1. No category

»Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam -kako dobro jih poznam?«
poznam?«
Evropa v šoli je projekt, ki spodbuja krepitev pozitivnih evropskih vrednot in oblikovanje
evropske identitete pri otrocih in mladostnikih, osveščanje o temi evropskega leta in
spodbujanje participacije z izražanjem njihovega odnosa do evropskega državljanstva na način,
ki jim je blizu glede na starost in raven razumevanja družbenih odnosov.
Natečaj Evropa v šoli, ki ga od leta 2005 v Sloveniji, razpisuje Zveza prijateljev mladine
Slovenije, vključuje šest področnih natečajev:
• literarni natečaj,
• fotografski natečaj,
• likovni natečaj,
• video natečaj,
• natečaj projektnih nalog,
• internetni natečaj.
Na natečaju lahko sodelujejo učenke in učenci osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov v
Republiki Sloveniji in šol s slovenskim učnim jezikom v tujini. Natečaj poteka na treh ravneh:
na šolski, regijski in državni ravni.
Šole samostojno oblikujejo kriterije za izbor najboljših ustvarjalnih del, ki jih nato pošljejo na
regijsko raven.
Temeljni cilj natečaja je otrokom posredovati temeljna znanja in vedenja o nekaterih
vprašanjih, ki so pomembna za lokalno okolje in hkrati za vse Evropejce. Omogočiti jim želimo
možnosti raznovrstnih oblik izražanja njihovega osebnega odnosa do teh vprašanj v skladu z
njihovimi sposobnostmi, starostjo in ravnjo razumevanja družbenih procesov.
Natečaj »Evropa v šoli« predstavlja dodatno možnost doseganja ciljev in smotrov formalnega
in namernega izobraževalnega procesa. Predstavlja tudi svojevrstno obliko participacije
mladih v sodobni družbi, kajti mladim daje možnost, da nam odraslim v umetniški in ustvarjalni
govorici povedo, kar čutijo, razmišljajo, ocenjujejo ali predlagajo.
Tema za šolsko leto 2012/2013 je Evropsko leto državljanov. EU, vključno s pravicami
potrošnikov do dostopa blaga in storitev v drugih državah članicah ter pravico državljanov do
izobraževanja, priznanja poklicnih kvalifi kacij, zdravstvenega varstva, pridobitve ali ohranitve
pravic iz socialne varnosti ter pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in
na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo.
Evropsko leto državljanov
Leto 2013 bo Evropsko leto državljanov. 1. novembra 2013 bo preteklo natanko 20 let od
začetka veljavnosti Maastrichtske pogodbe, ki je uvedla evropsko državljanstvo. Le-to ne
nadomešča nacionalnega, marveč ga dopolnjuje, saj vsemdržavljanom Evropske unije podeljuje
dodatne pravice, ki jih zagotavljajo pogodbe EU in ki so v središču njihovega vsakdanjega
življenja.Za razglasitev Evropskega leta državljanov se je Evropska komisija odločila po
ugotovitvah, ki kažejo, da skoraj polovica (48 %) Evropejcev meni, da niso dovolj obveščeni o
svojih »evropskih« pravicah. Evropsko leto državljanov nam bo pomagalo to spremeniti, saj bo
dobra priložnost, da ljudje izvedo, kaj Evropska unija lahko stori za vse nas.
Na osnovi ugotovitev o vrzelih v poznavanju pravic, ki jih prinaša evropsko državljanstvo, so
konkretni cilji evropskega leta 2013 naslednji:
1. povečati ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah do prostega prebivanja v Evropski
uniji;
2. povečati ozaveščenost državljanov o tem, kakolahko izkoristijo pravice in politike EU;
3. spodbuditi njihovo aktivno vključenost v oblikovanje politik EU;
4. spodbuditi razpravo o učinku in potencialu pravice do prostega pretoka, zlasti kar zadeva
povečanje kohezijske politike in boljše razumevanje med ljudmi.
Evropsko leto državljanov nam bo v razmislek postavljalo predvsem vprašanja, ki se
navezujejo na pravico do prostega gibanja in prebivanja v EU. Pravica do gibanja, ki je nujen
pogoj in hkrati spodbuda za čezmejno uveljavljanje vrste pravic državljanov EU, zajema še
vrsto drugih pravic: pravico do socialne varnosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja in
priznanja poklicnih kvalifikacij, iskanja zaposlitve in dela, aktivne politične udeležbe, pravice
državljanov kot potnikov ali turistov ter pravice, ki jih imamo državljani kot potrošniki blaga in
storitev.
Otroci in mladostniki so družbena skupina, ki redkeje razmišlja o vseh zgoraj navedenih
pravicah in jih morda še redkeje povezuje neposredno s svojim položajem. Večino pravic
namreč otroci in mladostniki, še zlasti v Evropi, dojemajo kot samoumevne. Pravica, ki jo
želimo posebno nasloviti v natečaju Evropa v šoli 2012/2013, je pravica do izobraževanja.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah navaja, da pravica do izobraževanja ne sme biti
odvzeta nikomur. Ta pravica pripada vsem, ne glede na to, katerega spola smo, katere rase,
barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja,
političnega ali drugega mnenjasmo, katere pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja,
rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenostismo. Izobrazbi, ki je pomembna za osebni
razvoj posameznika in za razvoj celotne družbe, Evropska unija posveča veliko pozornosti.
Vsaka država mora v okviru svoje izobraževalne politike spoštovati pravico staršev, da
zagotovijo svojim otrokom takšno izobraževanje, ki je v skladu z njihovim lastnim verskim in
filozofskim prepričanjem. Seveda pa tako izobraževanje ne sme biti kakorkoli v nasprotju s
pravicami otrok samih. Evropska unija na področju izobraževanja spodbuja tudi prehajanje iz
ene v drugo državo. Vsak dijak lahko šolanje nadaljuje na katerikoli šoli v Evropi. V ta namen
je bilo oblikovanih nekaj programov:
COMENIUS je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, omogoča
spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim
pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje
zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo;
SOCRATES spodbuja mobilnost dijakov in učiteljev, povezuje srednje šole po Evropi, spodbuja
učenje jezikov;
LEONARDO
LEONARDO DA VINCI skuša pomagati državam pri prenovi sistemov poklicnega usposabljanja
mladih;
MLADI ZA EVROPO skrbi za izmenjavo, ki mladim omogoča sodelovanje v prostovoljnih
dejavnostih na področju izobraževanja, socialne dejavnosti, kulture in ekologije.
Pri mednarodnem prehajanju iz šole na šolo je zelo pomembno priznavanje spričeval, za kar
sta zaradi različnosti šolskih sistemov po Evropi pomembni mreži EURYDICE in NARIC,
NARIC ki z
informacijami lajšata postopke priznavanja spričeval.
Pravica do izobraževanja, ki je del pravice do prostega prebivanja in prostega pretoka, se
pomembno povezuje s pravico do iskanja zaposlitve in dela; obe pravici pa se povezujeta s
socialno politiko oziroma pravico do socialne varnosti in zdravstvenega varstva. Kaj vse je
potrebno, da mladi najdejo delo kjerkoli v EU? Je pri tem pomembno znanje, izobrazba,
iznajdljivost, znanje tujih jezikov, ambicije? Kako je pri tem z dovoljenjemza bivanje, kako je z
zdravstvenim in socialnim varstvom?
S poskusom iskanja odgovorov na vprašanja, ki se nam zastavljajo v okviru evropskega leta
2013,se preko pravice do prostega gibanja in prebivanja v EU, ki je nujen pogoj za vrsto
drugih pravic, soočamo tudi z vprašanjem identitete. S selitvijo v druge države EU, pa najsi bo
to zaradi dela staršev ali izobraževanja, prihajajo otroci in mladostniki v stik z novim okoljem.
Spoznavajo nove kulture in vanje vnašajo tudi svojo. Pri tem prepletanju je pomembno, kako
se vidijo, doživljajo, kako o sebi mislijo in se vrednotijo, kakšen odnos imajo do svoje
nacionalne identitete. Hkrati pa je pomembno tudi njihovo razumevanje in doživljanje drugih
narodov. Pomembno je, da znajo z drugimi sobivati, da priznavajo njihovo kulturo in način
mišljenja, da so se pripravljeni dogovarjati in aktivno reševati tudi konflikte. In če naj bi to
pričakovali od mladih generacij, bi morali najprej biti tega zmožno odrasli –vsaj tisti, ki se
dejavno ukvarjamo z otroki in mladimi. Tudiod našega dojemanja drugih je odvisno naše
razumevanje in ravnanje v skupnem evropskem prostoru. Tako se nam postavlja vprašanje,
ali nam za občutek povezanosti v skupnost z ostalimi narodi Evrope zadostuje možnost
svobodnega potovanja znotraj meja EU in skupna valuta ali pa smo pripravljeni aktivno
soustvarjati evropsko zgodbo?
Na področju izobraževanja pa se postavljata predvsem dve vprašanji.V kolikšni meri poznamo
pravice in priložnosti, ki jih imamo kot evropski državljani? Ali nas te priložnosti dovolj
spodbujajo pri iskanju poti na področju izobraževanja in poklicnega delovanja na celotnem
evropskem območju?
Za različne generacije so doslej navedena vprašanja različno velik izziv. Prepričani smo, da so
dovolj zanimiva za današnjo generacijootrok in mladostnikov, ki si lahko svoje izobraževalne
in poklicne poti izbirajo mnogo bolj smelo kot starejše generacije. Tudi zaradi odprtosti, ki jo
je prineslo evropsko državljanstvo. In prav zaradi skupnih poti, po katerih bodo v
izobraževalnih ustanovah in uspešnih podjetjih po vsej Evropi hodili mladi iz različnih držav, je
pomembno tudi vprašanje lastne identitete. Kdo smo in kaj prinašamo v skupni evropski
prostor? Na kaj smo lahko ponosni, kaj znamo in kaj prispevamo? Kako živeti in ustvarjati
skupaj z vsemi drugimi narodi in ob tem ne izgubiti svoje kulture in prepoznavnosti? Ali smo
zmožni ohranjati svojo identiteto in se hkrati srečevati z osebami, ki zavzemajo druge
identitetne položaje? Ali znamo spoštovati in sprejemati druge, različne, drugačne?
Natečaj Evropa v šoli prinaša v šolskem letu 2012/2013 mladim avtorjem in njihovim
mentorjem precejšen izziv. Iskanje odgovorov na pomembna vprašanja na področju pravic
evropskih državljanov deluje skoraj preveč resno, da bi jih postavili pred otrokein mlade –
hkrati pa jih močno zadeva, saj so pripadniki generacij, ki bodo soustvarjale evropsko
prihodnost.
Da bi spodbudili otroke in mladostnike v okviru natečaja Evropa v šoli k ustvarjanju na dano
temo, naslavljamo natečaj s sloganom
»Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam -kako dobro jih poznam?«
poznam?«.
Razmišljanje o pravicah in iz njih izhajajočih priložnostih, ki jih nudi EU, je odlično izhodišče za
ustvarjalno delo otrok in mladostnikov. Lahko je tudi razmislek o tem, kakšno Evropo si
zamišljajo mladi v svoji prihodnosti. Kaj lahko k njeni želeni podobi prispevajo sami? V čem je
njihova moč? Kaj bi svetovali odraslim pri iskanju sožitja in krepitvi pozitivnih evropskih
vrednot? Kje vidijo možnosti za dejavno sodelovanje vseh evropskih državljanov pri
oblikovanju odločitev na ravni EU in za izražanje mnenj o zadevah, ki vplivajo na kakovost
življenja vseh državljanov Evropske unije? In še: Evropa ni isto kot Evropska unija. Kako
dobro -kot evropski državljani -poznamo osnovne pojme? Do katerih meja segajo naše
državljanske pravice in priložnosti?
Mlajši učenci(prva
in druga triada osnovne šole) naj bi v okviru letošnjega natečaja razmišljali
učenci
predvsem o pravici do izobraževanja. Zakaj hodimo v šolo? Kaj se v šoli naučimo? Ali vsi
otroci (na svetu, v Evropski uniji, v Evropi …) obiskujejo šolo? Kje vse se učimo? Kako in kaj
se učijo učenci v drugih državah članicah EU? Ali lahko učenec iz Slovenije obiskuje pouk v
drugi državi v EU? Kako bi se lahko učenci iz različnih držav EU med seboj povezali in se
bolje spoznali? Kakšno vlogo ima učenje tujih jezikov? Katera znanja in veščine si lahko že v
času šolanja pridobimo izven domovine? To je le nekaj vprašanj, ki bodo pri ustvarjanju
usmerjala mlajše učence in njihove mentorje. Najbrž pa med najmlajšimi ne bo odveč tudi
pogovor o tem, kako pomembna znanja, spoznanja in izkušnje o življenju v drugih kulturnih
okoljih lahko pridobimo tudi izven šole, ko potujemo in izkustveno spoznavamo ljudi v drugih
državah.
Starejši učenci(tretja
triada osnovne šole in dijaki)naj bi prav tako razmišljali o pravici do
učenci
izobraževanja (v povezavi s pravico do prostega prebivanja in prostega pretoka), vendar jo
bodo povezovali tudi z drugimi pravicami, še posebno s pravicami do zdravstvenega varstva,
socialne varnosti in pravico do aktivne politične udeležbe. Razmišljali bodo o vprašanjih, kot
so: Kako si mladi predstavljajo izkušnjo izobraževanja v drugi državi v EU? Kaj lahko pridobijo
s študijskimi izmenjavami? Kateri evropski programi izobraževanja so na voljo? Kako in kje do
sredstev, če bi radi obiskovali šolo v eni izmed drugih evropskih držav? Kako najti zaposlitev
v drugi evropski državi? Kako je s priznavanjem slovenskih spričeval oz. diplom v EU? Kaj je
potrebno znati, v čem biti vešč za določen poklic, da lahko suvereno kandidiraš za delo v
drugih evropskih državah? Kje vse v Evropi lahko delamo s tem poklicem? Kako je v primeru
zaposlitve v različnih evropskih državah poskrbljeno za socialno varnost in zdravstvene
storitve? In nenazadnje: Kako lahko mladi sodelujejo pri sooblikovanju evropskih politik? Kako
mladi razumejo pojem aktivna politična udeležba? Katere spremembe v politikah EU si želijo
mladi?
Izkušeni mentorji bodo kljub zahtevni vsebini znali poiskati različne pristope k spodbujanju
ustvarjalnih odzivov na aktualno skupno evropsko temo. Nacionalni odbor natečaja Evropa v
šoli vabi
vabi vse osnovnoš
osnovnošolce in srednješ
srednješolce, da izrazijo svoje poglede, misli in občutja glede
vidijo
pravice do izobraževanja in z njo povezanih pravic, ki jih imajo kot evropski državljani.Kaj
državljani.
kot prednosti, kaj pa kot pomanjkljivosti življenja v Evropski uniji in kaj v širšem evropskem
prostoru, kaj jih povezuje in kaj loči od drugih evropskih narodov? Zaradi česa bi se preselili v
drugo državo v Evropski uniji in zaradi česa ne? V čem je bistvena razlika v pravicah
državljanov iz članic Evropske unije in iz vseh ostalih evropskih držav? Možnih vprašanj je še
veliko več. Morda bodo prav mentorji in mladi ustvarjalci sami našli tista najbolj prava za
svoje ustvarjalno snovanje!
Preden se lotite dela, pa še to: pozorno preglejterazpis natečaja, ki vsebuje nekaj
novosti,najbolj
ustvarjalnimašolamaprvič prinaša znak »Najbolj ustvarjalna osnovna šolaEvropa
novosti,
v šoli 2012/2013«in
Najbolj ustvarjalna srednja šolaEvropa v šoli 2012/2013«!
2012/2013« »Najbolj
Pa še pomembno povabilo: vse aktualne informacije o natečaju bodo objavljene sproti na
spletni strani www.evropavsoli.si,
www.evropavsoli.si kjer je odprt tudi debatni kotiček. Mladim pa bo najbrž
najbliže natečaj na Facebook strani www.facebook.com/evropavsoli,
www.facebook.com/evropavsoli kjer z veseljem
pričakujemo prijatelje in komentatorje, seveda pa tudi kritične mislece!
RAZPIS NATEČAJA
Pozivamo osnovnošolke, osnovnošolce,srednješolkein srednješolceter njihove mentorice in
mentorje k sodelovanju in pripravi literarnih, likovnih, fotografskih in video del, raziskovalnih in
projektnih nalog, spletnih strani ter povezovalnih (multidisciplinarnih)projektov na razpisano temo
»Kot
Kot evropskidržavljan pravice in priložnosti imam –kako dobro jih poznam?«
poznam?«.
Razpisanihjeosempodročnih natečajev v štirih starostnih skupinah. Natančne informacije o
natečajih najdete v tabeli na naslednjih dveh straneh.V pomoč pri naboru idej in pripravi
ustvarjalnih del vam predlagamo nekaj gradiv in spletnih strani:
PORTAL
ORTAL TVOJA EVROPA
http://europa.eu/youreurope/citizens/index_sl.htm
Na spletni strani portala Tvoja Evropa najdete pomoč in nasvete, ki so namenjeni državljanom EU
in njihovim družinskim članom. Napotki se nanašajo na več področij delovanja EU (potovanje, delo
in upokojitev, vozila, prebivanje v tujini, izobraževanje in mladi, zdravje, družina, nakupovanje). V
pomoč vam bo posebej razdelek Izobraževanje in mladi, kjer lahko najdete več informacij o
sistemih šolanja v EU, priznavanju izobrazbe, sodelovanju med šolami doma in v tujini, kakor tudi
o pridobivanju štipendij, urejanju zdravstvenega varstva v tuji državi in še o drugih stvareh, ki so
povezane s področjem izobraževanja v EU.
http://www.evropa.gov.si
Na omenjeni spletni strani najdete informacije o Evropski uniji in njenih državljanih. Posebej
uporaben se nam zdi priročnik EU v šoli, ki si ga lahko prenesete iz zgoraj navedenega naslova
spletne strani. Priročnik predstavlja posamezna področja življenja in delovanja EU ter hkrati
ponuja delovno gradivo za učence in učitelje. Primerno za obravnavo v natečaju se nam zdi
poglavje, ki je v priročniku naslovljeno Živeti v Evropski uniji.
NATEČAJ
LITERARNI NATEČAJ
- prva triada OŠ (1.-3. razred)
- druga triada OŠ (4. - 6. razred)
- tretja triada OŠ (7. - 9. razred)
- srednja šola
IZBIRA PODNASLOVA, TEME IN LITERARNE ZVRSTI (spis, pesem, strip, pismo, scenarij,
grafit, slikopis...) je lastna ustvarjalcu/ ustvarjalki.
OBLIKA DELA: napisano (lastnoročno ali natipkano) na največ dveh straneh (prva in druga
triada OŠ) oziroma na štirih straneh (tretja triada in srednja šola).
Jezikovna spretnost in vešče ubeseden lasten pogled, občutek ali izkušnja.
Razvit lasten literarni izraz ob različnih literarnih postopkih, zvrsteh in žanrih, upoštevajoč
njihove zakonitosti.
Izpričana izvirnost in duhovitost, empatija v osebnem razmišljanju, razvijanju teme in
nakazovanju lastnih rešitev.
LIKOVNI NATEČAJ
- prva triada OŠ (1.-3. razred)
- druga triada OŠ (4.-6. razred)
- tretja triada OŠ (7.- 9. razred)
- srednja šola
 TEHNIKA: poljubna risarska, slikarska ali grafična.
 VELIKOST FORMATA: največ 50 x 70 (B2).
 ODDAJA DEL: likovni prispevki naj bodo brez podložnega kartona (paspartu), poslani naj
bodo v ovoju, ki jih bo zavaroval in naj ne bodo zviti v tulcu.
1. Ustvarjalnost (občutek za likovno temo in fleksibilnost).
2. Likovni jezik (barvna kompozicija, izvirnost oblikovane predstavitve teme, ustreznost izbora
likovnih elementov).
3. Likovni doživljaj (ustrezen vizualni znak za temo, osredotočenost na temo in likovni motiv,
ekspresivnost, ustvarjalna domišljija).
4. Likovno znanje (izvedbena likovna tehnika).
FOTOGRAFSKI NATEČAJ
1. tretja triada OŠ (7. - 9. razred)
2. srednja šola
 VELIKOST FOTO RAFIJ: najmanj 13 x 18 cm.
 FOTO RAFSKA TEHNIKA: klasična črno – bela ali barvna.
 STAROST FOTO RAFIJ: ne smejo biti starejše od dveh let.
 ODDAJA FOTO RAFIJ: na podložnem kartonu (paspartu) ali v ovoju, ki jih zavaruje.
1. Kreativnost.
2. Oblikovnost, kompozicija.
3. Vizualni učinek.
4. Ekspresivnost, osebni pečat avtorja.
VIDEO NATEČAJ
1. tretja triada OŠ (7. - 9. razred)
2. srednja šola
 DOLŽINA FILMA: do 10 minut.
 NOSIL I SLIKE: DVD
 KATE ORIJA/ZVRST: prosto (animacija, dokumentarni film, eksperimentalni film,
oglas, igrani film...)
1. Ideja.
2. Izvirnost.
3. Režija.
4. Montaža.
5. Kamera, zvok in kakovost posnetka.
NATEČAJ PROJEKTNIH NALOG
1. tretja triada OŠ (7. - 9. razred)
 VSEBINA PROJEKTNE NALO E: lahko se nanaša na že izvedeni projekt (ki ni starejši od
dveh let) ali projekt v teku (se je že začel).
 STRUKTURA PROJEKTNE NALO E: projektna naloga naj vključuje opredelitev problema,
opis ideje rešitve, projektne cilje, akcijski načrt – opis aktivnosti za dosego ciljev ter poročilo
o uresničitvi oziroma doseženih rezultatih ter kratek povzetek z vsemi glavnimi informacijami.
 OBSE PROJEKTNE NALO E: naj ne presega 20 A4 strani.
 ODDAJA PROJEKTNE NALO E: v pisni in elektronski obliki (na priloženi zgoščenki).
Oddana naloga mora biti identična oddani nalogi v tiskani obliki.
1. Izvirnost rešitev.
2. Struktura projektne naloge.
3. ilji projekta.
4. Rezultati projekta.
5. Možnost nadaljnjega razvoja projekta.
6. Vpliv na okolje.
NATEČAJ RAZISKOVALNIH NALOG
- srednja šola
 VSEBINA RAZISKOVALNE NALO E: Vsebina raziskovalne naloge naj bo podana smiselno,
smiselno in logično naj bodo izpeljani tudi izsledki raziskave. V primeru raziskave, kjer so bile
na enako ali podobno temo že kdaj prej opravljene raziskave, je v sklepnem delu smiselno
povzeti razlike ali potrditi starejše raziskovalne rezultate ter jih mogoče primerjati s
podobnimi znanimi raziskavami.
 STRUKTURA RAZISKOVALNE NALO E: utemeljitev izbrane teme, načrt in metode
raziskovalnega dela, potek raziskave in posamezni rezultati dela, skupne ugotovitve in sklep,
priloge, seznami (posebej uporabljene literature in virov, kazalo ter povzetek). V raziskovalni
nalogi naj bo citiranje – navajanje virov in literature enotno.
 OBSE RAZISKOVALNE NALO E: naj ne presega 20 A4 strani.
 ODDAJA RAZISKOVALNE NALO E: v pisni in elektronski obliki (na priloženi zgoščenki).
1. Izvirnost izbrane raziskave.
2. Vsebina raziskovalne naloge.
3. Upoštevanje literature o izbrani temi ter citiranje literature in virov.
4. Metode dela.
5. Sklep in povzetek.
6. Jezikovna neoporečnost.
INTERNETNI NATEČAJ
1. tretja triada OŠ (7. - 9. razred)
2. srednja šola
 NAMEN NATEČAJA: izdelava in vzpostavitev spletne strani na svetovnem spletu.
 IZDELAVA SPLETNE STRANI: pred začetkom izdelave se mora skupina prijaviti na
[email protected] ,do petka, 18.1.2013. Na tem naslovu udeleženci tudi prejmejo vse
informacije. Sodelujoči učenci/dijaki bodo prejeli uporabniško ime in geslo za oblikovanje
spletne strani na strežniku Evropa v šoli. Spletno stran bodo lahko oblikovali na enem od
svetovnih MS orodij (content management system) Joomla ali Wordpress. V času natečaja
jim bo za pojasnila na voljo koordinator internetnega natečaja.
 SPLETNA STRAN JE LAHKO NAMENJENA:
- predstavitvi aktivnosti, ki bodo potekale v šoli v okviru evropskega leta državljanov,
- predstavitvi pogleda skupine na dano tematiko evropskega leta državljanov,
- predstavitvi skupnega projekta, ki ga bo izvedla skupina učencev ali dijakov,
- predstavitvi učencev in njihovih del, ki bodo sodelovali na šolski ravni natečaja,
- predstavitvi drugih primernih vsebin, povezanih s temo natečaja.
 ZVRSTI SPOROČANJA NA SPLETNI STRANI: vključene naj bodo različne zvrsti sporočanja
(besedilo, foto, video).
1. Zasnova.
2. Vsebina.
3. Izdelava spletne strani.
4. Vključenost mladih in vključenost okolice.
5. Vpliv na mlade in vpliv na okolico.
POVEZOVALNI NATEČAJ (MULTIDISCIPLINARNI NATEČAJ)
OŠ in srednja šola - ni določeno
 Povezovanje osnovne in srednje šole ali šole in dijaškega doma, ki skupaj pripravita in
izvedeta aktivnost ali projekt na temo natečaja.
 Obe sodelujoči šoli za izvedbo aktivnosti ali projekta uporabita različne izrazne možnosti.
Lahko povezujejo področne natečaje (najmanj tri) ali druge zvrsti ustvarjanja (umetniško,
tehniško, inovativno… področje).
 Sodelujoči šoli oddata skupno pisno poročilo, iz katerega je razvidno upoštevanje kriterijev
tega natečaja. Priložena morajo biti vsa dokazila v najbolj ustrezni obliki (fizični ali elektronski
obliki).
1. Izvirnost.
2. Odstotek aktivno sodelujočih učencev glede na število učencev na šoli.
3. Multidisciplinarnost (združevanje več področij in metod ustvarjanja).
4. Rezultati (trajnost, vpliv na okolico).
5. Aktivnost na strani Facebook Evropa v šoli (objava novic, slik, poročanje o natečaju,
komentarji itd.)PRAVILA NATEČAJA »EVROPA V ŠOLI« V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
SODELOVANJE NA NATEČAJU
Kdo lahko sodeluje in na katerem natečaju?
 Na natečaju lahko sodelujejo učenke in učenci osnovnih in srednjih šol ter dijaških
domov v Republiki Sloveniji in šol s slovenskim učnim jezikom v tujini.
 Učenec/učenka, dijak/dijakinja lahko sodeluje na vseh področnih natečajih.
- LITERARNI, LIKOVNI, VIDEO NATEČAJ, NATEČAJ RAZISKOVALNIH NALO , NATEČAJ
PROJEKTNIH NALO : učenec/učenka, dijak/dijakinja lahko sodeluje le z enim delom, v
FOTO RAFSKEM pa lahko sodeluje z več deli (opus, ki je smiselna celota).
- INTERNETNI NATEČAJ: sodelujejo lahko samo skupine, ki štejejo tri člane.
- POVEZOVALNI NATEČAJ: sodelujejo lahko le skupine, v katerih sodelujejo učenci/učenke
dveh šol - osnovne in srednje šole.
USTREZNOST ODDAJE IN OPREMLJENOSTI DEL
 Rok za oddajo vseh del (literarnih, likovnih, fotografskih, video del ter projektnih nalog in
raziskovalnih nalog) na naslov regijskih koordinatorjev (razen del internetnega natečaja in
povezovalnega natečaja) je 18. februar 2013. Spletne strani v okviru internetnega natečaja
morajo biti zaključene do 29. marca 2013. Dela povezovalnega natečaja morajo biti oddana na
naslov nacionalnega koordinatorja do 29. marca 2013.
 Za vsa dela, ki bodo ustvarjena v okviru natečaja, velja, da morajo biti opremljena s
spremnim listom in podpisanim soglasjem staršev. Oba obrazca morata biti priložena tako, da
bosta prispela (v primeru uvrstitve na državno raven) do nacionalnega koordinatorja, ZPMS.
Obrazca najdete na zadnjih straneh te publikacije in na spletni strani www.evropavsoli.si Dela,
ki ne bodo opremljena z zahtevanimi prilogami, bodo izločena iz izbora.
 Iz spremnega lista, ki velja kot prijavnica na natečaj, morajo biti jasno razvidni avtor/avtorji,
mentor, šola/šoli, naslov dela in kontaktni podatki mentorja. V primeru oddaje fotografskih del
morata biti na spremnem listu zapisana tudi število in opis del v opusu.
 Vsa oddana dela morajo ustrezati vsebini natečaja, ki je letos naslovljen »Kot evropski
državljan pravice in priložnosti imam – kako dobro jih poznam?«. Znotraj te teme lahko učenke
in učenci ter dijakinje in dijaki poljubno izberejo naslov svojega dela.
 Organizator natečaja ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe del, nastalih pred
prejemom.
 Organizator natečaja si pridružuje pravico do reprodukcije, razstavljanja in objavljanja vseh
del, prispelih na državno raven. Del ne bo vračal.
POTEK NATEČAJA
Natečaj opredeljuje tri ravni ustvarjanja in ocenjevanja. Poteka na ravni:
- šole,
- regije in
- države.
ŠOLSKA RAVEN NATEČAJA
Na šolah poteka ustvarjalno delo učencev, ki ga vodijo mentorji. Šole izbrana najboljša
ustvarjalna dela ocenijo glede na podane kriterije iz razpisa natečaja. Šola lahko pošlje na
regijski izbor največ pet izbranih likovnih del, pet izbranih literarnih del, pet izbranih video
del, pet izbranih del projektnih nalog in pet izbranih raziskovalnih nalog za posamezno
starostno skupino. Na fotografski natečaj lahko šola pošlje največ deset fotografij enega ali
več avtorjev/avtoric za posamezno starostno skupino.
Šole pošljejo dela na naslov regijskega koordinatorja natečaja najkasneje do ponedeljka, 18.
februarja 2013,
2013 skupaj z zbirnim obrazcem šole, ki je objavljen na strani ____ v publikaciji in
na spletni strani www.evropavsoli.si.
Letos je prvič razpisan tudi povezovalni natečaj, ki zahteva sodelovanje ene osnovne in ene
srednje šole ali šole in dijaškega doma. Šola, ki se odloči za sodelovanje na tem natečaju,
mora torej poiskati drugo šolo, s katero delo na šolski ravni načrtujeta skupaj in se
dogovorita, kako in v kakšni obliki bosta sodelovali na natečaju.
REGIJSKA RAVEN NATEČAJA
Regijski koordinatorji natečaja sestavijo ocenjevalne komisije (za literarna, likovna,
fotografska, video dela, raziskovalne naloge in projektne naloge), ki ocenijo prispela dela in
naredijo izbor. Regijski koordinatorji pošljejo izbrana dela skupaj s spremnimi obrazci
državnim ocenjevalnim komisijam najkasneje do 25. marca 2013.
2013 Hkrati posredujejo na iste
naslove sezname avtorjev, naslove del in imena mentorjev. Iz vsake od treh osnovnošolskih
starostnih skupin lahko pošljejo največ toliko del, kolikor bo sodelujočih osnovnih šol v
posamezni starostni skupini (npr. če bo likovna dela v starostni skupini druge triade poslalo na
regijsko raven deset osnovnih šol, bo regijska ocenjevalna komisija med prispelimi deli za to
starostno skupino izbrala največ deset likovnih del za državno raven).
V srednješolski starostni skupini lahko komisije izberejo in pošljejo dvakrat toliko del, kolikor
je sodelujočih srednjih šol v regiji.
Regijski koordinatorji do 25. marca 2013 posredujejo koordinatorici natečaja, ZPMS,
informacijo o številu na regijski ravni sodelujočih šol (osnovnih in srednjih šol ter dijaških
domov), število sodelujočih učencev in mentorjev (OŠ, SŠ, DD). Obrazec najdete na str. _____
v tej publikaciji in na spletni strani www.evropavsoli.si
Regijski koordinatorji bodo s strani Nacionalnega odbora, najkasneje do 26. aprila 2013
obveščeni o nagrajencih na nacionalni ravni. Regijski koordinatorji bodo obvestili nagrajenke
in nagrajence ter njihove mentorice/mentorje, jih povabili na zaključno prireditev s podelitvijo
nagrad ter zanje organizirali prevoz.
Regijski koordinatorji, ki bodo izbrani na razpisu za pripravo regijske prireditve (ki izide
januarja 2013), pripravijo regijske prireditve s podelitvijo priznanj za sodelovanje vsem
učencem, katerih dela so prispela na naslove regijskih koordinatorjev, vsem mentorjem in
drugim, ki so prispevali k izvedbi natečaja.
DRŽAVNA RAVEN NATEČAJA
Vsa likovna, literarna, fotografska, video dela, projektne naloge in raziskovalne naloge, ki so
poslane na državno raven (državnim ocenjevalnim komisijam), morajo predhodno skozi šolski
in regijski izbor.
Internetni in povezovalni natečaj bosta ocenjevali državni ocenjevalni komisiji.
Državne ocenjevalne komisije, ki jih imenuje Nacionalni odbor, najkasneje do 19. aprila 2013
ocenijo vsa prispela dela in izberejo nagrajence. Svojo odločitev posredujejo Nacionalnemu
odboru Evropa v šoli, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Nacionalni odbor najkasneje do 26. aprila 2013 obvesti regionalne koordinatorje o rezultatih
natečaja.
Nacionalni odbor v tednu Evrope, med 6. in 15. majem pripravi zaključno prireditev s
predstavitvijo najboljših del ter podelitvijo prve, druge in tretje nagrade na nacionalni ravni na
vsakem področnem natečaju (razen na multidisciplinarnem natečaju) in v vsaki starostni
skupini.
NAGRADE NA DRŽAVNI RAVNI
V skladu za nagrade so predvidene:
- ogled evropskih institucij v Strasbourgu,
- prenosni računalnik,
- aktivne počitnice v enem od entrov šolskih in obšolskih dejavnosti,
- aktivne počitnice v enem od domov Zveze prijateljev mladine Slovenije,
- ogled evropskih institucij v Ljubljani,
- obisk radijsko-televizijskega uredništva na RTV Slovenija,
- ogled oddaje na RTV Slovenija,
- knjižne nagrade društva Bralna značka ZPMS.
Za nagrado povezovalnega natečaja bo Nacionalni odbor za najboljše delo nagrajenima šolama
podelil znak »Najbolj ustvarjalna osnovna šola Evropa v šoli 2012/2013« in »Najbolj
ustvarjalna srednja šola Evropa v šoli 2012/2013«!
Vsi nagrajenci prejmejo diplome Nacionalnega odbora.
Nacionalni odbor si pridržuje pravico do odločitve, koliko nagrad in kateremu
nagrajencu/nagrajenki bo podelil posamično nagrado.
PREDSTAVITEV EVROPSKEGA
EVROPSKEGA IN SLOVENSKEGA NATEČAJA
Natečaj poteka v Evropi že od leta 1953. V Sloveniji natečaj organizira Nacionalni odbor
natečaja, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V njem sodelujejo nevladne in
vladne organizacije, ki delujejo na področju mednarodnega sodelovanja, izobraževanja,
evropskih povezav, mladine ter učitelji iz osnovnih in srednjih šol, prav tako pa tudi
predstavniki organizacij, ki so prevzele regijsko koordinacijo natečaja. V večini primerov so to
zveze in društva prijateljev mladine ter Evropska hiša v Mariboru za Štajersko in Prekmursko
regijo. Nacionalno koordinacijo natečaja je leta 2005 prevzela Zveza prijateljev mladine
Slovenije, pred tem pa je koordinacijo vodil Informacijsko dokumentacijski center Sveta
Evrope v Ljubljani. Bil je pobudnik vseslovenskega nacionalnega projekta, ki ga je pred
tem v manjšem številu šol vodila Evropska hiša Maribor. V natečaju sodelujejo učenci in
učenke osnovnih in srednjih šol, dijaških domov in šol s prilagojenim programom ter
slovenskih šol v zamejstvu. Na natečaju vsako leto sodeluje več kot 10.000 mladih.
Cilji natečaja:
Zamisel o združeni Evropi, Evropi miru in blaginje, je nastala med drugim tudi zato, da ne bi
nikoli več prišlo do strahotnih dogodkov, ki smo jim bili priča v zgodovini. Le, če si bomo
posamezniki, narodi in države prizadevali ohraniti mir, povečati blaginjo, krepiti medsebojno
solidarnost in sožitje ter razvijati demokratično ureditev s spoštovanjem človekovih pravic
vsakogar, bomo presegli stoletne konflikte in sprejeli izzive prihodnosti. Razvoj naše celine je
odvisen predvsem od nas, prebivalcev Evrope, zlasti od mladih. Razvoj bodo namreč
soblikovali predvsem tisti, ki danes sedijo v šolskih klopeh. Zato je še toliko pomembneje, da
mladi razumejo bistvo evropske ideje in razvijejo zavest o tem, da so tudi prebivalci Evrope.
Sprejeli naj bi jo kot del svojega kulturnega in civilizacijskega okolja. Pri tem ostaja
temeljnega pomena zavest o pripadnosti lastni kulturni tradiciji, da bi bili mladi sposobni
spoštovati in ceniti kulturno, jezikovno in civilizacijsko raznolikost Evrope.
Temeljni cilj natečaja je učenkam in učencem osnovnih šol ter dijakinjam in dijakom srednjih
šol posredovati temeljna znanja in védenja o nekaterih vprašanjih, ki so pomembna za lokalno
okolje in hkrati za vse Evropejce. Omogočiti jim želimo možnosti raznovrstnih oblik izražanja
njihovega osebnega odnosa do teh vprašanj v skladu z njihovimi sposobnostmi, starostjo in
ravnjo razumevanja družbenih procesov. Natečaj naj bi prispeval k ustvarjalnemu soočenju
z družbenimi problemi, s katerimi se spopadamo doma, v Evropi in v svetu, ter h krepitvi
medsebojnega razumevanja, strpnosti in solidarnosti med ljudmi, narodi, etničnimi in
jezikovnimi skupinami ter verskimi skupnostmi. S pridobivanjem novih znanj in védenj ter
spodbujanjem kritičnega odnosa do dogajanj v ožjem in širšem okolju si želimo v okviru
natečaja prispevati k razvijanju ustvarjalnosti, zmožnosti samostojnega, kritičnega mišljenja in
presojanja mladih.
Poleg tega je cilj natečaja tudi spodbujanje doživljanja in izražanja na vseh področjih
umetnostnih zvrsti, zlasti na jezikovnem, likovnem, fotografskem in video področju. S pripravo
spletnih strani na temo natečaja pa mladi pridobivajo nova znanja in spretnosti na področju
ustvarjalnega in sodobnega načina komuniciranja in znanja, kako s pomočjo sodobne
tehnologije predstaviti svoje delo, komunicirati z drugimi in drugačnimi ter kako priti do
podatkov, ki jih za delo potrebujejo.
Natečaj »Evropa v šoli« predstavlja dodatno možnost doseganja ciljev in smotrov formalnega
in namernega izobraževalnega procesa ter nudi drugačen in predvsem zanimiv način
spodbujanja otrok in mladih, da razmišljajo o nekaterih aktualnih vprašanjih, o smiselnosti
sodelovanja med posamezniki in narodi. Na zanimiv in starostni stopnji otrok in mladostnikov
primeren način skuša širiti evropsko zavest.
Natečaj »Evropa v šoli« predstavlja svojevrstno obliko participacije mladih v sodobni družbi,
kajti mladim daje možnost, da nam odraslim v umetniški in ustvarjalni govorici povedo, kar
čutijo, razmišljajo, ocenjujejo ali predlagajo.
Z vključevanjem aktualnih evropskih tem v šolske programe prispeva natečaj k razvijanju
osebnih in družbenih spretnosti in znanj, kompetenc, s katerimi se bodo lahko odzivali na
izzive modernih družb v razširjeni Evropi.
IZBOR VSAKOLETNE TEME NATEČAJA
Vsakoletno temo natečaja izbere Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli. V zadnjih letih se
odbor pridružuje odločitvi EU, ki razglasi temo evropskega leta in temi prilagodi vsebinsko
naravnanost in slogan natečaja.
Dosedanje teme natečaja Evropa v šoli za slovenske šolarje so bile:
1999/2000: Združeni Evropi naproti: izziv zame, državljana 21. stoletja
2000/2001: Lepše okolje – lepša Evropa
2001/2002: Naša zgodovina – naša evropska prihodnost
2002/2003: Različni in enaki živimo skupaj v Evropi in na planetu zemlja
2003/2004: Evropa skozi kulturo in šport v Evropskem letu Izobraževanje skozi šport
2004/2005: Sem državljanka – sem državljan v spreminjajoči se Evropi v Evropskem letu
izobraževanja za
demokratično državljanstvo
2005/2006: Sodelovanje v Evropi različnosti v Evropskem letu državljanske kulture in
evropskem letu državljanstva
skozi izobraževanje
2006/2007: Enake možnosti za vse – enakost spolov v Evropskem letu enakih možnosti
2007/2008: Medkulturni dialog – druge kulture me bogatijo v Evropskem letu medkulturnega
dialoga
2008/2009: Imam idejo v Evropskem letu ustvarjalnosti in inovativnosti
2009/2010: Poiščimo nove priložnosti v Evropskem letu boja proti revščini in socialni
izključenosti
2010/2011: Prostovoljstvo – voljan pomagati v Evropskem letu prostovoljstva
2011/2012: Jaz tebi radost – ti meni modrost v Evropskem letu aktivnega staranja in
medgeneracijske solidarnosti
ČLANICE IN ČLANI NACIONALNEGA ODBORA EVROPA V ŠOLI:
1. Nevenka Alja erl – predsednica Nacionalnega odbora natečaja Evropa v šoli
2. Liana Kalčina – podpredsednica Nacionalnega odbora
3. Branko Jelen – podpredsednik Nacionalnega odbora, Evropska hiša Nova orica
4. Karin Elena Sánchez – Zveza prijateljev mladine Slovenije – nacionalna koordinatorica
projekta
5. Polona radišek – Zveza prijateljev mladine Slovenije
6. Marko Koprivc – Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
7. Eva Jurman – Zavod Republike Slovenije za šolstvo
8. Barbara Zupan – Urad RS za mladino
7. Mito Žnidarko – Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
8. Mateja Trupej – Evropski parlament – Informacijska pisarna za Slovenijo
9. Lidija Herek – Urad vlade za komuniciranje
10. Jože ornik – Društvo Mladinski ceh
11. Uroš Brezovšek, Zveza prijateljev mladine Krško, koordinator za Posavje
12. Iva Devetak – Medobčinsko društvo prijateljev mladine za oriško, koordinatorica za
Severno Primorsko
13. Patricija Frlan – Društvo prijateljev mladine erknica, koordinatorica za Notranjsko
14. Simona rabner – Društvo prijateljev mladine Koroške, koordinatorica za Koroško
15. Barbara Kobale – Evropska hiša Maribor, koordinatorica za Štajersko
16. Kristina Kovač – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, koordinatorica za Velenje
17. Irena Morgan – Društvo prijateljev mladine Koper, koordinatorica za Južno Primorsko
18. Lilijana Oplotnik – Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik, koordinatorica za Zasavje
19. Janez Pavlin – Društvo prijateljev mladine Mojca Novo mesto, koordinator za Dolenjsko
20. Tanja Povšič – Mestna Zveza prijateljev mladine Ljubljana, koordinatorica za Ljubljano z
okolico
21. Dragica Poznič – Društvo prijateljev mladine elje, koordinatorica za celjsko regijo
22. Boštjan Smukavec – Zveza prijateljev mladine Jesenice, koordinator za orenjsko
23. Jurij Šarman – enter interesnih dejavnosti Ptuj, koordinator za Spodnje Podravje
24. Vladka Škof – Društvo prijateljev mladine Metlika, koordinatorica za Belo Krajino
25. vetka Temlin – Društvo prijateljev mladine Murska Sobota, koordinatorica za Pomurje
REGIJSKI KOORDINATORJI
REGIJSKO OBMOČJE CELJE
MDPM elje, Kidričeva 3, 3000 ELJE
Dragica Poznič
tel.: 03 490 91 80, mob.:041 710 810, telefaks: 059 22 47 13, e-pošta: [email protected]
Vitanje, Dobrna, Zreče,
Vojnik, elje, Slovenske
Konjice, Šentjur pri elju,
Štore, Dobje, Laško
Podčetrtek, Bistrica ob Sotli,
Kozje, Šmarje pri Jelšah,
Rogaška Slatina, Rogatec