Glasilo Doma počitka Mengeš in Doma starejših občanov v Trzinu
Spomini Glasilo Doma počitka Mengeš in Doma starejših občanov v Trzinu DECEMBER 2013 Informativna stran DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, 1234 Mengeš Tel.: 01 723 72 28, faks: 01 723 73 47 e-naslov: [email protected] Direktorica 2 Irena Gričar, univ. dipl. organizatorka 01 723 72 11 Namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe Stanka Štrus, dipl. med. sestra 01 723 09 77 Pomočnica direktorice za poslovno - finančno področje Ana Lebar, dipl. ekonomistka 01 723 02 65 Socialni delavki Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka 01 729 11 63 Vodja zdravstveno negovalne službe Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra 01 723 72 28 Diplomirani medicinski sestri Cirila Celestina, dipl. med. sestra Petra Uršič, dipl. med. sestra 01 723 72 28 01 723 72 28 Strokovna sodelavka za upravno pravne zadeve Mojca Golob, višja upravna delavka 01 723 73 39 Vodja tehnične službe France Bevk 01 723 02 60 Vodja prehrane Stane Groznik 01 723 09 47 Koordinatorica za pomoč na domu Vesna Seretin 051 327 317 Recepcija 01 723 72 28 Informativna stran Zdravniki: Splošna zdravnica: Katarina Lucija Glas, dr. med. spec. spl. med. Specialistka fiziatrinja: mag. Radmila Lućić Vučurević, dr. med. spec. Specialist psihiater: prim. dr. Franc Štrus Fizioterapevtki: 01 723 72 28 Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka Delovni Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka terapevtki: Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka 01 723 72 28 01 723 72 28 ENOTA DOMA POČITKA MENGEŠ V TRZINU DOM STAREJŠIH OBČANOV V TRZINU Ljubljanska 10/a, 1236 Trzin Odgovorna sestra enote Nada Petrič 01 560 94 01 Socialna delavka Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka 01 560 94 02 Zdravnik 01 560 94 03 Ambulanta 01 560 94 04 Recepcija 01 560 94 44 Glasilo izdaja: Dom počitka Mengeš Urednica: Andreja Gogala Odgovorna urednica: Irena Gričar Fotografije: Andreja Gogala, Aleša Lenarčič, Katarina Pezdirc, Barbara Vesel Tisk: Littera picta, d.o.o. Naklada: 1200 izvodov Mengeš, december 2013 3 Vsebina Uvodna misel . . .��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������5 Uspešno končali prvo ocenjevalno obdobje E-qalina����������������������������������������������������6 Psihobiografski model zdravstvene nege ��������������������������������������������������������������������������7 Utrinki naših dejavnosti na dementnem oddelku������������������������������������������������������������8 Brezje, Bled, Begunje������������������������������������������������������������������������������������������������������������������9 Odhod v nedeljo����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 10 Začetek organizirane paliativne oskrbe v Domu počitka Mengeš ������������������������� 11 Nepozabno��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 12 Naša hiša������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 12 Vadba za krepitev ravnotežja����������������������������������������������������������������������������������������������� 13 Mavričniki v Domu počitka Mengeš����������������������������������������������������������������������������������� 14 Prehrana v Domu počitka Mengeš������������������������������������������������������������������������������������� 15 Na Pokljuko��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 16 Dom����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 17 Gospodinjske skupine – alternativne oblike bivanja za starejše ����������������������������� 18 Recepcija������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 19 Razstava ročnih del ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 19 Energija ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 20 Prireditve in izleti v Domu počitka Mengeš��������������������������������������������������������������������� 21 Praznovanja rojstnih dni v Domu počitka Mengeš������������������������������������������������������� 27 Medgeneracijska skupina v domu Trzin��������������������������������������������������������������������������� 28 Ne pozabimo jih����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 29 CAT - Center aktivnosti Trzin������������������������������������������������������������������������������������������������� 30 Skupina Rožmarin��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 32 Nagradno vprašanje ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 33 Prireditve in izleti v Domu starejših občanov v Trzinu������������������������������������������������� 34 Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših občanov v Trzinu����������������������������������� 39 4 Uvodna misel Kaj naj povem? Lepo je delati v tem domu, ko ti sledijo sodelavci, s katerimi se lahko skupaj veselimo doseženih rezultatov. Tudi v tem letu je bila bera dobra. Poleg tega, da smo od Ministrstva za zdravje pridobili koncesijo (torej lastnega zdravnika za obravnavo naših stanovalcev), smo v ta namen tudi razširili obstoječo ambulanto; trenutno pa poteka investicija obnove oddelka A2 za dementne stanovalce. Uvajanje paliativne oskrbe in nege je za naš »negovalni dom« izrednega pomena, a več o tem in drugih zadevah na naslednjih straneh Spominov. Vsem stanovalcem, svojcem in delavcem iskreno želim srečno novo leto. Irena Gričar, univ. dipl. org., direktorica 5 Uspešno koncali prvo ocenjevalno obdobje E-qalina Zadovoljni smo s svojim delom … Da, lahko bi rekli tako. Končali smo prvo obdobje, konstruktivno obravnavali enaintrideset procesov in se lotili predlaganih izboljšav, ki niso tako opazne, saj so samo lepotne in organizacijske narave. Gostili smo uradne strokovnjake za E-qalin in izpeljali obvezno izobraževanje za delavce. Udeležilo se ga je dvajset zaposlenih z vseh področij dela. Sezna- nili smo se s cilji, ki temeljijo na oblikovanju kulture temeljnih vrednot E-qalina in povečanju zavedanja pomena naravnanosti na stanovalce, s spoznavanjem instrumentov za obvladovanje kakovosti v domovih za starejše in prepoznavanjem doma kot učeče se organizacije. Z optimizmom nadaljujemo začrtano pot pridobitve certifikata kakovosti E-qalin. Stanka Štrus, dipl. medicinska sestra, namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe 6 Psihobiografski model zdravstvene nege Ni življenjske situacije, ki bi bila nesmiselna. Z letošnjim letom smo v domu začeli z nego in oskrbo stanovalcev po psihobiografskem modelu. To je model, ki prispeva k poglobljenemu razumevanju nege z intenzivnim ukvarjanjem z biografijo stanovalcev. Bistvo modela je negovati čustva. Ravnanje s starostniki je tako bolj načrtno in usmerjeno. (V. Frankl) znika, z naraščajočo starostjo in s propadanjem znova bolj pomembno. Zato delavci ugotavljamo, kaj je človek rad delal, ko je bil mlad, se pogovarjamo z njim in ustvarjamo okolje, ki mu je blizu. Nagovarjamo njegova čustva, ga spodbujamo in mu pomagamo čim dalj ohranjati samostojnost. To smo začeli izvajati na dementnem oddelku. Ljudje z demenco doživljajo svojo bolezen in svet okrog sebe v drugačni luči, kot jih vidijo zdravi. Stanovalcem poskušamo zagotoviti občutek, da so pomembni. S tem jim povečamo občutek identitete, tako da jim pustimo, da se ukvarjajo s tistim, kar jih zanima in veseli. Vračajo se v mladost, v otroštvo in tako tudi dojemajo dogajanje okrog sebe. Pri negovanju starostnikov to pomeni, da postaja vse, kar je zaznamovalo posame- Opažamo, da se je zadovoljstvo stanovalcev še povečalo. To je za nas znamenje, da smo na pravi poti. Kajti nikoli nismo tako dobri, da ne bi bili lahko še boljši. Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra, vodja zdravstveno negovalne službe 7 Utrinki naših dejavnosti na dementnem oddelku S poznavanjem biografij lahko poteka obravnava vsakega stanovalca kar najbolj učinkovito in uspešno, saj se posamezniku lažje približamo, če vemo, kaj ga je veselilo v preteklosti, kako je preživljal svoj prosti čas in kaj je počel v službi. Tako vsako leto razvijamo in nadgrajujemo naš program dejavnosti. V letošnjem letu smo nadaljevali s terapijo z živalmi in po lanskem obisku psička nas je letos obiskal domači zajec. Odzivi stanovalcev so bili neverjetni. Na terasi našega doma smo uredili zeliščni vrt, posejali solato in posadili jagode. Komaj čakamo na sadove našega dela. Poleti smo se sprehajali po bližnji okolici in dom okrasili s travniškimi cvetlicami. Ko je prišla jesen in je drevje nasulo listje, smo začeli pridno urejati okolico. Seveda ne gre brez pesmi in glasbe, zato smo začeli z izvajanjem programa funkcionalnega usposabljanja ob glasbi. Da bi v čim večji meri preprečevali padce in poškodbe, ki so pogosta težava naših stanovalcev, aktivno izvajamo vaje za krepitev ravnotežja. Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka 8 Brezje, Bled, Begunje Bo, ne bo, bo, ne bo … (lepo vreme namreč), smo ugibali kar nekaj dni. Pa je bilo. Zjutraj še sicer ne najlepše, a vseeno smo se odpravili na izlet. Kam? Tradicionalno: Brezje in Bled, letos pa še Begunje. Prvi postanek je bil na Brezjah. Pihal je mrzel veter, prav nič prijetno ni bilo. Na srečo se je med mašo nekoliko ogrelo, da smo lahko posedeli in pomalicali. Med malico sem doživela dve lepi presenečenji. Najprej sem ob izstopu iz avtobusa zagledala gospo Božo Lenič. Je stanovalka doma v Trzinu. Z njo naju vežejo lepi spomini. Obe sva učiteljevali v Črnem grabnu: ona v Krašnji, jaz v Češnjicah in na Brdu. Obe sva bili mladi in sva si takrat ustvarjali družino. Bili so zelo težki časi, ko smo se postavljali na svoje noge, ko te nihče ni vprašal, kaj lahko narediš, o kakšnem dodatnem plačilu sploh nismo razmišljali. se zmotila!) Marsikaj sva se pogovorili o šoli, o njenem domačem kraju in njeni družini. Bila je doma v družini, v kateri je bilo petnajst otrok. Snovi za pogovor nama ni zmanjkalo; k sreči sva bili skupaj v kombiju. Kar prekmalu smo bili doma. Vožnjo smo nadaljevali proti Bledu. V panoramski vožnji z avtobusom smo si ogledali biser naše Gorenjske – jezero z otokom in gradom v ozadju. Za vožnjo s kočijo je bilo prehladno. Odpeljali smo se proti Begunjam. Nekam dolgo je trajala vožnja in namesto Begunj smo zagledali Jesenice. Nič hudega! Zelo lepa je bila vožnja po levem bregu Save. Vasice se stiskajo ob vznožju Karavank. Vse urejeno, povsod se kažejo sadovi pridnih rok prebivalcev te doline. Srečno smo prispeli v Begunje, kjer so med vojno trpeli naši ljudje. Mnogi od nas še pomnimo tiste težke čase. Še bolj pa sem bila presenečena, ko sem za hrbtom zaslišala glas: »Ste vi tovarišica Lipovškova?« Avtobus je ustavil pred gostilno Avsenik, domom naših najbolj znanih muzikantov, bratov Avsenik. Vse je urejeno v znamenju njihove glasbe: zlate in diamantne plošče, mnogo fotografij z njihovih nastopov. Spoznala me je učenka, ki sem jo učila na Brdu pred šestdesetimi leti. (Nisem 9 Čakalo nas je dobro kosilo. Za boljši tek je poskrbel mlad glasbenik, ki je ves čas igral Avsenikove polke in valčke. Ni čudno, da so nekatere zasrbele pete in so se prijetno zavrteli. Žal vse lepo hitro mine. Odpeljali smo se domov, dobre volje in polni lepih vtisov. Hvaležni smo organizatorjem in vodjem izleta. Pohvale vredna je tudi uprava našega doma, ki je omogočila tako lep izlet. Pohvala velja tudi vsem našim spremljevalcem, ki so zgledno skrbeli za nas. Magdalena Lipovšek, stanovalka Odhod v nedeljo Nedelja je odhod, zakliče član družine. Kam naš avto z nami naj odrine? Odločimo se za zdravilišče, tam v bazenu je zdravja za prgišče. Nedelja odhod, ta dan še prehitro mine, vemo, da od bolezni človek premine, za njim so praznine, ohranimo nanj lepe spomine. Nedelja odhod, na planine imamo pohod, čez doline in strmine, dolga pot. Gor nas veter boža, tam je planinska roža, čudovit razgled, lep je naš slovenski svet. Nedelja odhod, avtobus pelje povsod, še pešačiti je treba ponekod. V naravi najdemo nekaj dobrot, v nedeljo zvečer pa domov, je prihod. Jožefa Juršič, stanovalka 10 Zacetek organizirane paliativne oskrbe v Domu pocitka Mengeš dostno lajšanje telesnih simptomov pri stanovalcih s kronično napredovano boleznijo, individualna celostna obravnava stanovalcev ter želja po večji vključitvi svojcev v obravnavo in boljše informiranje le-teh o realističnih pričakovanjih. V paliativni obravnavi sodelujemo z dr. Matejo Lopuh, spec. anesteziologije, ki ima bogate izkušnje na tem področju medicine. Pri obravnavi sodeluje tudi družinska zdravnica in ostalo zdravstveno osebje. V paliativno obravnavo je do sedaj vključenih sedem stanovalcev s kroničnimi boleznimi, kot so demenca, karcinom in kronična ledvična odpoved. Ambulanta za paliativno obravnavo poteka enkrat tedensko in takrat za stanovalca pripravimo individualni načrt paliativne oskrbe. Paliativna oskrba je oskrba bolnikov s kronično napredovano boleznijo ter njihovih svojcev. Poudarek je na celostni obravnavi telesnih simptomov, kot so bolečina, slabost, oteženo dihanje, utrujenost itd., kot tudi na oskrbi psihosocialnih in duhovnih potreb. Vse aktivnosti so usmerjene v zagotavljanje čim boljše kakovosti življenja do smrti. Svojci so sestavni del paliativne oskrbe, saj si bolniki želijo njihove prisotnosti v obravnavi. Julija smo v Domu počitka Mengeš začeli izvajati organizirano paliativno oskrbo. Razlogi, zakaj smo v proces dela vpeljali paliativno oskrbo, so predvsem neza- Cilj vseh, ki sodelujemo v paliativni oskrbi naših stanovalcev, je predvsem zagotoviti kvaliteto življenja pred smrtjo, tako da dobro obvladamo telesne simptome, da stanovalce obravnavamo individualno, da v obravnavo vključujemo tudi svojce in jim podamo natančne informacije tudi na organiziranih družinskih sestankih. V prihodnosti želimo delo nadaljevati po zastavljenih načrtih ter s paliativno oskrbo začeti tudi v enoti Trzin. Želimo pa si tudi, da bi naši stanovalci sklenili zgodbo svojega življenja v domu, v okolju, ki jim je bilo zadnja leta blizu, in ne v bolnišnici. Cirila Celestina, dipl. medicinska sestra 11 Nepozabno Bilo je silvestrovo – novoletno jutro davnega leta 1960. Ljubljana je bila praznično razpoložena in okrašena, le na avtobusni postaji je bila huda gneča. Vsi smo čakali na avtobus, da nas popelje k našim domačim. Ko je avtobus prispel, smo se vsuli vanj, da je bil nabito poln. Priborila sem si sedež ob oknu. Preden je avtobus odpeljal proti Dolenjski, je vstopila moja sošolka Joži, ena izmed mojih najboljših kolegic v Ljubljani. Prišla je do mene in sva klepetali. Glej ga zlomka, najinemu klepetu se je pridružil prijeten, eleganten fant. Res je bil nekaj posebnega. Mislila sem si: »Ne smem se preveč pogovarjati z njim, previdna moram biti, da ne bom razočarana.« Poznal je mojo sošolko Joži, saj sta bila doma iz istega kraja. Čez tri mesece me je poklical po telefonu in vprašal: »Ali se spomnite fanta iz avtobusa, ki vas je kar naprej gledal in ogovarjal?« »Da, spomnim se,« sem rekla.Tako se je začelo in ta kratki stik ter zveza držita še danes. Skupaj uživava jesen življenja s pomočjo vodstva v Domu počitka Mengeš in z najinimi potomci. Rezi Turk, stanovalka Naša hiša Na Glavnem trgu 13 velika hiša stoji, iz vseh koncev Slovenije sem smo prišli, da bi starejši tu srečo, pokoj uživali. Vsa prenovljena, nova in lepa stoji, da bi se najlepše počutili in se lepo imeli vsi. Hišni red nam dneve kroji, da ne bi obrokov zamudili. Vedno se kaj novega zgodi, od pevskih zborov, folkloristov, različnih muzikantov, ki znajo meh razpotegnit‘, da nam ogrejejo srce in nas pete zasrbe. Kati Ribič, stanovalka 12 Vadba za krepitev ravnotezja nosti in socialne osamitve. Kar 25 odstotkom starostnikov, ki padejo in utrpijo poškodbe, se zmanjša gibljivost, izgubijo samostojnost, poveča se jim tveganje za prezgodnjo smrt. Z dokazi podprte prakse kažejo, da je poškodbe mogoče znižati za 38 odstotkov. S staranjem pride do upada delovanja mišičnih, mišično-skeletnih in čutilnih sistemov, udeleženih pri uravnavanju drže in ravnotežja, kar pomeni, da se slabšajo mišična moč, gibljivost, zaznavanje telesa, drža, ravnotežje. V starosti so padci ena izmed najpogostejših težav, ki ogroža neodvisnost starejših ljudi. Večina padcev je posledica kombinacije različnih dejavnikov tveganja. Poškodbe so v Evropi in Ameriki pomemben javnozdravstveni problem, saj so starostniki zaradi padcev hospitalizirani petkrat pogosteje kot zaradi drugih poškodb. Zaradi strahu pred padcem se posamezniki izognejo dejavnostim, ki so jih sicer še vedno zmožni opravljati. Nepotrebno izogibanje dejavnostim lahko pripelje do telesne oslabitve, izgube samostoj- Zaradi tega smo se v fizioterapiji v sodelovanju z delovno terapijo odločili za vadbo krepitve ravnotežja in koordinacije, ki poteka dvakrat tedensko v dveh skupinah. Enourna vadba je sestavljena iz vaj, ki posnemajo vsakodnevne dejavnosti mobilnih oseb in jih bodo stanovalci lahko povezali z dejavnostmi iz vsakdanjega življenja. Gibalne naloge bodo poudarile različne vidike ravnotežja. Program vsebuje petnajst vaj, vsaka pa ima svoj namen in cilj. Tako npr. izvajamo stopanje po ravnotežni mehki podlagi, hodimo čez ovire, tudi s kozarcem v roki, krepimo hojo po stopnicah, po mehkih blazinah, si v krogu podajamo steklenico itd. Pred začetkom vadbe je vsak stanovalec opravil funkcijske teste, ki nam povedo njegovo trenutno zmogljivost in ki nam bodo na koncu služili tudi kot podatek o učinkovitosti vadbe. Poleg krepitve ravnotežja in koordinacije smo še vedno mnenja, da je smeh pol zdravja, zato je naša vadba tudi vedno polna smeha. Literatura: Pridobljeno gradivo na izobraževanju z naslovom V ravnotežje usmerjena vadba. Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka 13 Mavricniki v Domu pocitka Mengeš Najprej nekaj za tiste, ki še niste slišali za mavričnike: mavričniki smo osmošolci, ki smo se v začetku leta javili za prostovoljno delo v Domu počitka Mengeš. Ker se nas je v osmem b razredu toliko javilo, bi lahko rekli, da smo to osmošolci iz b razreda. Že ime mavričniki ima pozitiven prizvok, saj vsi pomislimo na mavrico oz. nekaj, kar nas razveseljuje in povezuje. Mi razveseljujemo ostarele. V prvem srečanju smo sodelovali v delavnicah, na katerih smo izdelovali okraske za okrasitev doma. Med delom smo imeli malo bolj oseben stik s starostniki. S prijateljico sva sedeli za mizo s štirimi gospemi. Jaz sem se največ pogovarjala z gospo Blažko. Mavričniki razveseljujemo starejše. Kako to vem? Ko prideš v dom, se vsi v predprostoru obrnejo proti tebi in se nasmehnejo. In ko prideš v skupno sobo ter pozdraviš vsakega posebej, vidiš, kako jim zažarijo oči. Pogovori so posebni, saj po nekaj minutah ugotoviš, da v staro- 14 stnikih živi poseben svet, poln daljnih spominov. Na naslednjem srečanju smo skupaj s starostniki sodelovali v igrah brez meja. Bili smo neke vrste animatorji. Čeprav je ostarelih v domu veliko, so pogosto osamljeni, saj so njihovi otroci v stalnem hitenju in pomanjkanju časa. Kljub temu da je v domu veliko njihovih vrstnikov, starostniki čakajo na nekoga, ki bi jih razvedril. V sebi imajo še veliko življenja, potrebujejo samo malo več spodbude, da se lahko zabavajo. Mislim, da je naša naloga, da jih zabavamo, da jim omogočimo čim lepše preživljanje časa. Med igrami smo se spraševali, koliko jim to pravzaprav pomeni, in ko je na koncu skupina prosila, ali lahko dobi vsak svoje priznanje, si lahko videl, koliko. Veliko. Naslednje leto bodo našo vlogo prevzeli sedmošolci in prepričana sem, da bodo tudi oni razveseljevali in osrečevali starostnike. Taja Gonza, učenka 8. b razreda OŠ Mengeš Prehrana v Domu pocitka Mengeš Cilj prehranjevanja v katerem koli življenjskem obdobju mora biti vzdrževanje normalne prehranjenosti, ki je pogoj za dobro zdravje in počutje. V starosti človek živi bolj umirjeno, zmanjšujejo se telesne obremenitve, pojavijo pa se tudi različna obolenja. V našem domu se z dobrim sodelovanjem različnih poklicnih profilov trudimo, da prehrano prilagodimo posameznikom, ki potrebujejo posebne prehranjevalne diete. Najpogostejše diete pri nas so sladkorna, žolčna in želodčna dieta, pasirana dieta, dializna dieta, prehrana po nasogastrični sondi in druge diete, katere prilagajamo prehranjevalnim potrebam. Hrana za naše stanovalce je skrbno izbrana, kakovostna, sveža, prilagojena letnim časom, ne zamrznjena in nepredelana. Trudimo se kuhati domače, avtohtone jedi, ki so jih naši stanovalci jedli v mladosti in kasneje v življenju, in jim tako vsaj malo približati okus domačnosti. Sladice spadajo v sam vrh prehranske piramide, vendar so naše sladice sveže pečene in pripravljene iz svežih sestavin. Kot vodja kuhinje sem s svojo ekipo, ki je zelo motivirana, izredno zadovoljen, kar pa je najpomembnejše, so zadovoljni naši stanovalci in s tem tudi njihovi svojci. Stane Groznik, vodja prehrane 15 Na Pokljuko Napovedan je bil lep jesenski sončen dan. Naši voditelji so nas želeli – za spremembo – odpeljati na izlet malo višje, da bi se naužili gorskega zraka, zato so organizirali izlet na Pokljuko. Kar precej se nas je prijavilo. Nekateri so želeli obujati spomine, drugi so želeli videti ta gobarski raj od blizu, mnogi pa so poznali ime Pokljuka po tekmah v biatlonu. Toplo oblečeni smo se odpeljali proti Gorenjski. Pri Bledu se odcepi cesta proti Gorjam in vodi čez Zatrnik na Pokljuko. Alsfaltirana, močno ovinkasta cesta se vije skozi mogočne gozdove. Visokorasla drevesa so že od nekdaj dajala izvrsten les za razne izdelke, ki so danes zelo cenjeni. (Se še spomnite, kako je bilo imenitno vse, kar je bilo plastično?) Z gozdovi smo ravnali tako, kot bi nikoli več ne potrebovali ne drv ne pohištva. Najslabše pa je bilo to, ker je vsak v gozdovih iskal le korist, nihče pa ni skrbel zanje. To se še danes vidi, saj povsod ležijo odpadki, ki kazijo lep pogled. Še slabše pa je zato, ker so gozdovi v lasti tistih, ki jih ne morejo oskrbovati sami. 16 V želji, da se bo nebo razjasnilo, smo se odpeljali na Rudno polje. Tisti, ki že dalj časa nismo bili tukaj, se kar nismo znašli. Vsi smo mislili, da bomo prišli do znanega Šport hotela, a ustavili smo se v hotelu Center Pokljuka. Novi, moderni objekt je namenjen predvsem biatlonu: steze in strelišča so zelo lepo urejeni in zato ni čudno, da je zaseden vse leto. Ekipe iz vse Evrope hodijo sem trenirat. V času našega obiska so trenirali naši, Rusi in Italijani. Vsi objekti (stari štiri leta) so zgrajeni iz evropskih sredstev. Lepo urejen hotel s teraso s pogledom na prizorišče tekmovanja ter bivalni prostori za tekmovalce in obiskovalce kažejo, da tu delajo vestni in pridni oskrbovalci. Žal nam je megla, iz katere je občasno malo pršilo, onemogočila, da bi dolgo uživali v gorskem zraku. So nas pa zelo razveselili slovenski biatlonci, ki so se z veseljem slikali z nami. Odnesli smo lepe vtise. Malo nas je stisnilo pri srcu, ko smo zvedeli, da v bližini domujejo medvedi in volk, s katerimi se ne bi radi srečali. Prijetno utrujeni smo se po dobrem kosilu odpeljali domov. A glej ga, zlomka! Bolj ko smo se bližali Mengšu, bolj se je jasnilo, in v Mengšu je že sijalo sonce. Najbrž si je mislilo: kaj pa verjamete vremenarjem, če jaz lahko krojim vreme po svojem okusu. Kot vedno je bil tudi ta izlet zelo lepo organiziran. Spremljevalci so po najboljših močeh skrbeli za nas, za kar se jim (upam, da lahko) v imenu vseh prav lepo zahvaljujem. Hvala tudi voznikoma za lep in varen prevoz. Magdalena Lipovšek, stanovalka Dom Bila je streha, pod njo dosti smeha, to bil je moj dom, tam bil je vzpon. Svoj dom zamenjaš, za počitka dom, kjer ustavi se vsakršen vzpon. Iz te hiše gre glas v deveto vas, poskrbljeno je za kratek čas, vsak dan nam prijetno mine, čeprav imamo včasih bolečine. Tu ohranjamo si duha, zadovoljstvo nam zdravje da, radi obujamo spomine, ko bili smo pionirji naše domovine. Jožefa Juršič, stanovalka 17 Gospodinjske skupine – alternativne oblike bivanja za starejše osebe V Domu počitka Mengeš smo leta 2012 pristopili k projektu E-Qalin, v okviru katerega postopoma uvajamo nove oblike dela s stanovalci. Ena izmed novosti so tudi gospodinjske skupine; najprej jih bomo organizirali v enoti Doma počitka Mengeš v Trzinu in kasneje še v Domu počitka Mengeš. Kaj so gospodinjske skupine? Pojem nam zveni znano in spodbudi v nas prijetne občutke ob spominu na dobro domačo gospodinjo v družini. Dobra gospodinja je tisti nenadomestljivi člen, ki družinske člane pričaka z nasmehom, toplino, veseljem, razumevanjem, in seveda obvezno tudi s kakšnim slastnim prigrizkom; včasih pripravljenim prav posebej in po okusu posameznega člana. Pri taki gospodinji se družinski člani radi vračajo domov, k ognjišču, ob katerem se srečujejo in klepetajo ter se počutijo varne in sprejete. Franc Imperl v svoji knjigi Kakovost oskrbe starejših – izziv za prihodnost opiše gospodinjsko skupino kot prostorsko in organizacijsko samostojno enoto, v kateri živi do dvanajst oseb s potrebo po negi. Člani skupine se lahko vključijo v življenje skupnosti in uživajo vse prednosti načina življenja v »veliki družini«, imajo pa tudi možnost, da se umaknejo v zasebnost, kadar to želijo. Osnovno gibalo skupine je »gospodinja«, ki je stalno prisotna. Gospodinja spodbuja člane gospodinjske skupine k dejavnostim, a jim hkrati prepušča samostojno odločanje. Bistvo gospodinjskih skupin je predvsem nov način bi- vanja in v tem smislu gospodinjska oskrba nastopa kot središčna točka dogajanja. Gospodinjske skupine imajo svojo zgodovino. V svetu so se začele uveljavljati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer kot alternativa zavodom za mlade s socialno, telesno ali duševno motnjo v razvoju. Kasneje se je koncept gospodinjskih skupin, ki je bil oblikovan v Nemčiji sredi devetdesetih let, začel uveljavljati tudi za osebe, ki potrebujejo nego, in za osebe z demenco. Tudi v Sloveniji je zadnje čase vedno več domov za starejše, ki se skušajo približati ali so se že približali sodobnim konceptom bivanja za starejše. Stanovalci, ki so vključeni v gospodinjsko skupino, pridobijo prostor zaupanja in dobrega počutja ter možnost, da se jim prisluhne v njihovih individualnih željah in potrebah. Z vključitvijo v dejavnosti po njihovih potrebah in željah ohranjajo svojo samostojnost in odločanje. Pridobijo pa tudi občutek, da še vedno zmorejo in znajo kaj postoriti. Če jim bolezen ne dovoljuje neposrednega sodelovanja v skupini, pa dogajanje lahko vsaj opazujejo in so tako tudi vključeni v skupino. Prav tako so v gospodinjskih skupnostih vedno dobrodošli prijatelji, svojci ali prostovoljci. V Domu počitka Mengeš menimo, da gospodinjske skupine omogočajo okolje, v katerem je življenje posameznika bolj naravno, spodbudno in bolj po meri človeka. Vabimo vas, da se nam pridružite pri soustvarjanju opisanih skupin. Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka 18 Recepcija in tudi z njihovimi sorodniki vpliva na to, da se ti že takoj ob vstopu v dom počutijo dobrodošle in sprejete. Topel sprejem, nasmeh, lepa beseda … Le kdo si ne želi takšnega sprejema, še posebno če govorimo o ustanovah, v katerih prebivajo starostniki? Ravno zaradi tega je delo receptorja pomembno, saj prav njegov prvi stik s stanovalci doma Da je življenje v domu tudi po sprejemu karseda domače in živahno, poskrbimo z najrazličnejšimi dejavnostmi, prireditvami, izleti in druženjem v domski avli, kjer se kratkočasimo z družabnimi igrami, gledanjem domače narodnozabavne glasbe ali pa le s prijetnim klepetom ob odlični kavi. Občasno si s stanovalci ogledamo kak starejši slovenski film, saj jih ta popelje v čas njihove mladosti. Zatorej naj se sliši, naj se ve, da življenje v našem domu vedno veselo je. Uroš Mihelčič, receptor Razstava rocnih del V počastitev dneva starejših prvega okto- sobni česa takega. Zato smo dobili veliko bra smo v Domu počitka Mengeš pripra- pohval, ki so nam spodbuda za naprej. vili razstavo ročnih del stanovalcev našega doma in Doma starejših občanov v Trzinu. Razstavo smo odprli s kratkim kulturnim programom, v katerem nas je nagovorila Stanovalci, ki to še zmoremo, si radi krajša- in pohvalila gospa direktorica. Povedala je, mo čas z ročnimi deli, to je za nas res tera- da ji je naše delo zelo všeč, mi pa smo ji pija. Drugim pa radi pokažemo, s čim smo obljubili, da bomo ustvarjali še naprej. Zase ukvarjali v mladosti, ko nam je zdravje pel je tudi naš domski pevski zbor. Z igrato še bolj dopuščalo. Na razstavi so obisko- njem na citre nam je polepšala dan gospa valci lahko občudovali vezene prte, kvač- Betka. Piko na i je dodala naša kuhinja, ki kane prtičke, gobeline, pletene izdelke … vedno poskrbi, da so na mizi potica in druMarsikdo kar ni mogel verjeti, da so ti lepi ge dobrote, kot se spodobi za praznike in izdelki nastali v našem domu. Zdelo se jim posebne priložnosti. je neverjetno, da smo stanovalci še spoMinka Perne, stanovalka 19 Energija Za malone vsako opravilo v našem domu potrebujemo energijo. Velikokrat smo prepričani, da energije ne bi mogli uporabljati učinkoviteje, pozabljamo pa na pomanjkljivo izolacijo svojih domov, slabo zatesnjena okna in vrata, po nepotrebnem prižgane luči. Vsak med nami povprečno porabi 12500 kWh energije letno – povprečna poraba električne energije gospodinjstva znaša 3960 kWh. Energijo porabimo za ogrevanje, toplo vodo, razsvetljavo, kuhanje, električne naprave, vožnjo s prevoznimi sredstvi itn. Energija se pojavlja v tako različnih oblikah, da včasih niti ne vemo, kako jo lahko merimo in opišemo. Kako začeti z varčevanjem in učinkovito rabo električne energije: • z dobro toplotno izolacijo stavb • z natančno regulacijo temperature v prostorih • s primerno razporeditvijo grelnih teles • s kakovostnimi okni in vrati • z dodatno zatesnitvijo oken • s pravilno namestitvijo zunanjih enot klimatskih naprav • z uvajanjem obnovljivih virov energije • s primerno razporeditvijo luči • z uporabo varčnih žarnic • z izkoriščanjem dnevne svetlobe • s primerno ureditvijo prostorov • z izbiro optimalnega energijskega vira • z uporabo sodobnejših energijsko varčnih naprav • s spremembo nekaterih kuharskih razvad • s smotrno uporabo hladne in tople vode • z vzdrževanjem naprav • z nakupom energijsko varčnih strojev • z izbiro perilu primernih in varčnih programov pranja • z uporabo kakovostnih pralnih praškov • z vzdrževanjem naprav France Bevk, vodja tehnične službe 20 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš November 2012 Martinovanje Predavanje O lepoti narave Predstavitev čebelarstva December 2012 Miklavževanje Ustvarjalna delavnica z učenci OŠ Mengeš Srečanje stanovalcev domov Mengeš, Domžale, Kamnik, Trzin Božično-novoletna zabava Koncert mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš Skavti so prinesli luč miru Nastop mengeških pritrkovalk 21 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Januar 2013 Žrebanje nagradnega vprašanja z zabavnim programom Februar 2013 Ustvarjalna delavnica izdelovanje pustnih mask Pustna zabava Zabava ob peki palačink Ustvarjalna delavnica izdelovanje rož iz krep papirja Nastop turističnega društva Ljubljana Šiška Obisk poslancev Nove Slovenije 22 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Marec 2013 Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Igre brez meja z učenci OŠ Mengeš Nastop otrok iz vrtca Mengeš Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric Nastop folklorne skupine Groblje Zabava ob peki palačink Ustvarjalna delavnica izdelovanje košaric za veliko noč Nastop učencev OŠ Mengeš ob materinskem dnevu Gospodinjske aktivnosti peka velikonočnih pletenic 23 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš April 2013 Obisk prireditve Šola tako in drugače Nastop Društva upokojencev Vodice Predavanje O naših možganih Izlet v Arboretum Volčji Potok Lekova tombola Maj 2013 Ogled filma Srečen za umret v KD Franca Bernika Domžale Obisk učencev OŠ Mengeš v tednu Rdečega križa Izlet v Arboretum Volčji Potok Koncert ženskega pevskega zbora Stane Habe iz Domžal Izlet na Brezje in v Begunje 20. revija pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije v Domžalah Zabava ob peki palačink Ustvarjalna delavnica z učenci iz Biotehniškega centra Naklo 24 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Junij–avgust 2013 Igrali smo družabne igre z učenci OŠ Mengeš Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš Sladoledni piknik September 2013 Zasaditev zelenjavnega vrtička na domski terasi Izlet na Pokljuko Predstavitev refleksoterapije Zabava ob peki palačink Izlet na Brezje in Bled 25 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Oktober 2013 Otvoritev razstave ročnih del Predavanje Leonardo da Vinci Ličkanje koruze Tombola Koncert okteta Zven Kostanjev piknik Nastop folklorne skupine DU Moravče Ustvarjalna delavnica izdelovanje cvetličnih aranžmajev 26 Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš Okrogli jubileji Sto let je dopolnila: Frančiška Zobavnik Devetdeset let so dopolnili: Marija Papler Jožefa Gradišar Ignac Heric Marija Pavlič Marija Posavec Ana Marija Hrnja Marija Remic Angela Ravnikar Elizabeta Mlaker 27 Medgeneracijska skupina v domu Trzin Na pobudo učiteljice Nancy Vake iz OŠ Trzin je bila letošnjo pomlad oblikovana medgeneracijska skupina za druženje stanovalk in stanovalcev doma Trzin in učenk OŠ Trzin, ki so pokazale zanimanje za spoznavanje življenja starejših oseb. Udeleženka skupine, gospa Boža Lenič, skupino opiše takole: se ob srečanjih večinoma pogovarjamo o aktualnih dogodkih in spremembah naše družbe, kot so droga, kajenje, popivanje mladih, tatvine in vandalizem. Prva skrb učenk sedaj je, kako bodo končale osnovno šolo in kako se bodo odločile za naprej. Kam? Kam jih bo peljala nadaljnja pot, stopile bodo na novo cesto – širšo – srednješolskega izobraževanja. Jeseni se nam je pri naših druženjih priključil tudi naš sopotnik gospod Drobnič. Sprejeli smo ga z zadovoljstvom, ker je dober sogovornik, moška beseda in pripoved pa tudi nekaj veljata. Če bo vse v redu, bomo nadaljevali s srečevanji.« »Letos spomladi smo se povezali stanovalci doma in trzinska osnovna šola. V začetku so prišle štiri učenke osmega razreda. Začeli smo s spoznavanjem in z njihovimi željami. Zanimivo je bilo, da smo se odločili za družabne igre: šah, iz kota v kot, enka, človek, ne jezi se. Naša skupna urica je tako hitro minila. To smo Dekleta Tjaša, Eva, Miša in Gaja pa o skuše ponovili in se zbližali. Sama sem sicer pini menijo: želela, da bi se dekleta zbližala s knjigami in z znanimi osebami v domačem okolju, • Tjaša: »Tukaj mi je zelo všeč, saj se skupaj igramo različne družabne igre, vendar je bilo to preveč ‚po šolsko‘ in so se pogovarjamo in zabavamo.« odklanjala tak način. Skupaj smo bili v trzinski knjižnici dr. Tineta Orla in se v pred- • Eva: »Tukaj mi je zelo všeč, saj so dverju ustavili pri kipu dr. Ivana Hribarja, vsi prijazni in zabavni. Velikokrat se ki je bil uspešen ljubljanski župan pred pogovarjamo o Prešernu, igramo prvo svetovno vojno in je tragično umrl družabne igre in se predvsem zabaob prihodu italijanske vojske v Ljubljano vamo.« leta 1941 in ob zasedbi Slovenije. Sedaj 28 • Gaja: »Zdaj že dolgo prihajamo v dom in moram reči, da v tem zelo uživam. Tukaj jemo, se smejimo, pogovarjamo o Božini drugi ljubezni, ki je Prešeren in se res zabavamo. Upam, da bomo nadaljevale tudi prihodnje leto.« • Miša: »Skupini sem se pridružila zadnja. Že na začetku smo se ‚poštekali‘ in zdaj uživam v vsaki minuti med našimi super sogovorniki.« Boža Lenič, stanovalka Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka Ne pozabimo jih O domovina – so časi se hudi nad tabo zgrnili, da skoraj bi te izgubili, to pred desetletji je bilo, ko ponoreli svet te pahnil je v temo. Vetrovi so rjoveli – saj tujci k nam so pridrveli, drevesa so močna ihtela – kri naša pod njimi je hlapela. O domovina – bila si kakor ječa, a ljubezen zate je bila še bolj goreča. V cvetu mladosti so za te se v boj podali, čeprav so s tem si lasten grob kopali, s svojimi življenji so pred tujci te oteli – njih otroci so svobodno zaživeli. Spomin nanje večno naj živi – to skromno darilo so zaslužili si. Anka Jurše, stanovalka 29 Cat – Center aktivnosti Trzin V CAT je zelo prijetno – prostori so majhni, a prikupni, zračni, svetli in priročni. Organizacija je odlična, predavatelji pa zelo prijetni in predvsem izredno potrpežljivi. V CAT je zelo prijetno – prostori so majhni, a prikupni, zračni, svetli in priročni. Organizacija je odlična, predavatelji pa zelo V CAT in je predvsem zelo prijetno – prostori prijetni izredno so majhni, a prikupni, zračni, potrpežljivi. svetli in priročni. Organizacija je odlična, predavatelji pa zelo– prostori V CAT je zelo prijetno prijetni so in majhni, predvsem izredno a prikupni, zračni, potrpežljivi. CAT mi pomeni svetli in priročni. Organizacija je obogatitev življenjskega odlična, predavatelji pa zelo prijetni in predvsem izredno aktivnost, druženje z potrpežljivi. vrstniki, in vse to po CAT mi pomeni obogatitev življenjskega aktivnost, druženje z CATinmi vrstniki, vsepomeni to po obogatitev življenjskega aktivnost, CAT druženje z mi pomeni vrstniki, in vse to po CAT nam pomaga, da obogatitev življenjskega starostniki nismo »v outu«, gremoaktivnost, s časom naprej in se druženje z učimovrstniki, novih stvari in vsena tonov po način. CAT nam pomaga, da starostniki nismo »v outu«, gremo s časom naprej in se učimo novih stvari na nov CAT nam način.pomaga, da starostniki nismo »v outu«, CAT je preprosto gremo s časom naprejzdruževanje in se prijetnega sna koristnim. učimo novih stvari nov da CAT nam pomaga, način. 30 starostniki nismo »v outu«, gremo s časom naprej in se učimo novih stvari na nov V CAT lahko uresničim svoje želje oz. interese, ki jih nisem mogla v aktivnih letih. Tu sem dobila tudi nove prijatelje, ki mi bodo polepšali starost. V CAT lahko uresničim svoje želje oz. interese, ki jih nisem mogla v aktivnih letih. Tu sem dobila tudi CAT lahko nove Vprijatelje, ki uresničim mi bodo svoje želje oz. interese, ki polepšali starost. jih nisem mogla v aktivnih letih. Tu V sem CATdobila lahkotudi uresničim nove prijatelje, ki mi bodo svoje želje znanja oz. interese, V CAT obnavljam že pozabljena in ki polepšali starost. jih nisem mogla v aktivnih pridobivam nova. Omogočeno je medgeneracijsko letih.učitelji, Tu sem predavatelji, dobila tudi sodelovanje, druženje z mladimi ki mi bodo ki so prijazni in spoštljivi. nove Na ta prijatelje, način ohranjam(o) polepšali starost. stik s sodobnim življenjem. V CAT obnavljam že pozabljena znanja in pridobivam nova. Omogočeno je medgeneracijsko sodelovanje, druženje z mladimi učitelji, predavatelji, ki so prijazni in spoštljivi. Na ta način ohranjam(o) V CAT že življenjem. pozabljena znanja in stikobnavljam s sodobnim pridobivam nova. Omogočeno je medgeneracijsko sodelovanje, druženje z mladimi učitelji, predavatelji, ki so prijazni in spoštljivi. Na prisili, ta Sodelovanje vVtečajih CAT me daohranjam(o) še malo bolj urim CAT obnavljam ženačin pozabljena znanja in stik s sodobnim življenjem. možganepridobivam in razmišljam o marsičem, hkrati pa se družim s nova. Omogočeno je medgeneracijsko sovrstniki sodelovanje, iz Trzina, s katerimi izmenjujemo mnenja,predavatelji, rešujemo druženje z mladimi učitelji, probleme svoja ki so prijazni in delimo spoštljivi. Na veselja. ta način ohranjam(o) stik s sodobnim življenjem. Sodelovanje v tečajih CAT me prisili, da še malo bolj urim možgane in razmišljam o marsičem, hkrati pa se družim s sovrstniki iz Trzina, s katerimi izmenjujemo mnenja, rešujemo probleme in delimo svoja veselja. Sodelovanje v tečajih CAT me prisili, da še malo bolj urim Tisti,o ki smo sami, najdemo možgane in razmišljam marsičem, hkrati pa setu družim s topline. Brez tega, bi ostajali sovrstniki iz Trzina, občutek s katerimi izmenjujemo mnenja, rešujemo zaprti doma,svoja slabaveselja. volja pa bi probleme in delimo Sodelovanje v tečajih CAT me prisili, da še malo bolj urim povzročala slabo počutje in bolezen. možgane in razmišljam o marsičem, hkrati pa se družim s Dejavnosti pa nas razvedrijo. sovrstniki iz Trzina, s katerimi izmenjujemo mnenja, rešujemo probleme in delimo svoja veselja. Tisti, ki smo sami, najdemo tu občutek topline. Brez tega, bi ostajali tori ni, a je lo no V CAT obnavljam že pozabljena znanja inpolepšali starost. potrpežljivi. V CAT lahko uresničim pridobivam nova. Omogočeno je medgeneracijsko svoje želje oz. interese, ki druženje z mladimi učitelji, predavatelji, sodelovanje, jih nisem mogla vkiaktivnih so prijazni in Vspoštljivi. Na ta način ohranjam(o) CAT obnavljam že pozabljena znanja in aktivnost, druženje z CAT mi pomeni letih. Tu sem dobila tudi stik s sodobnim življenjem. vrstniki, in vse to po življenjskega nove prijatelje, ki mi bodo pridobivam nova. Omogočeno je medgeneracijsko obogatitev sodelovanje, druženje z mladimi učitelji, predavatelji, polepšali starost. ki so prijazni in spoštljivi. Na ta način ohranjam(o) Sodelovanje v tečajih CAT me prisili, da še malo bolj urim aktivnost, druženje z stik s sodobnim življenjem. možgane in razmišljam o marsičem, hkrati pa se družim s vrstniki, in vseda to po CAT nam pomaga, sovrstniki iz Trzina, s katerimi izmenjujemo mnenja, rešujemo starostniki nismo »v outu«, problemeVinCAT delimo svoja veselja. obnavljam že pozabljena znanja in gremo s časom naprej se CAT miinpomeni pridobivam nova. Omogočeno je medgeneracijs učimo novih stvari na nov obogatitev življenjskega sodelovanje, druženje z mladimi učitelji, predavat način. ki so prijazni in spoštljivi. Na ta način ohranjam(o aktivnost, druženje z Sodelovanje v tečajih CAT me prisili, da še malo bolj urim stik s sodobnim življenjem. in vse to po možgane in razmišljam o marsičem, hkrati pa se družim s CAT nam pomaga,vrstniki, da V CAT obnavljam že pozabljena znanja in sovrstniki iz Trzina, s katerimi izmenjujemo mnenja, rešujemo starostniki nismo »v outu«, pridobivam nova. Omogočeno je medgeneracijsko probleme invdelimo veselja. gremo s časom naprej in se Sodelovanje tečajihsvoja CAT me prisili, da še malo bolj urim sodelovanje, druženje z mladimi učitelji, predavatelji, učimo novih stvari na nov možgane in razmišljam o marsičem, Tisti, ki smo sami, najdemohkrati tu pa se družim s CAT nam pomaga, da Na ta način ohranjam(o) ki so prijazni in spoštljivi. način. sovrstniki iz Trzina, s katerimi izmenjujemo mnenja, rešujemo občutek topline. Brez tega, bi ostajali starostniki stik nismo »v outu«, življenjem. s sodobnim probleme delimo svoja zaprti doma,inslaba volja pa veselja. bi gremo s časom naprej in se CAT je preprosto združevanje povzročala slabo počutje in bolezen. učimo novih stvari na nov prijetnega s koristnim. Dejavnosti pa nas razvedrijo. način. CAT mi pomeni obogatitev življenjskega Sodelovanje v tečajih CAT me prisili, da še malo bolj urim Tisti, ki smo sami, najdemootu možgane in razmišljam marsičem, hkrati pa se družim s CAT nam pomaga, da občutek topline. Brez tega, bi ostajali sovrstniki iz Trzina, s katerimi izmenjujemo mnenja, rešujem starostniki nismo »v outu«, zaprti doma, slaba volja pa bi probleme in delimo svoja veselja. CAT je preprosto združevanje gremo s časom naprej in se povzročala slabo počutje in bolezen. Dejavnosti omogočajo, prijetnega s koristnim. Tisti, vkiCAT smonam sami, najdemo tuda v jeseni učimo novih stvari na nov Dejavnosti pa nas razvedrijo. ujamemo trenutke, realiziramo občutek topline.svetle Brez tega, bi ostajali Sodelovanje v tečajih CAT me prisili, da še malo bolj urim življenja način. želje, za katere prej ni bilo časa, storimo kaj za zaprti doma, slaba volja pa bi možgane injerazmišljam marsičem, hkrati pa se družim s CAT preprostoozdruževanje sebe,slabo za svoje telo in počutje indušo. bolezen. sovrstniki iz Trzina, s katerimi izmenjujemo mnenja, rešujemo povzročala prijetnega s koristnim. Dejavnosti pa nas razvedrijo. probleme in delimo svoja veselja. CAT je preprosto združevanje prijetnega s koristnim. Dejavnosti v CAT nam omogočajo, danajdemo v jeseni tu Tisti, ki smo sami, življenja ujamemo svetletopline. trenutke, realiziramo občutek Brez tega, bi ostajali želje, za katere prej zaprti ni bilodoma, časa, storimo kaj za slaba volja pa bi sebe, za svoje telo in dušo. povzročala in bolezen. Dejavnosti v CATslabo nam počutje omogočajo, da v jeseni Tisti, ki smo sami, najdemo tu občutek topline. Brez tega, bi ostajali zaprti doma, slaba volja pa bi povzročala slabo počutje in bolezen. Dejavnosti pa nas razvedrijo. Dejavnostisvetle pa nas razvedrijo. življenja ujamemo trenutke, realiziramo želje, za katere prej ni bilo časa, storimo kaj za sebe, za svoje telo in dušo. Dejavnosti v CAT nam omogočajo, da v jeseni življenja ujamemo svetle trenutke, realiziramo želje, za katere prej ni bilo časa, storimo kaj za sebe, za svoje telo in dušo. Dejavnosti v CAT nam omogočajo, da v jeseni življenja ujamemo svetle trenutke, realiziramo želje, za katere prej ni bilo časa, storimo kaj za sebe, za svoje telo in dušo. 31 Skupina Rozmarin Ljubezen mi pravi, da sem vse. Modrost mi pravi, da sem nič. Med obema skrajnostma teče moje življenje. (Nisargadatta Maharaj) Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Skupina Rožmarin, ki jo vodiva s Sonjo, bo stara tri leta. Ustanovila sem jo zato, ker je kar nekaj članic iz zunanjih skupin odšlo v dom. Srečanja imamo ob ponedeljkih od 10. do 11.30 na oddelku v drugem nadstropju. Na srečanjih nama pomagajo Zinka in tudi svojci, ki pridejo na obisk. Na srečanju se veliko pogovarjamo. Ker nas večina slabo sliši, potekajo pogovori bolj na štiri oči. Naši člani: • Francka bo kmalu stara 90 let. Pove mi, da ima nov rdeč avto in se bo kmalu poročila. Vsi smo ji nazdravili s sokom in ji zaželeli srečno vožnjo. 32 • Berta nam je za svojih 94 let pripravila pogostitev in zapela pesmi, ki jih mi ne znamo – ciganske, nemške, italijanske, hrvaške in veliko slovenskih. Vedno nas povabi v rodno Belo krajino na metliško črnino. • Cilka je stara 101 leto, pa je še vedno zelo bistra, le s sluhom ima težave. Vedno nas vpraša po zdravju in je zelo hvaležna za obisk. Bila je cerkvena pevka in če le more, nam pomaga zapeti. • Gizelca je dopolnila že 91 let. Nadvse si želi domov, pa ne v Trzin, temveč v prekmursko ravnico, kjer jo čaka njena mama. Je zelo verna in ob pesmi sklene roke k molitvi. • Gašper bo kmalu praznoval 42. rojstni dan. Ne govori, včasih pa nas pogleda z lepimi temnimi očmi, v katerih vidimo globoke tolmune. • Lejka je v dnevnem varstvu. Njena življenjska zgodba je zanimiva. Je prava umetnica, saj kvačka angelčke, kokoške in trakove za lase. Zelo rada poje. • Tone ima zelo rad piškote, bolezen pa mu ne prizanaša, zato včasih ostane v postelji. • Breda in Vida sta vedno urejeni in se veselita srečanj. • V skupini imamo dve Tončki. Mlajša je letos praznovala 70 let. Kadar je ni na srečanju, jo pogrešamo, ker lepo poje. Starejša Tončka pa je upokojena učiteljica iz Mengša. Še ni dolgo pri nas, je pa rada v veseli družbi. • Milka je najbolj delovna – plete nogavice, sobo pa ima okrašeno z gobelini. • Alojzija iz Mengša je v sobi s Francko. Rada se pogovarja in lepo poje. • Včasih se nam na srečanju pridruži tudi Olga, ki je še zelo vitalna. Vozi avto, je skrbna in modra ženska. • Pridružil se nam je tudi Martin, ki je doma iz Črnuč. Poleti in ko je ugodno vreme, se odpravimo z vozički na sprehod, jeseni in pozimi pa smo kar notri. Na srečanjih praznujemo rojstne dneve, kuhamo in pijemo kavo, jemo piškote in prepevamo. Želimo, da bi nam zdravje služilo in nam ne bi manjkalo dobre volje. Jožica Trstenjak, voditeljica skupine Rožmarin Nagradno vprašanje Kje trenirajo slovenski biatlonci? ODGOVOR: IME IN PRIIMEK: NASLOV: Kupon s pravilnim odgovorom in svojimi podatki izrežite in ga oddajte v recepciji doma do 15. januarja 2014. Žrebanje bo javno in bo potekalo v Domu počitka Mengeš januarja 2014. Čakajo vas lepe nagrade. 33 33 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu November 2012 Nastop otrok iz vrtca Trzin Nastop folklorne skupine DU Moravče Martinovanje Predavanje O lepoti narave Predstavitev čebelarstva Nastop domžalskih rogistov December 2012 Otvoritev razstave slik gospoda Rajka Bogataja Miklavževanje Gospodinjske aktivnosti – peka piškotov s članicami CAT Srečanje stanovalcev domov Mengeš, Domžale, Kamnik, Trzin Izdelovali smo novoletne čestitke z učenci OŠ Trzin in društvom Novita Koncert pevske skupine Rožmarin Božično-novoletna zabava Nastop učencev OŠ Trzin Božični koncert pevskega zbora iz Gozda nad Kamnikom Silvestrska tombola 34 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu Januar 2013 Gospodinjske aktivnosti – peka piškotov s članicami CAT Februar 2013 Nastop mešanega pevskega zbora TRD Turnše-Češenik Ustvarjalna delavnica izdelovanje pustnih mask Nastop recitacijske skupine iz Trzina Pustna zabava Nastop maškar iz OŠ Trzin Nastop turističnega društva Ljubljana Šiška 35 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu Marec 2013 Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Nastop otrok iz vrtca Trzin ob materinskem dnevu Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric Nastop folklorne skupine Groblje Ustvarjalna delavnica barvanje pirhov April 2013 Nastop društva upokojencev Vodice Zabava ob peki palačink Predavanje O naših možganih Nastop otrok iz vrtca Trzin 36 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu Maj 2013 Ogled filma Srečen za umret v KD Franca Bernika Domžale Izlet na Brezje in v Begunje Predavanje Zdrav srčni utrip Koncert mešanega pevskega zbora DU Litija Tombola Koncert mešanega pevskega zbora Žerjavčki iz Trzina Junij–avgust 2013 Koncert ženskega pevskega zbora Stane Habe iz Domžal Izlet v Arboretum Volčji Potok Ustvarjalna delavnica izdelovanje rož iz krep papirja Sladoledni piknik 37 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu September 2013 Izlet na Pokljuko Nastop folklorne skupine DU Moravče Izlet na Brezje in Bled Oktober 2013 Nastop otrok iz vrtca Trzin ob dnevu starejših Ogled razstave ročnih del v Mengšu Predavanje Leonardo da Vinci Tombola Zabava ob peki palačink Kostanjev piknik Ličkanje koruze Ustvarjalna delavnica izdelovanje cvetličnih aranžmajev 38 Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših obcanov v Trzinu Okrogli jubileji Devetdeset let so dopolnili: Štefanija Mežnar Franc Mejač Boža Lenič 39
© Copyright 2024