem delavnic so rasle tudi Domžale. Širil pa se je tudi sloves slamnika. Nosili so ga moški in ženske ob različnih prilikah – za vsakdanjo in nedeljsko rabo. V današnjem času je to imenitno pokrivalo izginilo iz vsakdanje kulture oblačenja. Izpodrinile so ga sodobne oblike in modernejši materiali. So pa v Domžalah ljudje, ki se zanimajo za to našo dejavnost. Zbrali so mnogo starega orodja, strojev za šivanje in modelov za klobuke, ki si jih lahko ogledamo v novoodprtem Slamnikarskem muzeju. Razstava je zelo bogata in lepo urejena. Upam, da smo vsi dobili dober vpogled v čase, ko so bili ljudje zadovoljni s še tako skromnim zaslužkom. Današnji človek bi rekel: »Saj se ne splača.« Magdalena Lipovšek, stanovalka 8 Paliativna oskrba starostnika Za kaj živimo, če ne za to, da drug drugemu lajšamo življenje? George Eliot Paliativna oskrba oz. medicina je sestavni del medicine, ki je bil v preteklosti zanemarjen, sedaj pa zopet pridobiva pomen in svoj položaj. Življenjska doba prebivalcev se daljša, vse več je starostnikov s kroničnimi obolenji, znano je tudi dejstvo, da umiranje ni hiter proces, kot je bilo včasih. Kaj pravzaprav je paliativna medicina? Paliativna medicina oz. oskrba je namenjena neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem. Pomeni celostno oskrbo ne le telesnih simptomov, kot so huda bolečina, slabost, oteženo dihanje, utrujenost idr., temveč tudi oskrbo psihosocialnih in duhovnih vidikov za doseganje čim bolj kakovostnega Urška Lunder, dr. med. spec. življenja vse do smrti. Pomembno je, da bolniku ohranjamo njegove vrednote in spoštujemo njegove potrebe, da mu omogočimo dostojanstveno umiranje. Pri tem sta izredno pomembna občutljivo komuniciranje in informiranje na način, ki je bolniku najbolj primeren. (Povzeto pa zapisu dr. Urške Lunder) 9 Septembra smo v Domu počitka Mengeš organizirali delavnico za vse zaposlene o paliativni oskrbi. 19. 9. 2012 pa je dr. Urška Lunder predavala tudi za naše stanovalce in njihove svojce o paliativni oskrbi ob koncu življenja. Vsi delavci se vse bolj zavedamo, da našim stanovalcem, pa tudi njihovim svojcem, veliko pomenita pogovor in prijazna, topla beseda. Stanovalci so veseli, če v proces njihove obravnave vključimo tudi njihove bližnje. Ko stanovalec ne more več odločati o zdravljenju, je svojec tisti, ki odloča zanj, je njegov zastopnik. Pomembno pri tem je, da se, ko je stanovalec še dovolj pri močeh, pogovorimo z njim in s svojci o poteku zdravljenja in kakšno obravnavo bi si želel ob koncu življenja. Svojec mora vedeti, kaj si želi njihov bližnji, kako si želi, da ga zdravimo, ko ne bi mogel sam odločati o sebi (ali mu ob nezmožnosti hranjenja želi vstaviti nazogastrično sondo, ali želi, da za vsako ceno ohranjamo njegovo življenje z infuzijami, s terapijo, pregledi pri specialistih itn.). Vizija Doma počitka Mengeš je, da v proces dela vpeljemo paliativno oskrbo. Potrebno bo sodelovanje zdravstvenonegovalnega tima in zdravnika, pa tudi svojcev, ki igrajo pomembno vlogo pri paliativni oskrbi. Načrtujemo, da bomo opremili sobo, v katero bi na željo svojcev namestili umirajočega, da bi svojci lahko bili zadnje trenutke ob njem. Ob izteku življenja bi svojcem tako omogočili, da bi bedeli ob pokojniku. Mateja Lipovšek, vodja zdravstveno negovalne službe Cirila Celestina, dipl. medicinska sestra Nagradno vprašanje Kako imenujemo pokrivalo, izdelano iz kit pšenične slame? ODGOVOR: IME IN PRIIMEK: NASLOV: Kupon s pravilnim odgovorom in svojimi podatki izrežite in ga oddajte v recepciji doma do 15. januarja 2013. Žrebanje bo javno in bo potekalo v Domu počitka Mengeš januarja 2013. Čakajo vas lepe nagrade. 10 Presenecenje nu. »Pa bi lahko prišla v avlo na kavo?« »Ja, seveda.« Postala sem vznemirjena. Ko sem prispela z dvigalom v pritličje, sem že od daleč zagledala skupino ljudi. Vsi so imeli oblečene enake zelene majice. Stopim malo bliže in glej ga, zlomka, saj to so moji otroci, vnuki, nečaki Po kosilu zazvoni telefon: »Halo, mama, in nečakinje s svojimi najdražjimi. Bili kje si?« »Ja, tukaj, v mojem kraljestvu v so najlepše presenečenje za moj rojstni sobi 46.« »Aha, lepo,« pravi sin po telefo- dan. Lepo, sončno, poletno nedeljsko jutro 10. junija 2012 v Domu počitka Mengeš. Moj sedemdeseti rojstni dan. Po dobrem zajtrku grem čez cesto v kapelo k maši. Nato sva z možem Lojzetom poslušala radio in ob kavici gledala televizijo. Rezi Turk, stanovalka Strela Kdo ve, od kod pride strela in se razpoči, kdo ve, zakaj se dež pridruži toči; ne moremo pridelkov zavarovati, zato letos ne bomo bogati. Strela poči, nas preseneti, pozimi manj in več poleti, naravne sile so človeka že ugonobile, skrijmo se, saj nas čuvajo dobre vile. Kmet na polje gre orat, sliši grmenje, pospeši korak, žival se tudi strele boji, oh, saj le redkokdaj prihrumi. Biblijski bog groma je Perun, brez najave se prikaže kot tajkun. Ne da nam spati, vznemirja nas, slišimo ga pa le kratek čas. Jožefa Juršič, stanovalka 11 Prostovoljsko delo Glavna naloga Doma počitka Mengeš je skrb za stanovalce in zajema zagotavljanje njihovih materialnih potreb. Ker je človek družbeno bitje, poleg osnovne oskrbe potrebuje tudi druženje, pogovor, želi si razvijati različne zanj zanimive dejavnosti. Zadovoljevanje omenjenih potreb stanovalcem zvišuje kakovost življenja in bivanja v domu. Prav na tem področju dela s stanovalci lahko veliko pripomorejo prostovoljci. V domu obiskujejo posamezne stanovalce ali skupine stanovalcev, se z njimi družijo in izvajajo različne aktivnosti. Svežina »zunanjega sveta«, ki jo prinašajo prostovoljci, ugodno vpliva na stanovalce, s katerimi se družijo, zmanjšuje monotonost domskega bivanja, vnaša vitalnost in je izjemnega pomena za dobro počutje stanovalcev. kakršnih koli neposrednih ali posrednih materialnih koristih zase. Decembra 2011 je bil potrjen prostovoljski program, na podlagi katerega se prostovoljci organizirano in načrtovano vključujejo v življenje v Domu počitka Mengeš in v njegovi enoti v Trzinu. Prostovoljci obiskujejo in sodelujejo samo s tistimi stanovalci, ki izrazijo željo po tovrstnem sodelovanju. Program obsega različne dejavnosti: druženje, spremljanje, pogovor, branje, igranje iger, vodenje skupin starih ljudi za samopomoč idr. Vsak prostovoljec za izvajanje prostovoljskega dela v domu predhodno sklene pisni dogovor o izvajanju prostovoljskega dela, v katerem so določene medsebojne pravice in obveznosti ter morebitne druge posebnosti, ki so potrebne za izvajanje prostovoljskega dela. Seveda »biti prostovoljec« pomeni, da Leta 2012 je v Domu počitka Mengeš opravljaš prostovoljsko delo po svoji in v enoti v Trzinu opravljalo prostosvobodni volji ter brez pričakovanj po voljsko delo enajst ljudi, pet prostovoljk 12 (Marija Flerin, Marija Jereb, Majda Sadar, Jožica Trstenjak in Sonja Kovač) je vodilo tako imenovane skupine starih ljudi za samopomoč, drugi prostovoljci (Francka Orel, Cirila Dermastja, Polona Leskovec, Marija Vrbanič, Tatjana Jarc in Janez Nemec) pa so obiskovali stanovalce individualno ali so se družili s skupinami stanovalcev pri posameznih interesnih dejavnostih. Prostovoljci so se leta 2012 družili s 105 stanovalci. Raziskave kažejo, da prostovoljsko delo ne koristi samo osebam, ki prejemajo pomoč, temveč pozitivno deluje tudi na osebnostno rast prostovoljcev. Ti si pridobivajo nove izkušnje in znanje, izjemno pomemben pa je ne nazadnje občutek, da so storili nekaj koristnega za sočloveka v stiski. Vabimo vas, da se nam pridružite. Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka Preljuba vas domaca Vasica draga moja, preljubi rojstni kraj, kjer mama in ata moja živela sta nekdaj. Zdaj hišica je prazna, samuje v vrtu tam, nekoč bila je polna, življenje sreče hram. Le kje so tisti časi, ki nekdaj so bili, in dragi starši naši, k‘ smo skup‘ prepevali. Kako hitro bo minilo to zemeljsko romanje, se kmalu spremenilo v nebeško bivanje. O, zbogom, dragi bratec in drage sestrice, Bog vedi, al‘ ob letu vidimo se še. Ves svet mi je tujina, nebesa so moj dom. Frančiška Grabrijan, stanovalka 13 Otvoritev prenovljenega Doma pocitka Mengeš gospod Janez Dolinar, je gospa direktorica opisala vsa obnovitvena dela, ki smo jih opravili. Ob tej priliki je izšla tudi posebna brošura. Naš dom so pohvalili tudi župan občine Mengeš gospod Franc Jerič in predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Gospa direktorica Irena Gričar se je odločila, da bo ob zaključku vseh obnovitvenih del in zunanji ureditvi doma pripravila posebno slovesnost, na kateri bomo lahko tudi drugim pokazali našo čudovito prenovljeno zunanjo in notranjo podobo. Na svečanosti, ki jo je vodil Kulturni program so obogatile pevke domskega pevskega zbora, Tomaž Plahutnik, ki je na citrah spremljal baritonista Marka Kobala, ter Matej Lipovšek s harmoniko. Gospod župnik Janez Avsenik je blagoslovil naš prenovljeni dom. Popoldne so nas stanovalce pogostili v jedilnici in avli doma. Za dobro vzdušje je poskrbel Matej Lipovšek, ki nam je zaigral na harmoniko. Zelo nam je prijal tudi sladoled. Kati Ribič, stanovalka 14 Demenca – ko preteklost postane sedanjost Demenca je ob koncu nekega življenjskega obdobja boriti se v sedanjosti s preteklostjo, opraviti, kar ni bilo opravljeno prej, izjokati, kar ni bilo izjokano prej, izgovoriti, kar ni bilo izgovorjeno prej. S temi besedami najlažje opišemo doživljanje osebe z demenco. V letošnjem letu smo na oddelkih A1 in A2 začeli intenzivno izvajati program za osebe z demenco. Pozitiven odziv naših stanovalcev in njihovih svojcev nam potrjuje, da smo na pravi poti. Stanovalce obeh oddelkov vključujemo v vse aktivnosti, ki se odvijajo v domu, in jih spremljamo na prireditve. Delavnice in aktivnosti na obeh oddelkih prilagajamo zmožnostim in počutju naših stanovalcev. prim. Franc Štrus, dr. med., nevropsihiater ze. Nismo zanemarili dejavnosti, ki so v preteklosti spremljale naš vsakdan, zato smo pomagali pri zlaganju perila, pomivanju posode, kuhanju kave, pripravi zajtrka ipd. Poletje smo preživeli na terasi, kjer smo se razgibali in se večkrat ohladili s sladoledom. Z nekaterimi stanovalci smo se odpravili do bližnje trgovine ter na sprehod v okolico doma. Večkrat smo ob kavi posedeli na klopeh pred domom in občudovali lepo urejeni vrt, zasajen z najrazličnejšimi cvetlicami, ki je naša letošnja pridobitev. Čas smo si krajšali z igranjem na inštrumente in prepevanjem pesmi. Zelo je zaživela delavnica z gospodinjskimi aktivnostmi. Uživali smo ob pripravi sladic, kuhanju kompota, peki jabolčnega zavitka in pečenju piškotov, še bolj pa smo se razveselili, ko smo pripravljene dobrote tudi snedli. Ročne spretnosti smo pokazali na delavnicah z glino. Obiskal nas je terapevtski kuža, ki je lju- Osebe z demenco spremljajo sence biteljem živali pričaral nasmeh na obra- iz preteklosti. Posebej se trudimo kar najbolje spoznati vsakega stanovalca in se mu približati; pri tem so nam v pomoč njihove biografije, pa tudi svojci, saj osebe z demenco največkrat ne znajo izraziti svojih navad, želja, potreb. Vračajo se v svojo mladost, sprašujejo po očetu in mami, odpravljajo se v službo, težijo jih nerešena vprašanja iz preteklosti ipd. Težko je razumeti, da ne pre15 poznajo obrazov svojih najbližjih, svojih otrok, saj so pri napredujoči demenci ti zanje tujci. Pogosto se soočamo s stisko najbližjih, zlasti otrok, ko v očeh očeta ali mame razberejo, da so zanje le nepoznani tujci, ko jih prestraši obisk najbližjih, njihov objem, dotik, ki jih je še včeraj razveselil. Z razumevanjem in toplo besedo skušamo ublažiti njihovo bolečino. Še hujša je stiska svojcev, ki se pogosto borijo s slabo vestjo, da so svoje starše namestili v dom. Potrebno je mnogo časa, da predelajo občutke krivde in spoznajo, da z našimi storitvami in s svojimi obiski oz. bližino očetu ali mami nudimo največ, kar lahko ... Svojce podpiramo tudi z izobraževanji oz. s predavanji, ki jih organiziramo, v okviru katerih imajo možnost dobiti odgovore na vprašanja, s katerimi se soočajo. V začetku novembra je imel predavanje za svojce prim. Franc Štrus, dr.med., nevropsihiater z naslovom » Kako razumeti človeka z demenco?« Poudariti je treba, da je še kako pomembno sodelovanje s svojci naših stanovalcev, saj jim lahko le z roko v roki zagotovimo kakovostno bivanje in čim lepšo starost. Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka 16 Leonora V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, ki smo si ga ogledali, hranijo okostje brazdastega kita, ki ga je morje naplavilo v Piranski zaliv. Poimenovali so ga Leonora. Od kod je priplaval oz. od kod ga je naplavilo morje, se ne ve. Ogromno telo, ki meri do petnajst metrov in je težko lahko do osemdeset ton, je bilo vsestransko zelo zanimivo za raziskovalce. Odločili so se, da ohranijo njegovo okostje, kajti mehko tkivo je bilo že preveč prizadeto. rojstvu dolg pet metrov in tehta slabi dve toni in pol. Kako ogromno je kitovo okostje, si lahko predstavljamo, če vemo, da samo njegova spodnja čeljustnica tehta 120 kg in je dolga 2,95 metra. Okostje so ohranili tako, da so kita zavili v gosto mrežo in jo potopili dobrih 20 metrov globoko. Ker je tkivo hitro razpadalo, so okostje dvigovali iz morja, ga s posebnim postopkom razmaščevali in pripravili za ogled. Okostje je bilo treba sestaviti in spojiti, da je Brazdasti kit spada med največje živali na dobilo pravo podobo. Zemlji. Živi celo do sto let. Naseljuje svetovna morja, tako na jugu kot na severu. Tako je okostje kita Leonora v naravni Ocenjujejo, da v Sredozemlju živi okrog velikosti na ogled v muzeju. Šele ko vidiš 3500 primerkov. Ima rad globoka morja, te orjaške kosti, si lahko predstavljaš, saj se z lahkoto potopi več sto metrov kakšna ogromna žival je to. Mimogrede: globoko in tam ostane 15 minut in dlje. mamut, ki je na razstavi v sosednji dvoraV prehrani je odvisen od majhnih rakcev ni, je ob njem pravi malček. (kril) in jih na dan použije eno tono. Samica, ki je breja 11 mesecev, na tri leta (Podatki so iz revije Življenje in tehnika, povrže enega samega mladiča, ki je ob dec. 2011) Magdalena Lipovšek, stanovalka 17 Pralnica Čisto, dišeče in lepo zlikano perilo je želja vsakega posameznika. To vemo tudi mi in zato imamo v Domu počitka Mengeš v svoji ponudbi storitev tudi pralnico, v kateri poskrbimo, da so oblačila stanovalcev, domsko perilo in uniforme delavcev zopet čisti, dišeči, zlikani in po potrebi tudi popravljeni. V delo se občasno prostovoljno vključujejo tudi nekateri stanovalci. V Mengšu peremo perilo tudi za enoto v Trzinu. in Renata sta tudi šivilji, ki izmenično delata po štiri ure na dan v šivalnici. Tam označujejo obleko na novo sprejetih stanovalcev ter pokrpajo strgano domsko in stanovalčevo perilo. V pralnici so bile v tem letu zaposlene štiri delavke s polnim delovnim časom in dve s polovičnim. Ena od delavk je odšla novembra v pokoj. Gospe Minka Samo za občutek naj povem, da je bilo v lanskem letu opranega, zlikanega in poslanega po oddelkih 196 000 kg perila. In to res ni mačji kašelj. Pohvaliti moram vso ekipo pralnice, ki se iz dneva v dan trudi, da so oddelki preskrbljeni s čistim in zlikanim perilom, stanovalci pa imajo dnevno oprano tudi svoje osebno perilo. Mateja Lipovšek, vodja zdravstveno negovalne službe 18 Skupaj smo prepevali Evropski parlament je leto 2012 razglasil Tako smo združili dve generaciji in skupaj za leto aktivnega staranja in medgenera- zapeli slovenski narodni Jaz pa pojdem na Gorenjsko in Mi se imamo radi. Da smo se cijskega sodelovanja. v Ljubljani dobro odrezali, smo morali veV našem domu je medgeneracijsko so- liko vaditi. Otroci iz skupine Pikapolonice delovanje z vrtci in osnovnimi šolami z vzgojiteljico Jano Mali in pomočnico lepo razvito. Naše sodelovanje poteka vzgojiteljice Kajo Smrkolj so nas večkrat aktivno skozi vse leto tako v Mengšu kot obiskali v domu, da smo se spoznali, se v Trzinu. Imamo skupne delavnice, na- družili in skupaj prepevali. Na kitari nas je spremljala vzgojiteljica Mateja. stope, obiskujemo drug drugega … Skupaj z vrtcem Gobica smo se odločili, da bomo sodelovali na Festivalu za tretje življenjsko obdobje , ki vsako leto poteka v Ljubljani na začetku oktobra. Letos je festival potekal pod naslovom Za sožitje vseh generacij. Naša skupna druženja so bila res nekaj posebnega. Otroci so pravi »sončki«, ki razsvetlijo naš vsakdan. Zato se veselimo skupnega sodelovanja in verjamemo, da bo to potekalo še naprej. Rezi Turk, stanovalka Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka 19 Bioptron Svetloba ima v našem življenju pomembno vlogo, saj vemo, da brez svetlobe ni življenja. Prednosti svetlobe segajo mnogo dlje od našega osebnega občutka udobja in dobrega počutja, kajti svetloba je bistveni del našega naravnega biološkega sistema, ki je potreben za ustrezno delovanje presnove in imunskega sistema. Pomanjkanje svetlobe ima lahko resne stranske učinke na naše telo in na normalne fiziološke procese. Bioptron je novost svetlobne terapije, ki združuje ugodne lastnosti naravne sončne svetlobe brez UV-sevanja in njegovih škodljivih učinkov. Deluje naravno, tako da spodbuja obnovitvene zmogljivosti telesa in mu tako pomaga sproščati lastni potencial za zdravljenje. Svetlobna terapija bioptron izboljša mikrocirkulacijo, harmonizira presnovne procese, okrepi človekov obrambni sistem in spodbuja regenerativne procese v organizmu. Prednosti njegove uporabe so številne: široko področje delovanja, je varna in neinvazivna terapija, zdravljenje je kratko in brez bolečin, ni UV-sevanja, nima negativnih stranskih učinkov ter prinaša sproščujočo in pomirjajočo izkušnjo. Bioptron pri nas vsakodnevno uporabljamo fizioterapevti in medicinske sestre za hitrejše celjenje ran (po poškodbah in operacijah, pri preležaninah, opeklinah, razjedah), za lajšanje bolečin (revmatizem, bolečine v spodnjem delu hrbtenice, bolečine v ramenih in vratu, kostnomišične poškodbe itn.) in pri sezonskih razpoloženjskih motnjah (zimska depresija). Opažamo, da z redno vsakodnevno terapijo bistveno skrajšamo čas celjenja ran. Stanovalci občutijo ob uporabi bioptrona zmanjšanje bolečine, hkrati pa se psihično počutijo bolje. Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka 20 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš November 2011 Nastop folklorne skupine iz Trzina in Kerlcov Ogled šolskega muzeja na OŠ Mengeš Izlet v Prirodoslovni muzej Ustvarjalna delavnica z učenci OŠ Mengeš Martinovanje Koncert mešanega pevskega zbora Žerjavčki iz Trzina Predavanje Najlepši predmeti naše preteklosti 21 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš December 2011 Miklavževanje Srečanje stanovalcev domov Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin Skavti so prinesli luč miru Božično-novoletna zabava Januar 2012 Joga smeha Koncert ženskega pevskega zbora Pepine z Vira pri Domžalah Nastop moškega pevskega zbora Janez Cerar iz Domžal Žrebanje nagradnega vprašanja z zabavnim programom 22 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Februar 2012 Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška Ustvarjalna delavnica izdelovanje pustnih mask Ustvarjalna delavnica peka piškotov ob valentinovem Pustna zabava Koncert mešanega pevskega zbora Vevče Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš Marec 2012 Ustvarjalna delavnica barvanje pirhov Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje LIPA Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric Koncert Marijana in Majde Petan Nastop otrok OŠ Mengeš Nastop pevcev ljudskih pesmi Studenček 23 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš April 2012 Ustvarjalna delavnica izdelovanje velikonočnih pletenic Pravljice je pripovedovala Maja Poženel Koncert ženskega pevskega zbora Stane Habe iz Domžal Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš Maj 2012 Obisk otrok v tednu Rdečega križa Izlet v Arboretum Volčji Potok Lekova tombola Ogledali smo si komedijo Zakonski vrtiljak Nastop DU Vodice Predavanje Življenje živali in njihove izjemne lastnosti Vsako leto se zelo veselimo Lekove tombole, obiska Lekovih zaposlenih, ki nam na tomboli pomagajo in nas nagradijo z bogatimi dobitki. 24 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Junij 2012 Obisk otrok iz vrtca Mengeš Nastop vrtca Mali princ iz Domžal Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš Ustvarjalna delavnica aromaterapija Julij–avgust 2012 Otvoritev prenovljenega Doma počitka Mengeš ter pogostitev stanovalcev Nastop otrok, ki obiskujejo Oratorij 25 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš September 2012 Nagradni izlet skupine za ročna dela v Slamnikarski muzej Zgodbe in ogled diapozitivov Janeza Medveška Ustvarjalna delavnica izdelovanje ikeban Izlet na Brezje Oktober 2012 Ličkanje koruze Kostanjev piknik Nastop na Festivalu za tretje življenjsko obdobje z vrtcem Mengeš Nastop folklorne skupine iz Moravč Ustvarjalna delavnica izrezovanje buč S svojim obiskom nas je presenetil Radio Ognjišče. 26 Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš Okrogli jubileji Devetdeset let so dopolnili: Ana Kosec Jožefa Podboršek Marta Marija Jesenšek Marjeta Pirc Marija Kupljenik Ivana Maroh Terezija Ficko Marija Vodnjov Jožef Kepic 27 Tukaj mi je tako lepo V domsko varstvo v Trzin sem začela prihajati februarja letos. K temu me ja nagovoril sin, saj sem bila doma velikokrat osamljena, bilo me je strah. V dom sem hodila dvakrat tedensko, vendar mi je tu postalo tako všeč, da zdaj prihajam vsak dan, razen ob sredah. Tu sem našla sebi podobne ljudi, zelo dobro se razumemo, nobenega sovražnika nimam tu. Tudi postrežba je enkratna. Tu sem našla dobro prijateljico Tončko. Nekega dne, ko sem želela v trgovino, se je prijazno ponudila, da me spremlja. Tončka se giba s pomočjo električnega vozička, jaz pa za večji občutek varnosti potrebujem oporo pri hoji, zato sem se držala njenega vozička in varno prišla do trgovine in nazaj. Takoj sva postali prijateljici. Od takrat dalje greva skupaj vsak dan na sprehod v okolico doma, poleti sva šli velikokrat na sladoled. Veliko klepetava, igrava družabne igre (Človek ne jezi se, Štiri v vrsto). Znava razveseliti druga drugo. Čeprav me Tončka pogosto opozori na kakšno napako, ji prav nič ne zamerim. Tukaj mi je tako lepo! Obe tudi obiskujeva skupino za samopomoč Rožmarin, ki se srečuje vsak ponedeljek na oddelku v drugem nadstropju. Tam radi prepevamo, se pogovarjamo in se smejemo. Zelo rada se udeležim tudi prireditev in nastopov v domu, zlasti otrok, saj sem včasih hodila varovat otroke v kolonijo in so me ti imeli zelo radi. V dnevno varstvo vedno pridem z veseljem, vedno težko čakam, da pride čas za odhod v Trzin, kamor me pripelje sin ali snaha. Rada sem tu, saj imam tu že veliko prijateljev, nisem osamljena, ničesar se ne bojim. Sama rada kvačkam in sem s svojimi izdelki obdarila že skoraj vse v domu. Obiskujem tudi skupno telovadbo in zato nimam več bolečin v križu. Če me Tončka ne bo preveč »sekirala«, bom še dolgo z veseljem prihajala v Trzin. Ko bom oslabela, pa bi rada prišla za stalno živet v lepi trzinski dom. Leona Albert, domsko varstvo (Po pripovedovanju zapisala Katarina Pezdirc) 28 Sto let Cecilije Grzetic Aprila 1912 je potonil slavni Titanik, junija, natančneje 18. junija 1912, pa se je materi Mariji in očetu Jožefu rodila deklica Cecilija in se pridružila bratoma in trem sestram. Rodila se je v tedanji AvstroOgrski kraljevini v majhni vasi na Kraškem robu, v Podgorju pod Slavnikom, ki mu sedaj pravimo istrski Triglav. vsega potrebnega, kar mora znati mlado dekle – od gospodinjstva, kuhanja, olike in lepega vedenja, kar jo spremlja še danes in je vedno spremljalo tudi nas v našem domu. Doma smo ji domači v šali radi rekli »naša aristokratinja«, ker je bila zelo dosledna tako do sebe kot tudi do nas. Postala je lepo dekle vranje črnih las. Velikokrat nam je pripovedovala, da je zaradi gostih las pri frizerju vedno morala plačati dvojno ceno, ko si je v Trstu dala narediti trajno. Zmeraj je bila urejena in sfrizirana. Pri triindvajsetih letih se je poročila s tri leta starejšim Francem. Že naslednje leto se jima je rodil prvi sin Jože, čez dve leti Darko, čez dve Ivan in čez štiri še hčerka Ana Marija, ki je ime dobila po obeh babicah. Na domačiji so se ukvarjali z živinorejo, predvsem z drobnico, in s skromnim poljedelstvom, saj je kraška zemlja zelo skopa in jo je tudi malo. Mama je bila gospodinja. Odločno pa je na malo Cecilijo vplival oče Jožef, še posebno ko ji je pri njenih štirih letih umrla mama. Tako ji je bil oče že pri štirih letih vse. Bil je zelo veren človek, kar je prenesel tudi na Cecilijo. Poleg tega je zelo rad pel in bral. Tudi ljubezen do petja in branja je prenesel na Cecilijo. Z možem sta v razumevanju preživela skupaj šestinpetdeset let. Umrl je pri triOče, lovski čuvaj, ji je omogočil pri inosemdesetih letih. V življenju se jima je svojih »delodajalcih«, meščanski tržaški dogajalo veliko stvari – veliko lepega in zdravniški družini, dveletno bivanje, med veliko hudega. Prišla je tudi druga svekaterim se je naučila tako jezika kot tudi tovna vojna. Vedno pove, da je bila nje- 29 na zelo grenka izkušnja leta 1942, ko so moža vpoklicali v italijansko vojsko in ga je spremljala v Trst na vlak, doma pa sta pustila tri sinčke, ki so bili stari pet, tri in eno leto. Iz italijanske vojske je Franc nato prebežal v partizane. Mama je, čeprav je imela tri otroke, delala tudi kot rajonska tajnica in nas vzgojila v zavedne Slovence, kar je znano za Primorce, ki so na svoji koži občutili petindvajset let fašizma. Mamino zavetje in veselje so bile vedno knjige in branje. Teh je bilo v našem domu veliko in tudi otrokom je privzgojila strast do branja. Gotovo je branje pripomoglo k njeni razgledanosti in predvsem sedanji mentalni čilosti. Mama je šestdeset let pela v cerkvenem zboru in tudi v vaškem. Tako njeno kot naše življenje je vedno spremljala pesem – vesela ali žalostna, odvisno od okoliščin. Velika uteha ji je tudi globoka vera, ki ji je pomagala preživeti izgubo moža in obeh sinov. Ivan je zaradi nesreče umrl pri štiridesetih letih, Jože pa pred kratkim zaradi bolezni. Veliko veselje je njenih pet vnukov in šest pravnukov. Res je, kar pravijo – človek obrača, Bog vse obrne. Svojo visoko starost preživlja v domu v Trzinu, in sicer lepo, za kar se lepo zahvaljujem vsem zaposlenim. Ana Marija Čretnik, hči Smehljaj Lep je tvoj smehljaj, v pogledu – čudovit sijaj. Kretnja vsaka govori, kar tvoje si srce želi. Odzivajo se čustva moja, želim si biti čisto tvoja. A neki glas mi govori, da to ne smeš izvedeti. Prijazno vrnem ti nasmeh, pogled. Pripravljena sem na klepet. To pa je tudi vse, kar da moje mi srce. Anka Jurše, stanovalka 30 Center aktivnosti Trzin Center aktivnosti Trzin je med občani Trzina že dobro poznan. Glede na rezultate izvedene ankete o zadovoljstvu članov s programom centra ta prinaša številne pozitivne učinke v življenje vključenih oseb. V njem je tudi priložnost, da člani še naprej razvijajo svoje sposobnosti in nadarjenosti ter morda odkrijejo še kakšen skriti talent, kar se lepo kaže v njihovih izdelkih. Veseli smo, da so udeleženci programa pripravljeni svoje stvaritve predstaviti tudi javno, s čimer posredno polepšajo življenje stanovalcem doma starejših občanov in njihovim svojcem, ki si radi ogledajo razstavljene predmete. Konec maja so udeleženci tečaja digital- ne fotografije pod vodstvom Tjaše Krivec pripravili razstavo svojih posnetkov. Fotografijam se je konec junija pridružila še razstava slik in risb tečajnikov slikarske skupine, ki jo je uspešno vodil slikar Simon Jugovič Fink iz Trzina. Najbolj množično pa je bil obiskan kulinarični tečaj pod vodstvom odlične trzinske kuharice gospe Ive Dolenc, ki je skupaj z udeleženkami za zadnje srečanje pripravila estetsko dovršene pogrinjke in slastne dobrote, ki se jih ne bi branili tudi zahtevnejši gurmani. Obe omenjeni razstavi si lahko ogledate v pritličnih prostorih enote Doma počitka Mengeš v Trzinu. Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka 31 Sprejeli so me v svojo oskrbo Sem ena od stanovalk doma v Trzinu. Že dolgo let sem srčna bolnica, s srcem sva sprejela dogovor, da bova solidarna eden do drugega in tako je tudi ostalo. V jesenskih mesecih prejšnjega leta so se začele moje težave z nogami. Začeli so me boleti podplati in prsti na nogi, noge so zatekle nad gležnji, tam so se pojavile odprtinice, iz katerih je začela kapljati rumenkasta tekočina. Pojavila se je rana, ki jo je patronažna sestra redno previjala, a ni bilo izboljšanja. Postala sem nesrečna in nemočna, da bi skrbela zase. Nato sem doživela še padec v sušilno stojalo in si potolkla levi del obraza. storov za stare ljudi. Največ so tu živele ženske s podeželja, ki so čistile stanovanja bogatih meščanov in se niso več vrnile na deželo. Ostale so v domu, vozile so se na vozu do Žal, kjer so imele polje, in skrbele za zelenjavo doma in s tem zaslužile S sinom sva se odločila, da bi bilo najbolje, prehrano in bivanje. Njihov dom se je imeče bi šla v dom, kjer bi imela celodnevno noval hiralnica, a o tem se ni smelo govorioskrbo in zdravniško pomoč. Sin mi je našel ti, to je bila skrivnost. prostor v enoti Doma počitka Mengeš v Trzinu. Tu so me sprejeli lepo, po kratkem V domu sem s sostanovalci iz različnih kraklepetu so mi pokazali mojo sobo v dru- jev in različne starosti. Nič nam ni hudega. gem nadstropju s pogledom na Zasavsko Lahko se družimo, debatiramo, pojemo, hribovje in bližnje travniške površine. Son- telovadimo, se sprehajamo v okolici doma. ce je sijalo v svoji polnosti, soba je bila svet- Tukaj sem že osem mesecev in poleg la in prijetna, topla, pohištvo iste barve, počitka si zdravim tudi srce in noge. Rana postelja pokrita s pisano odejo. »Tukaj bo se je zacelila, sedaj pa krepim kožo, da ne bi odslej vaše ležišče,« zaslišim prijazen glas prišlo do novega odtekanja vode. Zahvasestre Nade. Začutila sem, da sem prišla liti se moram sestram, negovalkam, vsem nekam, kjer mi bodo pomagali. Čutila sem zaposlenim v domu, ki stalno, podnevi in veliko olajšanje in izgovorila besede: »Saj ponoči bedijo nad nami in nam pomagato ni dom počitka, to je hotel A-kategorije.« jo. Moram reči, da si vsi zaslužijo pohvalo. Sedaj bom s svojimi spomini skočila nazaj Želim jim vso srečo in veliko zdravja ter za skoraj osemdeset let, ko sem bila otrok moči, ki je potrebna pri njihovem delu in sem stanovala v Ljubljani na Masarykovi z nami, ki smo nemočni, včasih tudi sitni cesti. V bližini cerkve Jezusa Kristusa stoji zaradi svojih bolečin, predvsem pa zaradi poslopje, v katerem so stanovale šolske domotožja, ki nas spremlja, tako da bi jo sestre, ki so skrbele za šolsko mladino popihali kar domov, zaklenili za seboj in srednjih šol. Imele pa so tudi nekaj pro- domu vrnili življenje. Boža Lenič, stanovalka 32 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu November 2011 Martinovanje Koncert mešanega pevskega zbora Žerjavčki iz Trzina Izlet v Prirodoslovni muzej December 2011 Miklavževanje Predavanje Najlepši predmeti naše preteklosti Srečanje stanovalcev domov Domžale, Kamnik, Mengeš in Trzin v Domžalah Nastop otrok iz vrtca Trzin Božično-novoletne zgodbe nam je pripovedovala gospa Mili Radmelič Božično-novoletna zabava 33 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu 34 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu Januar–februar 2012 Joga smeha Koncert pevske skupine Žolne Nastop otrok iz vrtca Trzin Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška Dan odprtih vrat Pustna zabava 35 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu Marec–april 2012 Koncert mešanega pevskega zbora Vevče Nastop ljudskih pevcev iz Blagovice Nastop Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal Ustvarjalna delavnica izdelovanje rož iz plastenk Koncert ženskega pevskega zbora Pepine z Vira pri Domžalah Koncert Marijana in Majde Petan Ustvarjalna delavnica barvanje pirhov Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric Nastop otrok iz vrtca Trzin Nastop glasbene šole Domžale 36 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu Maj–avgust 2012 Nastop DU Vodice Predavanje Življenje živali in njihove izjemne lastnosti Izlet v Arboretum Volčji Potok Zgodbe in ogled diapozitivov Janeza Medveška 37 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu September–oktober 2012 Ogled prireditve Dediščina povezuje generacije na OŠ Trzin Izlet na Brezje Ličkanje koruze Kostanjev piknik Krasitev buč z učenci OŠ Trzin in društvom Novita Obisk gerontološkega inštituta iz Beograda 38 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših obcanov v Trzinu OKROGLI JUBILEJI Sto let je dopolnila: Cecilija Grzetič Devetdeset let so dopolnile: Marija Medvedšek Draga Hočevar Gizela Fujs 39