Brošura Kam in kako po pomoč v duševni stiski 2013

Ljubljana 2013
KAM IN KAKO PO
POMOC V
DUSEVNI STISKI
Ljubljana 2013
Avtorji:
Suzana Oreški
Mojca Z. Dernovšek
Igor Hrast
Maša Serec
Recenzija: Rok Tavčar
Strokovni pregled: Maja Rus Makovec, Mirjana Delić,
Mercedes Lovrečič in Suzana Puntar
Knjižici na pot: Katjuša Nadižar Habjanič
Oblikovanje: Natalija Šeruga
Lektoriranje: Lilian Belajec Maher
Tehnična pomoč: Maša Serec
Grafična priprava in tisk: Design Studio d. o. o., Maribor
Izdaja: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana
Število izvodov: 4.000
Izdajo informativnega biltena sta podprla Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije
ter Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
616.89-008.1
616.89-008.1(497.4)(058.7)
KAM in kako po pomoč v duševni stiski / [avtorji Suzana Oreški ...
[ et al.] ; Knjižici na pot Katjuša Nadižar Habjanič]. Ljubljana : Izobraževalno raziskovalni inštitut, 2013
ISBN 978-961-92386-8-4
1. Oreški, Suzana
267443712
RECENZIJA
Pred nami je že osma izdaja knjižice »Kam in kako po pomoč
v duševni stiski«. V osmih letih je knjižica dosegla velik
uspeh, prepoznana je pri uporabnikih, svojcih, strokovnjakih
in laični javnosti. Pogosto slišim, da imajo ljudje v svoji
knjižnici zbrane vse izdaje in da knjižice radi vzamejo v roke,
saj so informacije nadvse uporabne.
Tako kot doslej je oblika knjižice priročna, oblikovanje platnice
spodbudno, vsebina pa bogata. Od skromnih začetkov se je
razširila in obogatila v pravo malo knjižico, ki vsebuje vse
najpomembnejše podatke, ki jih je dobro imeti pri roki, če
imate sami ali pa kdo od vaših svojcev morebiti težave v
duševnem zdravju. Tudi če takih težav nimate, priporočam,
da knjižico vseeno vzamete v roke, saj si to zagotovo zasluži.
Knjižica je tako kot vsa leta razdeljena na teoretični del in na
seznam uporabnih naslovov.
Letošnja izdaja v teoretičnem delu prinaša opis problematike,
kjer gre pri posamezniku za dve sočasno prisotni težavi v
duševnem zdravju – zlorabo oziroma odvisnost od alkohola
ali prepovedanih drog ter pridruženo (drugo) duševno motnjo.
Vse več je namreč uporabnikov služb za duševno zdravje,
ki imajo tovrstne težave. Težave so tako raznolike, da je v
obsegu takšne knjižice nemogoče zaobjeti vseh možnosti,
zato so se avtorji tenkočutno odločili za prikaz zgodb, ki
vsaka nazorno in dramatično opiše dogajanje pri takšnem
uporabniku. Vsaki zgodbi sledi razlaga okoliščin in napotki
za reševanje težav.
Želim, da knjižica izpolni svoje poslanstvo izobraževanja,
osveščanja in manjšanja stigme duševnih motenj in se že
veselim nove izdaje.
Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., specialist psihiater
3
4
Knjižici na pot
Tokratna, že osma izdaja knjižice »Kam in kako po pomoč
v duševni stiski«, je namenjena tako strokovnim delavcem
kot laični javnosti in se posveča področju dvojnih diagnoz,
tako imenovani »komorbidnosti« na področju duševnega
zdravja v povezanosti z odvisnostjo.
Termin »komorbidnost« opisuje dve ali več duševnih
motenj oziroma bolezni, s katerimi se sooča posameznik
s težavami v duševnem zdravju. Bolezni lahko nastopijo
istočasno ali pa v povezanosti ene z drugo, kar še poslabša
njihovo pojavnost. Ko govorimo o »komorbidnosti«, v večini
primerov govorimo o odvisnosti od prepovedanih drog v
povezavi z duševno boleznijo. Odvisnosti – pa naj bodo
to prepovedane droge ali alkohol – spremenijo strukturo
možganov in tako vplivajo na spremembo hierarhije potreb
in želja posameznika, kar lahko posledično pripelje do
kompulzivnega obnašanja, depresije, anksioznih motenj,
shizofrenije, osebnostnih motenj, motenj hranjenja in
podobno. Veliko oseb, ki je odvisnih od prepovedanih drog,
se tako sooča tudi z duševno motnjo. Takšno osebo je
potrebno zdraviti celostno, v okviru socialne rehabilitacije
pa načrtovati individualno usklajeno in dolgotrajno pomoč
v skupnosti.
Avtorji v knjižici s pomočjo preprostih in razumljivih
besed opisujejo najrazličnejše situacije, s katerimi se
posamezniki soočajo v okviru bolezni dvojnih diagnoz
in nam hkrati ponujajo skrbno, na novo pripravljen izbor
številnih informacij o strokovnih službah, ki delujejo tako
na področju duševnega zdravja kot zasvojenosti.
5
6
KAZALO
Uvod......................................................................................11
Mejna osebnostna motnja in odvisnost
od alkohola......................................................................12
Zgodba Mateje in Petra...........................................................12
Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnje...............19
s pridruženo odvisnostjo..........................................................19
Visoko funkcionalne osebe z mejno
osebnostno motnjo.............................................................19
Nizko funkcionalne osebe z mejno
osebnostno motnjo.............................................................20
Kje začeti iskati strokovno pomoč, ko gre pri osebi
z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od
alkohola?............................................................................21
Bolnišnično psihiatrično zdravljenje na oddelku za
zdravljenje odvisnosti od alkohola......................................21
Centri za socialno delo.......................................................24
Izvenbolnišnične oblike pomoči .........................................26
Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti .........................29
Nevladne organizacije s področja duševnega
zdravja .............................................................................32
Depresija in odvisnost od pomirjeval ter
alkohola............................................................................36
Zgodba gospe Mance..............................................................36
Zdravljenje in obravnava depresije s pridruženo.....................38
odvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola............................38
Bipolarna motnja ter odvisnost od
prepovedanih drog........................................................39
Klavdijina zgodba ...................................................................39
7
Shizofrenija in odvisnost od prepovedanih
drog.....................................................................................41
Gorazdova zgodba..................................................................41
Zdravljenje bipolarne motnje in
shizofrenije s pridruženo odvisnostjo
od drog...............................................................................44
Centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti..............45
Bolnišnično zdravljenje na Centru za zdravljenje
odvisnosti od prepovedanih drog ......................................48
Nevladne organizacije s področja zasvojenosti od
prepovedanih drog..............................................................49
KJE ISKATI POMOČ?............................................................59
Centri za socialno delo ...........................................................59
Koordinatorji obravnave v skupnosti na podlagi zakona
o duševnem zdravju................................................................63
Splošna nujna medicinska pomoč...........................................66
Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic . ..............67
Zdravstveni domovi in zdravstvene postaje.............................68
Seznam specialistov psihiatrov, kliničnih psihologov in
psihoterapevtov s koncesijo ...................................................72
Seznam specialistov psihiatrov, kliničnih psihologov in
psihoterapevtov, kjer so storitve le samoplačniške ................78
Psihiatrične bolnišnice in oddelki za zdravljenje
odvisnosti .............................................................................81
Zastopniki pravic oseb na področju duševnega zdravja .........82
Posebni socialno varstveni zavodi .........................................84
Nevladne organizacije ............................................................85
Pisarne za informiranje in svetovanje......................................86
Dnevni centri ..........................................................................87
Organizacije za pomoč na področju odvisnosti.......................92
Društva, ustanove in klubi zdravljenih alkoholikov..................95
Telefoni za pomoč v stiski . .....................................................99
Domovi za starejše................................................................100
Zavod RS za zaposlovanje....................................................110
8
Izvajalci storitev zaposlitvene rehabilitacije ..........................112
Druge koristne inštitucije.......................................................113
Zastopniki pacientovih pravic................................................113
Brezplačna pravna pomoč . ..................................................115
Mirno reševanje sporov – mediacija......................................115
Ostali koristni naslovi.............................................................118
ISKANJE INFORMACIJ V DRUGIH VIRIH .........................121
Publikacije ...........................................................................121
Zanimive publikacije v angleščini..........................................127
Spletni viri ...........................................................................128
Naslovi spletnih strani nekaterih najpomembnejših tujih
združenj in organizacij . ........................................................129
9
10
Uvod
Vse pogosteje imajo osebe s težavami v duševnem
zdravju več sočasno prisotnih zdravstvenih problemov
– gre za tako imenovano komorbidnost oziroma dvojno
diagnozo. Letošnjo, že osmo izdajo knjižice, smo
zato posvetili najbolj pereči kombinaciji – odvisnosti
od alkohola oziroma prepovedanih drog, ki se nacepi
na drugo duševno motnjo, ali obratno. Obseg knjižice
presega opise vseh mogočih kombinacij različnih motenj,
zato smo izbrali štiri tipične primere. Skozi zgodbo Mateje
in Petra, Klavdije, ge. Mance in Gorazda predstavljamo
osnove kombinacije motenj in pristopov k njihovemu
zdravljenju v različnih službah. Za komorbidna stanja v
splošnem velja, da je pomembno ugotoviti medsebojne
vplive na slabšanje zdravstvenega stanja in jih omejiti
oziroma odstraniti. Ključnega pomena je ugotovitev,
katera motnja je bila v osnovi in katera se je nacepila na
osnovno. A vendar, tukaj in zdaj je oseba s težavami v
duševnem zdravju, tukaj in zdaj so svojci, ki trpijo, zato se
takoj usmerimo v reševanje težav.
V zadnjem poglavju dodajamo osvežen seznam služb s
kontakti in naslovi, na katere se lahko osebe v stiski in njihovi
svojci obrnejo po pomoč. Letošnji seznam služb je tematiki
primerno dopolnjen še s službami, ki delujejo na področju
odvisnosti. Tako kot vsa leta doslej dodajamo tudi naslove
knjig, priročnikov in spletnih strani s področja duševnega
zdravja, ki so na voljo v slovenskem in angleškem jeziku.
Poudarjamo, da naj knjižica služi kot motivacija in
spodbuda k iskanju pomoči in naj ne bo edino in osnovno
vodilo pri reševanju zapletenih duševnih stisk.
as. dr. Suzana Oreški, univ. dipl. soc. del.
izr. prof. dr. Mojca Zezdana Dernovšek, dr. med.
Igor Hrast
dr. Maša Serec, univ. dipl. psih.
11
Mejna osebnostna motnja in
odvisnost od alkohola
Zgodba Mateje in Petra
Ko sem ga srečala na proslavljanju svoje diplome, sem
takoj vedela, da sem spoznala moškega svojih sanj. Bil je
simpatičen, očarljiv, pozoren, poln humorja in neverjetnih
domislic. V družbi z njim je vse kar kipelo od energije. Bil
je tudi čuteč in intuitiven, hitro je razbral bistvo mojega
pripovedovanja in podpiral moje razmišljanje. Seveda
mi je to godilo. To sem takrat potrebovala in sem se nič
hudega sluteč spustila z njim v razmerje. Doživela sem
najbolj odštekano in žurersko poletje. Pokadila sva precej
marihuane, popivala in se obnašala nadvse brezskrbno.
»Love and peace« vse tja do Pirana, Portoroža, Prekmurja
in čudovitih polj sivke na Krasu. Tudi Amsterdam nama ni
ušel. Nič me ni skrbelo in nič me ni motilo. Vedela sem, da
me jeseni čaka obetavna služba mlade raziskovalke na
fakulteti. Žal je pravljica po dveh mesecih pričela dobivati
drugačno podobo.
V razmerju s tornadom
Prvi pripetljaj se je zgodil v velikem nakupovalnem
središču, ko se je brez povoda in neupravičeno spravil
na ubogo prodajalko v mesnici, ker do njega ni bila
»prijazna« in ker mu je »grdo« pripravila kos mesa, ki ga
je naročil. Skušala sem umiriti sceno, a se je spravil še
name. To je bil silovit izbruh besa in žaljenja. Obnašal se
je kot pobesneli bik v areni. Gledala sem, če bodo prišli
varnostniki, a jih ni bilo. Zaradi šoka sem kar obnemela.
Tudi sram me je bilo. Ko je prišel k sebi – to je bilo čez par
minut –, se je obnašal, kot da se ni zgodilo nič. Takrat še
nisem slutila, da so takšni izpadi del njega, a v naslednjih
mesecih so se še samo stopnjevali. Kot da se je spustil
z vajeti. Izraziti so bili predvsem, ko se nisem povsem
12
strinjala z njegovo interpretacijo dogodka, v katerem se je
denimo počutil žrtev (pa je on zanetil prepir s sosedom!);
ko se nisem strinjala z njegovim stališčem o tem, da je
za njegovo finančno situacijo kriv sistem (glede tega ga
nisem podpirala, ker je imel veliko spretnosti in znanj,
s katerimi bi lahko dodatno honorarno služil); ter takrat,
ko sem mu odločno postavljala meje, saj njegovih kapric
nisem tolerirala. Sčasoma sem tudi doumela, da vsako
moje nestrinjanje z njim dojema kot zavračanje njega,
kot dokaz ne-ljubezni, kot dokaz, da ga želim ponižati in
prikazati kot nesposobnega in neodgovornega. Njegovi
občutki manjvrednosti so se še stopnjevali, ko sem bila
zaradi obveznosti v novi službi primorana organizirati svoj
čas. Struktura je kar naenkrat predstavljala oviro za najina
srečanja, nikakor nama ni uspelo uskladiti skupnega
ritma. Ko sva se končno uspela dogovoriti, je zamujal, si
tik pred zdajci premislil, naredil drug načrt ali se dogovoril
s kakšnim svojim prijateljem. Nisem razumela, kaj se
dogaja, a sem sčasoma vendarle ugotovila, da se Peter
počuti večvrednega, če ima nadzor nad mojim časom,
če on prestavlja najine dogovore. Ni upošteval, da sama
zaradi obveznosti ne morem ravnati drugače. Seveda
sem ga še vedno ljubila in si močno želela, da sva skupaj,
a njegovega vedenja nisem nikakor več zmogla prenašati.
To več niso bile zgolj kaprice, bilo je mnogo več – ustaljen
vzorec vedenja. Žurala sva zelo malo. Nisem več zmogla
tempa, ki so ga zahtevale zabave. Alkohol me je izčrpal,
energijo pa sem rabila za službo. On je sicer nadaljeval
s svojim občasnim opijanjem in zadevanjem, a me to
niti ni toliko motilo, ker se v bistvu s tem niti nisem imela
časa ukvarjati. Sicer sem zaradi občutkov krivde (za krajši
čas mu je uspelo vcepiti vame, da sem jaz tista, ki ga ne
razume) skušala slediti njegovemu ritmu, a je bilo vse tako
kaotično, od danes na jutri, da enostavno nisem zmogla!
Bilo je preprosto nemogoče, saj ni imel nobenega urnika.
Službo je sicer opravil, to je še zmogel, a je tudi tam
imel težave, saj ni bil sposoben timskega dela. Večkrat
13
sem ga tolažila in ga celo podpirala. Skušala sem gladiti
njegove izkrivljene predstave o svetu, v katerem živimo; o
zarotah, ki jih je videl vsepovsod, o izdajah in podobno. A
sčasoma tudi tega nisem več zmogla. Nekoč si je privoščil
še zasliševanje o mojih sodelavcih. Želel je vedeti, ali so
samski ali poročeni; celo, kako skupaj sedimo v službi,
kam hodimo na pijačo, kje malicamo. Sprva mi je godilo,
saj sem mislila, da ga resno zanima moja služba, a sem
sčasoma ugotovila, da je bilo to zanimanje del njegove
potrebe po nadzorovanju mojega življenja. Bil je pomirjen,
ko je po svojih kriterijih (ki so razumljivi samo njemu)
ovrednotil, da nima moške konkurence v službi, kateri
sem bila sicer zelo predana. Ves čas sem skušala krpati
najin odnos, on pa je ves čas prelagal odgovornost zanj
name; češ, da naj se spravim k sebi in nama bo lepo. Ko
sem ugotovila, da nanj ne morem več računati, sem svoj
čas načrtovala s prijatelji. Ko me ni uspel videti kakšnih
14 dni, se je potrudil, zdržal pozitivno vedenje, a žal le za
kratko obdobje, saj svojih izpadov ni zmogel obvladovati.
Postal je neznosen in težek kot vagon železa. Bila sem
tarča njegovih frustracij. Počutila sem se kot strelovod. Ni
razumel, kako je naporen. Videl je zgolj sebe, od mene
pa pričakoval, da bom vse to razumela in ga brezpogojno
ljubila. Sem ter tja je imel tudi mirna obdobja. Takrat je bil
precej potrt, nezainteresiran, zdolgočasen, želel je samo
poležavati in dolgo spati. Druga skrajnost! Kot nekakšna
depresija. V času dopusta si ni znal osmisliti dneva. Dajal
je vtis odtujenosti, kot da ne bi bil del tega sveta. Ko je imel
pozornost prijateljev ali celo neznancev, se je energetsko
dvignil, potem pa spet padel dol. Kot da bi bil v globokem
breznu praznine, nemoči. Zanimivo je bilo videti, da je
oživel tudi ob prepirih. Tudi ti so ga energetsko dvignili.
Petra, ki sem ga poznala, ni bilo več. Odnos z njim je
bil kot vožnja z vlakom smrti v lunaparku. On je prepire
potreboval, mene pa so izčrpavali. Postalo je zelo grdo.
Sposoben je bil krvoločnega in primitivnega besednjaka,
14
na vse kriplje si je prizadeval, da bi me diskreditiral kot
žensko, kot osebo. Umaknila sem se, tega v svojem
življenju nisem potrebovala. To ni imelo ničesar skupnega
s partnerskim odnosom, v katerem gre za medsebojno
spoštovanje, izkazovanje ljubezni in pripadnosti. To so
bile igre moči, pometanja resnih pogovorov pod preprogo,
sprenevedanja o dogovorih, prestavljanja meja, izkrivljanja
realnosti, tendence k poniževanju in tako naprej. Ko sem
odnos z njim končala, je postal obseden in posesiven.
Klicev je bilo tudi do 15 v pol ure. Pričel me je zasledovati
in mi nagajati. Ker je poznal moj urnik, je vedel, kaj delam
in kdaj. Primorana sem bila podati ovadbo za prepoved
približevanja. Poiskala sem tudi strokovno pomoč. Imela
sem srečo, da sem naletela na strokovnjakinjo, ki se
spozna na mejno osebnostno motnjo (v nadaljevanju
MOM).
Na posvetu s strokovnjakinjo
Sprva sva odpravili moje očitke sami sebi, ki so se
nanašali na to, da sem tako dolgo vztrajala v odnosu,
ki me ni izpolnjeval. Upala sem na spremembo v
njegovem vedenju. Spraševala sem se, kaj sem na
začetku spregledala. Terapevtka mi je obrazložila, da je
logično, da na začetku nisem prepoznala njegovih težav,
saj večina oseb z MOM v okoliščinah, v katerih se ne
počutijo ogrožene, deluje mirno, logično in prepričljivo.
Ker me je Peter na začetku idealiziral, se ni počutil
ogroženega, temveč nasprotno. Ker je za osebe z MOM
značilno tudi, da so lahko v družbi nadpovprečno očarljive
in karizmatične, me je prepričal tudi s svojo »socialno
masko«, ki je, kot kaže, prevladovala ves čas najinega
spoznavanja. Peter se je nekaj časa zmogel obnašati s
pomočjo »socialne maske«, a je – ko se je udomačil – hitro
pokazal svojo pravo podobo. »Povsem normalno je tudi,«
me je pomirila terapevtka, »da ste pričakovali izboljšanje
vedenja, saj v vsakem odnosu prihaja do prepirov, a
15
razlika je v tem, da dva odrasla partnerja brez čustvenih
nahrbtnikov in nepredelanih travm ob prepirih rasteta in
se učita živeti drug z drugim. Pri osebah z MOM pa gre
potek medsebojnih kompromisov in rasti počasneje, saj
niso zmožne funkcionirati drugače kot preko čustvenih
cunamijev,« je še dodala. Ob njeni razlagi mi je bilo mnogo
lažje, saj sem tako vsaj vedela, s čim imam opravka.
Veliko lažje sem poskrbela zase in za svojo bolečino.
Seveda pa se nisva izognili niti meni, saj vemo, da sta za
tango zmeraj potrebna dva. A na tem mestu bomo ostali
pri razumevanju mejne osebnostne motnje. Terapevtka
mi je v nadaljevanju s strokovnega stališča obrazložila še
nekaj osnovnih značilnosti, ki so tipične za osebe z MOM.
Razcepljanje
»Prvi zametki žaljenja in poskusov razvrednotenja so
se pojavili, ko ste nasprotovali njegovim odločitvam,« je
izpostavila terapevtka in dodala »normalno je, da ste jih v
začetku nekoliko tolerirali, saj niste vedeli, da gre pri njem
za trajen vzorec delovanja.« Bolj ko sem bila suverena in
samozavestna, bolj me je doživljal kot sovražnico, če pa
sem izpolnjevala njegove potrebe, sem bila v njegovih
očeh svetnica in dobra vila. Temu se reče razcepljanje.
Osebe z MOM nihajo med ekstremno idealizacijo in
popolnim razvrednotenjem drage osebe. Trenutno mnenje
o neki osebi oblikujejo na osnovi zadnjega druženja z njo.
Njihov spomin je zelo kratkoročen, kot da bi imeli začasno
amnezijo. Imajo težave z združevanjem pozitivnih in
negativnih lastnosti posameznega človeka. Niso sposobni
doumeti človeške protislovnosti in večpomenskosti. Zanje
so ljudje bodisi dobri ali hudobni. Svet okoli njih je bel ali črn.
»Bojujem se, torej sem!«
Neprimerna intenzivna jeza (izpadi besa) so najpogostejša
značilnost osebe z MOM. Izbruhi besa so nepredvidljivi
16
in jih ni mogoče logično obrazložiti. To se je kazalo z
njegovim besnenjem, ki se mu je praviloma pridruževalo
še kritiziranje, obtoževanje, verbalno nasilje in v mnogih
primerih tudi fizično nasilje. Tu ne gre za pomanjkanje
socialnih spretnosti v odnosih (komunikacija), temveč
za nezavedne projekcije svoje bolečine na druge ljudi.
Pojavijo se kot strela ob sončnem dnevu in tako tudi
izginejo. Petru je stik s samim sabo omogočila edino
agresija. Svojo identiteto je videl v luči »Bojujem se,
torej sem! Obstajam!«1 Podobno je s čustvenimi nihanji
v enem samem dnevu, ki lahko preidejo iz jutranje
depresije preko opoldanske evforije pa do popoldanske
razdražljivosti in večerne tesnobe. Takšni ekstremi so za
partnerstvo izjemno naporni in osebo močno izčrpajo.
»To ste lahko opazili, ko je imel dopust, saj takrat ni imel
nobenih zunanjih dražljajev, ki bi ga motili ali animirali,« mi
je pojasnila terapevtka.
Kronični občutki praznine
Naslednja značilnost oseb z MOM so tudi kronični občutki
praznine in pomanjkanje identitete. Peter jih je »odganjal«
tako, da je bil v neprestanih stikih z ljudmi. Sam s seboj
ni dolgo zdržal oziroma je takrat, ko je bil primoran biti
sam, drsel v stanje praznine, ki ga ni prenesel, saj ni
imel občutka zase, občutka svojega obstoja. To je velika
žalost teh nesrečnikov. »Zato pa je v času dopusta, ko ni
imel obveznosti, ko ni srečeval veliko ljudi, ko so prijatelji
dopustovali, vas pa tudi denimo ni bilo, doživljal kronično
praznino,« je ugotavljala terapevtka. Z njim je bilo težko
uskladiti urnik tudi prav zato, ker je bil vpet v raznolike
površne odnose in druženja, saj je bil težko sam. Če se
je na koga močno navezal, pa se je izključno iz razloga,
ker mu je ta oseba omogočila občutek »varnosti«, lažne
identitete in je nekako »skrbela« za njegovo samozavest.
Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte več po
prstih.
1
17
Več se je družil s prijatelji, ki so bili od njega boljši
po statusu, hobijih, službenih obveznosti. Pozornost
takšnega prijatelja je Petra navdajala s samozavestjo. Ob
njem se je počutil dobro, ker je polnil njegovo črno luknjo
praznine.
Impulzivnost
Za osebe z MOM je značilna tudi impulzivnost na področjih,
kjer škodijo samim sebi. Peter je skušal notranjo praznino
napolniti s popivanjem in občasnimi zlorabami drog. Tega
sicer ni počel aktivno, se pravi, da večino časa ni bil pijan
in zadet, temveč si je tovrstne ekskurzije privoščil približno
dvakrat na mesec. Velja pa opozoriti, da imajo posamezniki
z MOM pogosto težave s samodestruktivnim vedenjem,
kamor uvrščamo tudi zlorabo alkohola in drog, iz katere se
lahko po določenem času razvije odvisnost. V kasnejših
letih, ko bo postal zagrenjen in duhamoren 40-letnik, ga
bomo lahko srečali v gostilnah, kjer bo v novi referenčni
skupini s somišljeniki potrjeval svoje razočaranje nad
življenjem. Torej, če ne bo poiskal strokovne pomoči, bo
šlo z njim samo še navzdol. Ni pa seveda nujno, da bo
Peter pomoč tudi sprejel. Njega namreč uvrščamo v visoko
funkcionalne posameznike z MOM in takšne običajno
težko spravimo po pomoč. Peter ima službo in na prvi
pogled nobenih težav z vsakodnevnim življenjem. A ljudje
z MOM se med seboj glede na sposobnost delovanja
zunaj in znotraj doma, glede na to, kako se soočajo z
vsakodnevnimi težavami, glede na sporazumevanje z
drugimi, močno razlikujejo. Tisti, ki so nizko funkcionalni,
namreč na vsakodnevni ravni ne funkcionirajo in imajo
povečini tudi težave z odvisnostjo, a take posameznike
bomo obravnavali nekoliko kasneje. Peter se večino
časa obnaša povsem normalno, vsaj do ljudi, s katerimi
ni v bližnjem odnosu. Ljudje, ki ga ne poznajo dobro,
običajno zgodbam o njegovih izbruhih in poniževanjih
niti ne bodo verjeli. Drugo plat osebnosti pokaže samo
18
osebam, ki so mu zelo blizu. Kot da jih privlači življenjski
stil, v katerem prevladujejo vedno nove čustvene krize in
katarze. Nekateri pravijo, da je biti v odnosu z MOM kot
biti v odnosu z dr. Jeckyllom in g. Hydom.2
Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnje
s pridruženo odvisnostjo
Visoko funkcionalne osebe z mejno osebnostno
motnjo
Motivacijo za zdravljenje pri visoko funkcionalnih osebah
z MOM je težko doseči. Spraviti takega človeka po pomoč
je naporno, saj je zanikanje težav podprto s celo vrsto
odporov. Ne zmorejo prevzeti odgovornosti za težave, v
katerih so se znašli; obtožujejo druge, kažejo s prstom
nanje in se na vse pretege skušajo izogniti odgovornosti.
Prepričani so, da je ves svet kriv za njihove težave in
odločno odklanjajo terapijo. Če so prisiljeni poiskati
pomoč, je običajno ne jemljejo resno, skušajo dokazati,
da imajo oni prav in na terapiji ne ostanejo dolgo. Vendar
to ne pomeni, da gre za nemogoče posameznike in
brezizhodne situacije. Če se MOM pridružuje še odvisnost
od alkohola, je navadno prav ta vstopnica za terapijo. V
terapijo vstopijo takrat, ko se jim postavi ultimat: denimo v
družini žena vztraja pri ločitvi, odvzemu otrok ali pa starši
odrekajo dediščino. Lahko se zgodi, da jim v službi grozi
odpoved delovnega razmerja, včasih pa zadošča že ukrep
disciplinske komisije.
Zdravljenje te motnje je zahtevno in dolgotrajno.
Strokovnjak, ki obravnava takšno osebo, mora imeti
ustrezno psihoterapevtsko izobrazbo in kilometrino z
izkušnjami. Pri visoko funkcionalnih zadošča individualna
2
Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte več po
prstih, str. 50.
19
obravnava v kombinaciji s skupinsko. Zdravljenje je
dolgotrajno in naporno za vse udeležene.
Nizko funkcionalne osebe z mejno osebnostno
motnjo
Nizko funkcionalne osebe z MOM so tiste, ki se zaradi
samomorilnega vedenja, samopoškodb, motenj hranjenja
ali odvisnosti od alkohola in/ali drog praviloma vsaj
enkrat v življenju znajdejo na zdravljenju v psihiatričnih
bolnišnicah. Za razliko od visoko funkcionalnih gre pri
nizko funkcionalnih za agresijo, ki je usmerjena vase in ne
na zunanji svet, na druge. Kaže se kot rezanje po telesu,
klofutanje samega sebe (samopoškodbe), prenajedanje in
siljenje k bruhanju (bulimija), odrekanje hrani (anoreksija),
zloraba drog in alkohola ter poskusi samomora. V
nadaljevanju bomo predstavili, kako poteka zdravljenje
osebe s komorbidnostjo oziroma sopojavnostjo MOM
z odvisnostjo od alkohola in mehkih drog v bolnišnični
obravnavi, in kako poteka obravnava po odpustu iz
bolnišnice.
V bolnišnici so MOM deležni celovite obravnave v okviru
multidisciplinarnega tima. Nujno je, da ima oseba po
odpustu iz bolnišnice tudi nadaljevalno ambulantno in t.i.
skupnostno obravnavo. Pri obeh oblikah MOM se običajno
predpišejo tudi zdravila. Glede na dani primer se zdravnik
odloči, ali bodo zadoščali antidepresivi, stabilizatorji
razpoloženja ali pa bodo potrebni celo antipsihotiki.
20
Kje začeti iskati strokovno pomoč, ko gre pri osebi
z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od
alkohola?
V primeru, ko imajo osebe z MOM pridruženo še odvisnost
od alkohola, se lahko obrnejo na:
• lečečega zdravnika,
• alkohološko ambulanto (v psihiatrični ambulanti),
• psihiatrično bolnišnico (alkohološki oddelek),
• Center za socialno delo,
• klub zdravljenih alkoholikov (KZA),
• združenje anonimnih alkoholikov (AA).
Skupni cilj vseh obravnav je doseči boljše
funkcioniranje pri osebi z MOM s pridruženo
odvisnostjo. Oseba mora uvideti neproduktivnost
svojega obnašanja. Pomagamo ji tako, da poveča
nadzor nad svojimi impulzi, da poveča zaupanje
in postane tolerantnejša za frustracije. To so znaki
uspešne obravnave in zdravljenja. Da bi pa lahko
MOM diagnosticirali in naredili ustrezen načrt
zdravljenja in obravnave, je sprva potrebno doseči
abstinenco.
Bolnišnično psihiatrično zdravljenje na oddelku za
zdravljenje odvisnosti od alkohola
Oseba z MOM in pridruženo odvisnostjo od alkohola se
praviloma nahaja na zdravljenju, ker so ji ultimat postavili
bodisi družina, bližnje osebe ali delodajalec. Na zaprtem
oddelku je lahko pristala tudi s pomočjo neprostovoljne
21
hospitalizacije, ker je pod vplivom spremenjenega stanja
zavesti ogrožala svoje življenje ali življenje drugih. Takšna
stanja so možna tudi zaradi abstinenčne krize in se
imenujejo delirij.
Četudi imamo opravka z nemotivirano osebo in vključitev
v zdravljenje ni posledica njene volje, zdravljenje in
obravnava v psihiatrični bolnišnici potekata enako kot
pri osebah, ki so se za zdravljenje odločile same. Pri
komorbidnih motnjah je zdravljenje kompleksno in
večplastno. Gre za kombinacijo farmakoloških (zdravila),
medicinskih, socialnih in psiholoških oblik obravnav, ki
se jih vključuje in uporablja v različnih fazah zdravljenja.
Učinkovita so zdravljenja, ki trajajo 90 dni in jih osebe
preživijo v bolnišnici. Kot zanimivost naj povemo, da
ravno toliko časa potrebujejo tudi možgani, da se odvadijo
neposrednega vpliva alkohola ali droge. Zdravljenje se
prične s pripravljalno fazo, ki se nadaljuje z intenzivno
ter postopoma zaključuje preko vzdrževalne do zaključne
skupnostne faze.
Pripravljalna faza zdravljenja
Na zdravljenje se mora oseba naročiti v tisti psihiatrični
bolnišnici, ki izvaja zdravljenje odvisnosti (seznam bolnišnic
se nahaja v poglavju Kje iskati pomoč?). Oseba mora
imeti s seboj napotnico splošnega zdravnika ter urejeno
osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje, sicer
je storitev plačljiva. Osebo sprejme zdravnik psihiater na
ambulantni pregled, kjer oceni njeno zdravstveno stanje
ter temu ustrezno načrtuje obravnavo. V tej fazi se osebo
bodisi pripravi na intenzivno zdravljenje bodisi izdela načrt
daljšega ambulantnega zdravljenja. Na nekaterih oddelkih
se ob sprejemu na zdravljenje pričakuje, da oseba že
abstinira. Če imajo tak protokol sprejema, potem se
najprej sklene dogovor o abstinenci in svetuje, kako lahko
oseba obvlada svoj odnos do alkohola.
22
Intenzivna faza zdravljenja
Intenzivno zdravljenje poteka na oddelku za zdravljenje
odvisnosti od alkohola v psihiatrični bolnišnici in traja od 6
do 9 tednov. Po 4. tednu imajo bolniki pravico do izhoda
domov ob koncu tedna. Namen zdravljenja je ohraniti
abstinenco ter doseči spremembe v posameznikovem
mišljenju, čustvovanju in vedenju. Oseba se v tej fazi pouči
o negativnih učinkih alkohola na organizem človeka preko
kombinacije različnih pristopov: individualne, skupinske,
partnerske ali družinske psihoterapije. Pri zdravljenju
komorbidnosti, ko gre za sopojav duševne motnje, se
zdravljenje prilagodi, naredi se specifičen načrt. Pri daljši
abstinenci se duševna motnja lažje diagnosticira in se
temu ustrezno predpiše tudi medikamentozna terapija
(zdravila). V zdravljenje se praviloma vključuje tudi
pomembne ljudi iz posameznikovega življenja, ureja se
socialne težave in nameni pozornost morebitnim posegom
na druga področja življenja.
Vzdrževalna faza zdravljenja
Po zaključenem zdravljenju na intenzivnem oddelku se
le-ta nadaljuje na dnevnem oddelku bolnišnice, ki traja
nadaljnje 3 do 4 tedne. Osebe so med tednom vključene
v program terapevtske skupnosti, kjer potekajo skupinska
terapija, zadolžitve, strukturiran program, individualna
terapija in dnevne aktivnosti, spat pa hodijo domov. Doma
preživijo tudi konce tedna. S programom terapevtske
skupnosti se skuša zagotoviti boljšo pripravo na življenje v
domačem okolju kot tudi na druge življenjske obveznosti.
V tem času se osebe že vključijo v Klub zdravljenih
alkoholikov ali v skupino Anonimnih Alkoholikov, kjer
poteka podaljšano zdravljenje oziroma »tretje obdobje
zdravljenja«, ki traja naslednjih nekaj let.
23
Po zaključenem zdravljenju se lahko (nekdanji) bolniki in
njihovi svojci enkrat mesečno srečujejo tudi v bolnišnici,
v Klubu odpuščenih bolnikov. V primeru (ponovnih)
težav lahko poiščejo pomoč pri izbranem psihiatru
ali v ambulanti za zdravljenje odvisnosti dispanzerja
psihiatrične bolnišnice.
Osebo se v tem obdobju ozavešča o pomenu preventive
– kako si pomagati pred ponovnim pitjem, kako preprečiti
recidiv. Cilj zdravljenja je doseči življenje brez alkohola,
kar od osebe zahteva trajno življenjsko spremembo. Če
oseba v obdobju od dveh do petih let vzpostavi abstinenco
in oblikuje nov življenjski stil, je to dobra napoved.
Po odpustu se mora osebi z MOM nuditi zlasti pomoč v
obliki strukturirane obravnave, ki vsebuje jasne meje in
smernice, s psihoterapijo, ki ji pomaga pri preoblikovanju
njenega pogleda na svet. Recidivi (ponovno pitje) so
nevarni takrat, ko se v življenju pojavijo spremembe, ki
lahko v osebi sprožijo stare mehanizme reševanja težav in
ga pahnejo v stare vzorce – torej v opijanje. Pobolnišnična
pomoč oziroma obravnava v skupnosti je izjemnega
pomena, saj se lahko z njo omogoči ustrezno podporo
osebi z MOM s pridruženo odvisnostjo od alkohola
oziroma mehkih drog.
Centri za socialno delo
Storitev prve socialne pomoči in storitev osebne pomoči
Centri za socialno delo niso samo ustanove, kjer se
uveljavlja pravice iz javnih sredstev (različnih denarnih
pomoči, subvencij itn.), temveč v njih delajo tudi
strokovnjaki, ki svetujejo in pomagajo pri reševanju
različnih osebnih stisk in težav.
24
V našem primeru se je po pomoč najbolje obrniti na
strokovno delavko, ki izvaja storitev prve socialne
pomoči. Do storitve prve socialne pomoči je upravičen
vsakdo, ki se znajde v stiski in težavah in se za storitev
odloči prostovoljno. Strokovna delavka osebo seznani
z možnimi storitvami, dajatvami in obveznostmi.
Predstavi mrežo služb in osebo napoti v najustreznejšo.
Storitev ni usmerjena v konkretno reševanje težav,
temveč v informiranje in napotitev po ustrezno pomoč k
strokovnjakom, ki so specializirani za področje težav, na
katerem ima oseba stisko. V primeru MOM s pridruženo
odvisnostjo od alkohola bo strokovna delavka zagotovo
pričela z reševanjem odvisnosti in usmerila osebo v
službe, ki se ukvarjajo s tem področjem.
Na Centrih za socialno delo izvajajo tudi osebno pomoč,
ki vključuje svetovanje, urejanje in vodenje. V okviru te
storitve praviloma izvajajo bolj strukturirano in daljšo
obliko obravnave posameznika, družine ali para. V
primeru komorbidnosti bo strokovna delavka zagotovo
presodila, da oseba potrebuje specialistično pomoč in jo
bo usmerila k strokovnjakom, ki izvajajo obravnavno prav
na tem področju.
Skupine za samopomoč v okviru Centrov za socialno delo
Nekateri Centri za socialno delo izvajajo tudi skupine za
samopomoč, ki so namenjene osebam, ki želijo ohranjati
abstinenco od alkohola in vzdrževati zdrav življenjski
stil. Na pristojnem Centru za socialno delo je potrebno
pridobiti informacije in se v skupino vključiti, če oseba ali
strokovna delavka, pri kateri je oseba v obravnavi, oceni,
da skupino potrebuje za ohranjanje treznosti in zdravega
načina življenja.
25
V nadaljevanju opisujemo oblike pomoči in podpore,
za katere je zaželeno, da jih oseba z MOM in
zdravljeno odvisnostjo od alkohola obiskuje. Čeprav
gre v teh programih izključno za samopomoč ali
strokovno pomoč pri ohranjanju abstinence in
zdravega načina življenja, je ta vsebina zelo ustrezna
tudi za osebe z MOM. Pri njih gre namreč med drugim
za globoke občutke praznine, nepoznavanje svojih
čustev in težave pri postavljanju konstruktivnih ciljev
v življenju. Skupine lahko krepijo njihovo odločitev
za urejanje življenja.
Izvenbolnišnične oblike pomoči
Klubi zdravljenih alkoholikov (KZA)
KZA-ji so dostopni in odprti za vse, ki so zaključili osnovno
zdravljenje v dispanzerski skupini ali bolnišnici. Klubi
delujejo po principu tovariške in prijateljske skupine,
katere člani so že nekaj časa trezni. Ponekod imajo člani
skupine tudi izkušnje iz skupinske psihoterapije.
Namen srečanj v KZA-jih je v poglabljanju uvida v lastno
odvisnost, v razumevanju vzrokov in posledic odvisnosti
kot tudi v iskanju in ohranjanju zdravega načina življenja,
izboljšanju kakovosti življenja, v učenju samopomoči ter
krepitvi abstinence. V njem zdravljeni alkoholiki po načelih
medsebojne pomoči, samopomoči in terapevtske pomoči
vzdržujejo abstinenco in uresničujejo rehabilitacijo v
osebnostnem zorenju, izboljševanju družinskih odnosov
ter odnosov v bivalnem in delovnem okolju.
Člani se sestajajo enkrat tedensko, v nekaterih klubih
dvakrat mesečno. Poleg rednih srečanj, ki trajajo uro in
pol, člane družijo tudi izvenskupinske dejavnosti (športna,
kulturna, družabna udejstvovanja), v katerih sodelujejo
26
celotne družine. V času udeležbe v klubih naj bi član
spreminjal svoje vedenje ter brez občutkov krivde in
manjvrednosti ustvarjal skladne odnose z ljudmi. Nekateri
KZA-ji nudijo poleg osnovne ponudbe še rehabilitacijo
odvisnih od prepovedanih drog in njihovih družinskih
članov (npr. Center za pomoč ljudem v stiski v Novem
mestu).
Anonimni alkoholiki (AA)
AA-ji so skupnost moških in žensk, ki imajo težave s
pitjem alkohola. Delijo si izkušnje, moč in upanje na
način, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali
drugim, da bi okrevali od alkoholizma. Edini pogoj za
vključitev v AA je želja, da bi prenehali piti. Njihov glavni
namen je, da ostanejo trezni in k treznosti pomagajo tudi
drugim alkoholikom. AA je neprofesionalna in apolitična
organizacija. Ne daje medicinskih ali psihiatričnih diagnoz
in prognoz, prav tako ne zagotavlja detoksikacijske ali
oskrbne službe, hospitalizacije, zdravil ali kakršnega koli
medicinskega ali psihiatričnega zdravljenja. Vzdržuje se
sama in je na razpolago skorajda povsod. Nima nobenih
zahtev glede starosti ali izobrazbe. Včlani se lahko vsakdo,
ki želi ukrepati glede svojih težav s pitjem. Program AA
deluje po principu Dvanajstih korakov in Dvanajstih izročil.
Člani se srečujejo na srečanjih skupin AA.
Družinske skupine Al-Anon/Alateen
Družinske skupine Al-Anon so skupnost, ki je sposobna
nuditi podporo vsakomur, ki ga je prizadelo pitje sorodnika
ali prijatelja. Namenjena je tako odraslim otrokom,
staršem, partnerjem, ženam, možem ali sodelavcem
(nekoč) odvisnega od alkohola. Srečujejo se anonimno
in na srečanjih izmenjujejo izkušnje, moč in upanje, da
bi rešili probleme, ki so jim skupni. Tudi Al-Anon temelji
na Dvanajstih korakih in Dvanajstih izročilih, ki so prevzeti
27
od AA-jev in prirejeni za Al-Anon, vendar skupini nista
povezani. Tudi tukaj gre za neprofesionalno, nepolitično,
finančno neodvisno skupnost, ki temelji na duhovnosti in
sprejema ljudi vseh kultur in slojev ter je na voljo skorajda
povsod.
Alateen je del skupnosti Al-Anon in je namenjen mlajšim
svojcem in prijateljem alkoholikov v obdobju najstništva.
Člani Alateena imajo svoja lastna srečanja pod vodstvom
Al-Anonskega člana – mentorja – in uporabljajo ista načela
Dvanajstih korakov in izročil kot Al-Anon.
Skupnosti Al-Anon in Alateen svojim članom zagotavljata
pomoč preko rednega srečevanja skupin, telefonskega
stika z drugimi člani, prebiranja al-anonske/alateenske
literature in podpore svojega mentorja.
Svetovalnica Inštituta Antona Trstenjaka
Svetovalnica nudi informativne pogovore o oblikah
pomoči in samopomoči zasvojenim, svetovalne pogovore,
namenjene partnerjem ali družinam z namenom priprave
na obvladovanje odvisnosti od alkohola, možnost vključitve
v socialne programe terapevtskih skupin, možnost
vključitve v rehabilitacijske programe KZA-jev, možnost
vključitve v socialni program skupine otrok alkoholikov,
informacije o preprečevanju odvisnosti pri mladih, ter
informacije o značilnostih odvisnosti tako za strokovno kot
laično javnost.
Društvo za zdravo življenje
Društvo izvaja rehabilitacijo in resocializacijo zdravljenih
alkoholikov, ki se vanj vključijo zaradi vzdrževanja
abstinence in krepitve zdravega življenjskega sloga.
V program se lahko vključijo zdravljeni alkoholiki po
končanem bolnišničnem ali ambulantnem zdravljenju.
28
Vključijo se lahko tudi svojci ali bližnje osebe zdravljenih
alkoholikov. Oblike dela potekajo v skupini, ki se srečuje
na tedenski ravni pod okriljem izkušenega terapevta.
Poleg rednih tedenskih srečanj se v teh programih izvajajo
tudi spremljevalne aktivnosti z namenom preventive, in
sicer pohodi, obiski drugih organizacij, kulturnih in drugih
prireditev. Namen programa je seveda ohranjati treznost,
predvsem pa delati na osebni rasti, preko uvida v vzroke
in posledice odvisnosti, poglabljanja notranje rasti in
konstruktivnega soočanja z vsakdanjimi in življenjskimi
težavami. V programih praviloma intenzivno sodelujejo
osebe, ki so že več let trezne in s svojim vzorom pozitivno
vplivajo na začetnike, jih ustrezno motivirajo ter spodbujajo
k ohranjanju abstinence.
Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti
Obravnava v skupnosti omogoča ustrezno podporo osebi
z MOM in pridruženo odvisnostjo od alkohola oziroma
mehkih drog, ko zaključi bolnišnično zdravljenje in se
oceni, da bo za nadaljnjo rehabilitacijo in urejanje svojega
življenja potrebovala dodatno pomoč. Tako se po odpustu
osebe iz psihiatrične bolnišnice zanjo pripravi načrt
obravnave, ki ga izvaja multidisciplinarni tim. V Sloveniji
imamo ta trenutek več oblik obravnav po odpustu iz
bolnišnice, in sicer:
• obravnavo v skupnosti,
• skupnostno psihiatrijo,
• nadzorovano obravnavo ter
• programe nevladnih organizacij.
Bistvo omenjenih obravnav je individualizirana,
kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se
ne osredotoča zgolj na medicinsko diagnozo, temveč
29
celostno pomaga človeku in njegovim bližnjim.
Pri osebah z MOM in pridruženo odvisnostjo je nujno
zagotoviti obravnavo, ki je izrazito strukturirana in ima
jasna pravila, ki jih upoštevajo vsi člani tima. Osebe z
MOM morajo namreč imeti jasne meje, saj same menijo,
da zakonitosti, jasna pravila in omejitve zanje ne veljajo.
V načrt obravnave je smiselno vključiti tudi mehanizme
kontrole – gre za preverjanje prisotnosti alkohola in drog
v krvi, velja doseči tudi pristanek osebe z MOM, da bližnja
oseba sme sporočiti zdravniku psihiatru, da obstaja sum
na recidiv. Tovrstne dogovore je potrebno zapisati v načrt
in pridobiti pisni pristanek osebe z MOM.
Obravnava v skupnosti
Obravnavo v skupnosti izvaja koordinator obravnave
v skupnosti, ki je zaposlen na Centru za socialno delo.
Storitev obsega načrt obravnave in njegovo izvajanje v
skupnosti, ki ga izvaja s pomočjo multidisciplinarnega tima.
Koordinator obravnave v skupnosti se bo pri pogovoru z
osebo osredotočil predvsem na:
• urejanje stanovanjskih oziroma bivalnih razmer,
• urejanje socialne varnosti,
• urejanje zaposlitve in dela,
• urejanje podpore pri opravljanju temeljnih dnevnih
opravil,
• urejanje podpore pri zagotavljanju socialnih stikov
in družabnosti ter
• druge ugotovljene potrebe, ki vplivajo na dvig
kakovosti življenja.
Obravnava v skupnosti je postopek izvajanja
socialnovarstvenih storitev in programov pomoči
osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v zdravstvenih
30
ustanovah, temveč potrebujejo pomoč pri psihosocialni
rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih
razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi
načrta obravnave. Praviloma se izvaja po metodi vodenja
primera in s koordinacijo ter sodelovanjem služb s področja
zdravstvenega in socialnega varstva. Kot smo že večkrat
poudarili, potrebuje oseba s komorbidnostjo večplastno
in izrazito strukturirano obravnavo, ki jo v dogovoru z
njo pripravi koordinator obravnave v skupnosti. V načrt
obravnave se lahko vključi tudi pisni dogovor z osebo o
rednih kontrolah pri psihiatru (testi kontrole) ter vključitev
v psihoterapevtsko obravnavo. V multidisicplinarni tim
se povabi strokovnjake, ki imajo izkušnje z zdravljenjem
odvisnosti. To so lahko tudi strokovnjaki iz nevladnih
organizacij, ki izvajajo programe s področja odvisnosti
in delujejo v skupnosti. Oseba s komorbidnostjo, ki se
z obravnavno strinja, to izkazuje tudi s podpisom. Če
soglasje z osebo ni doseženo, je s tovrstno obravnavo
nesmiselno pričeti in je za osebo morda bolje, če jo
usmerimo v nadzorovano obravnavo ali v program
skupnostne psihiatrije.
Nadzorovana obravnava
Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in
ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi
sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na
območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče,
v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven
psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe. Vanjo
lahko uvrstimo npr. tudi nizko funkcionalne osebe z MOM
in pridruženo odvisnostjo. Te osebe bi ob svojevoljni
prekinitvi zdravljenja nedvomno ogrozile svoje življenje
ali življenje drugih, huje ogrožale svoje zdravje ali zdravje
drugih ali povzročale hudo premoženjsko škodo sebi ali
drugim. Da je temu res tako, je razvidno iz njihovih preteklih
ravnanj, saj v veliko primerih pristanejo na oddelku prav
31
zaradi resnega ogrožanja svojega zdravja. Nadzor nad
zdravljenjem izvaja koordinator nadzorovane obravnave,
ki na podlagi sklepa sodišča od osebe zahteva, da se
npr. udeležuje določenih dejavnosti, ki so namenjene
zdravljenju in rehabilitaciji, ali zahteva, da oseba prebiva
v določenem kraju.
Skupnostna psihiatrija
V letu 2012 so začele vse psihiatrične bolnišnice
sistematično izvajati t.i. skupnostno psihiatrijo – psihiatrično
obravnavo v skupnosti. Obravnava je namenjena osebam
po odpustu iz psihiatrične bolnišnice, ki potrebujejo poleg
psihosocialne rehabilitacije tudi specializirano individualno
zdravstveno obravnavo. Izkušnje iz prakse kažejo, da je
najprimernejša za bolnike, ki so sprva na zdravljenju na
njihovem oddelku, po odpustu pa jih nato spremljajo tudi v
domačem okolju. Glede na kompleksnost zdravstvenega
in socialnega stanja nizko funkcionalnih oseb z MOM in
pridruženo odvisnostjo je ta oblika obravnave potrebna še
vsaj dve leti po zaključenem zdravljenju v bolnišnici, pri
čemer se tudi v tej obliki vztraja pri vključenosti osebe z
MOM v zunajbolnišnične programe zdravljenja odvisnosti.
To so lahko KZA-ji ali nevladne organizacije, ki izvajajo
programe pomoči odvisnikom. Pomembno je vzdrževati
in ohranjati zdrav življenjski stil ter doseči spremembe v
vedenju in doživljanju.
Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja
V zadnjih dveh desetletjih se je v slovenskem prostoru
razvila široka paleta programov za pomoč ljudem s
težavami v duševnem zdravju, katerega nosilci izhajajo iz
nevladnih organizacij. Danes so različne oblike pomoči v
skupnosti vsaj tako pomembne kot psihiatrične bolnišnice,
saj se veliko ljudi s težavami v duševnem zdravju zdravi
le v ambulantah in se čas zdravljenja v bolnišnicah krajša.
32
V okviru obravnave v skupnosti nevladne organizacije
opravljajo javne in verificirane socialnovarstvene
programe. V njih so zaposleni strokovnjaki, ki so
specializirani za delo z ljudmi, ki imajo dolgotrajne težave v
duševnem zdravju, in z njihovimi svojci. Če v vašem kraju
obstaja takšna oblika pomoči, je priporočljivo začetne
informacije iskati pri njih, saj v okviru svojih programov
nudijo storitve informiranja, svetovanja, osebne pomoči,
vključitev v dnevne centre, prostočasne dejavnosti in
stanovanjske skupine.
Poleg omenjenega znajo tudi učinkovito usmerjati ljudi
pri iskanju nadaljnje pomoči zaradi težav, ki so nastale
v duševnem zdravju, oziroma jih ustrezno vključevati v
svoje programe in poskrbeti za njihovo rehabilitacijo.
Program Svetovalno-informativnih pisarn
V teh programih strokovne delavke preko storitev
informiranja, osebne pomoči ali svetovalnih pogovorov
uporabnikom omogočajo, da se čim bolje poučijo o
vrstah pomoči, ki jim pripadajo, glede na stopnjo njihove
težave in stiske. Nudijo tudi svetovanja, ki potekajo
večkrat in kontinuirano z namenom, da se uporabnike
čim bolje opremi in seznani z načini obvladovanja težav,
pravočasnega ukrepanja v primeru poslabšanja duševne
motnje, konstruktivnega pristopa ter vključevanja v
vsakodnevno življenje. V nekaterih programih strokovni
delavci izvajajo tudi storitve zagovorništva in varovanja
pravic uporabnikov.
Na osnovi svetovalnih pogovorov se lahko izdela tudi
individualni načrt, s katerim uporabnik skupaj s strokovno
delavko konkretizira potrebe in pričakovanja, ter tudi, kako
in s kom jih bo uresničeval. Pri tem se lahko strokovna
delavka poveže z zunanjimi izvajalci iz mreže služb s
področja duševnega zdravja. To pomeni, da vzpostavi
33
sodelovanje s Centri za socialno delo, Zavodom za
oskrbo na domu ali socialnimi servisi, uporabnikovim
psihiatrom, prostovoljci, odvetnikom, in tako naprej. S
pomočjo izvedbe individualnega načrta je namreč mogoče
zagotoviti tudi življenje v domačem okolju, ki ga sicer brez
pomoči drugih uporabnik ne bi več zmogel.
Svoje težave lahko uporabnik rešuje tudi v vodenih
skupinah za samopomoč, v katere se lahko vključi po
prvem informativno-svetovalnem pogovoru. Storitve
strokovni delavci izvajajo tako v pisarni kot na terenu ali
v življenjskem okolju posameznika oziroma na njegovem
domu. Upravičenci so vsi polnoletni posamezniki, ki imajo
težave v duševnem zdravju, in njihovi svojci, ki se v
storitev vključijo prostovoljno.
Programi Dnevnih centrov
V Dnevnem centru je na voljo vključevanje v različne
dejavnosti, druženje, učenje socialnih spretnosti in veščin,
spoznavanje novih ljudi, s katerimi se širi krog poznanstev.
Preko različnih delavnic in skupin za samopomoč je na
voljo učenje medsebojne pomoči in samopomoči. V ta
namen se izvajajo skupine za samopomoč, v vse programe
društva pa so vključeni tudi prostovoljci, organizirajo se
pikniki, izleti, zabave, praznovanja rojstnih dni, ogledi kino
predstav in dramskih predstav, s pomočjo katerih krepijo
socialne stike uporabnikov in spodbujajo k razvoju ter
širitvi njihove socialne mreže.
Večina Dnevnih centrov organizira raznolike delavnice
o zdravi prehrani in zdravem življenju, predavanja o
učinkih zdravil, organizirajo tudi skupinsko telovadbo,
redne izletniške pohode, rekreativne tabore ter skrbijo
za krepitev in varovanje duševnega zdravja še preko
različnih tematskih delavnic (življenje z duševno motnjo,
medosebni odnosi, spolnost, ljubezen, odvisnosti, učenje
34
sproščanja in tehnik asertivnosti, duhovna rast, čustvena
inteligenca in podobno).
V nekaterih Dnevnih centrih je na voljo učenje tehnik s
področja likovnega in ročnega ustvarjanja, s pomočjo
katerih izdelujejo različne izdelke, ki so širši javnosti
predstavljeni v okviru razstav.
Dnevni centri so namenjeni vsem polnoletnim osebam
s težavami v duševnem zdravju, ki se vanje vključijo
prostovoljno in se strinjajo s pogoji posameznega
Dnevnega centra. Dnevni centri praviloma delujejo vsak
delavnik od 8. do 16. ali 17. ure. Med vikendi so običajno
zaprti, a nekatere dejavnosti se lahko izvajajo prav takrat
(npr. sobotni pohodniški izleti).
Programi Stanovanjskih skupin
Stanovanjske skupine so manjše bivalne enote za tiste
ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo
občasno ali stalno podporo pri bivanju in organiziranju
njihovega vsakdana ter pri prehodu v samostojno življenje.
To pomeni, da se lahko nekdo, ki nima svojcev, ali pa se z
njimi ne razume, hkrati pa ne zmore živeti sam, nastani v
skupini oseb s podobnimi težavami. V največji možni meri
se bo poskusil osamosvojiti, in sicer s pomočjo lastnih
moči in strokovnih delavcev.
Programi združenj svojcev oseb z duševno motnjo
Programi svojcev so dragoceni za vse, ki imajo bližnjega,
ki trpi za kakšno obliko duševne motnje. Običajno nudijo
aktivnosti, ki svojce opogumijo, jim olajšajo stiske ter
nudijo informacije, kako pravzaprav živeti z bližnjim, ki ima
duševno motnjo.
35
Tako se preko predavanj in delavnic, na katere vabijo
različne goste, strokovnjake in svojce z dolgoletnimi
izkušnjami, poučujejo o duševnih motnjah, njihovem
zdravljenju ter temah, ki krepijo medosebne odnose in so
na splošno uporabne za duševno blagostanje.
Ena takih aktivnosti je program Vseživljenjsko učenje za
krepitev duševnega zdravja posameznikov in celovito
učenje obvladovanja stresnih situacij svojcev, ki imajo v
družini osebo s psihiatrično diagnozo. Program poteka
celo leto in je razdeljen v različne tematske sklope, ki se
izvajajo mesečno.
Skupine svojcev so osnovane z namenom, da se svojci
med seboj ustrezno povežejo, povedo svoje izkušnje,
prisluhnejo izkušnji drugih svojcev ter se tako vzajemno
podpirajo. Skupna srečanja svojcev so namenjena
njihovi medsebojni podpori, opogumljanju in informiranju.
Omogočajo jim, da se soočijo s svojimi zatiranimi čustvi,
med katere se najpogosteje vrinejo občutki jeze, strahu in
negotovosti. S tem se jim želi pomagati, da izrazijo svoje
interese, ki jih po navadi zapostavljajo na račun interesov
svojih bližnjih.
Depresija in odvisnost od
pomirjeval ter alkohola
Zgodba gospe Mance
Nedelja zvečer. Ga. Manca pokliče na svetovalni telefon.
V obupu in joku hiti pripovedovati, da mora po enem
mesecu bolniške jutri v službo in da jo ob tem spreletava
groza. Izpostavi, da je še vedno utrujena, da jo vse boli in
da ji zdravila, ki jih je dobila pri zdravnici, nič ne pomagajo.
Svetovalka na dežurnem telefonu skozi daljši pogovor
ugotovi, da je ga. Manca pred tremi meseci v prometni
36
nesreči izgubila sina ter da sta z možem v precejšnji
duševni stiski, le da mož hodi v službo, ona pa ostaja sama
doma. Ker se je ga. Manca počutila zelo slabo, je obiskala
zdravnico. Le-ta ji je sprva predpisala pomirjevala, ki
jih je ga. Manca žal vsakič poplaknila z vodko. Ko ji je
pomirjeval zmanjkalo, je svojo zdravnico prosila za nova,
a ta ji jih ni želela več predpisati. Namesto njih je dobila
antidepresive, ki jih je že po petih dneh zavrgla, saj ji je
bilo po njih slabo. Ker se je njeno počutje še slabšalo, je
prosila moža, če lahko svojemu zdravniku reče za novo
škatlo pomirjeval. Mož je nič hudega sluteč privolil, saj
je ženi želel pomagati. Kasneje je uspela preko svakinje
dobiti še tretjo škatlo in tako je v zelo kratkem obdobju
razvila odvisnost od pomirjeval ter še naprej zlorabljala
alkohol.
Svojo duševno stisko, ki jo je povzročila izguba sina, je
pričela reševati na samodestruktiven način. Svetovalka
na telefonu je prav tako prepoznala, da se ga. Manca za
sinovo smrt obsoja in si očita. Ker je bila med telefonskim
pogovorom tudi rahlo opita, jo je svetovalka napotila k
nočnemu počitku in obisku svoje zdravnice naslednje jutro.
Upala je, da bo zdravnica prepoznala nastali problem in jo
ustrezno napotila v nadaljnjo obravnavno. Opremila jo je
tudi s telefonskima številkama društva, ki dela na področju
žalovanja, ter zdravstvene ustanove, kjer ji bodo zagotovo
pomagali skozi proces žalovanja.
Ga. Manca izgube ni zmogla prenesti brez posledic za
zdravje, kar je ob žalovanju za bližnjo osebo dokaj značilno.
Rečemo lahko, da je »normalni« proces žalovanja umetno
prekinila in bolečino potlačila s pomirjevali in alkoholom,
zato je postala še bolj žalostna, tesnobna, nemirna,
razdražljiva in v stanju neprestane agonije. Čedalje
slabše je obvladovala vsakdan, do moža in drugih bližnjih
je postala zadirčna ter kategorično odklanjala vsak njihov
poskus, da bi ji pomagali. Izgubljala je tla pod nogami.
37
Zdravljenje in obravnava depresije s pridruženo
odvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola
Odvisnost od pomirjeval v kombinaciji z zlorabo alkohola
lahko obravnavamo ambulantno, praviloma ni potrebno,
da je oseba hospitalizirana. Ker pomirjeval ni možno dobiti
brez recepta, bo ga. Manca imela do njih onemogočen
dostop, svoje vire pa je že iztrošila. To je dobro vedeti.
Njena lečeča zdravnica jo lahko bodisi obravnava
ambulantno ali pa jo napoti do specialista psihiatra, ki se
bo odločil o načinu zdravljenja. V individualnem načrtu
zdravljenja bosta opredelila način urejanja odvisnosti od
pomirjeval, pa tudi soočanja z izgubo, ki bo potekalo v
skupinski obravnavi za žalujoče.
V nekaterih primerih se bo morda specialist psihiater
vseeno odločil za hospitalizacijo na oddelku za zdravljenje
odvisnosti. V tem primeru bo ga. Manca dobila vso
ustrezno strokovno podporo ob soočanju z izgubo sina.
Se pravi, da bo lahko pričela konstruktivneje žalovati in se
s svojimi čustvi soočati, ne pa pred njimi bežati.
Potek zdravljenja tako v hospitalni kot skupnostni obravnavi
je podoben kot pri odvisnosti »zgolj« od alkohola, a
je seveda prilagojen specifičnosti zdravstvenega in
duševnega stanja osebe. Pristojnosti služb in celoten
proces zdravljenja ostajajo dokaj podobni zgoraj opisanim
načinom zdravljenja pri MOM s pridruženo odvisnostjo od
alkohola.
38
Bipolarna motnja ter odvisnost
od prepovedanih drog
Klavdijina zgodba
Klavdija je stara 37 let in zaključuje zdravljenje na oddelku
za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici. Trenutno
se zanjo pripravlja namestitev v stanovanjsko skupino
nevladne organizacije s področja odvisnosti, kjer bo
nadaljevala z rehabilitacijo.
Klavdija se je večji del svojega življenja zapletala v
nekonstruktivne zgodbe, v nepremišljene odločitve in
doživela veliko izgub. Nenazadnje je izgubila službo in pod
ceno prodala stanovanje. Šele na zadnjem zdravljenju se
je pričela zavedati, da je imela težave zaradi nezdravljene
bipolarne motnje, ki jo je »zamaskirala« z drogami.
Njena okolica in ljudje, ki so ji bili blizu, duševne motnje
niso prepoznali, menili so, da je muhasta in naporna, da
je težak karakter in da ji je odgovornost tuja. Vendar je
nepoznavanje in nezdravljenje bipolarne motnje precej
opustošilo njeno življenje. Pogubno je postalo, ko je
pričela simptome depresije lajšati z drogami. Kmalu je
postala zasvojena in vsi vemo, da dolgoletna zasvojenost
negativno vpliva na človeka in na njegove odnose.
Zasvojena oseba je namreč predana svoji drogi, z njo
ima tako rekoč odnos in posledično izgublja ljudi v svojem
življenju, ima skrhane medosebne odnose, saj nihče
ne zmore prenašati toliko manipulacij in lažnih obljub.
Sorodniki in druge bližnje osebe nad njimi običajno
obupajo, se jih izogibajo, jim ne zaupajo, s tem pa skušajo
zgolj zaščiti sebe. Druženje zasvojene osebe se tako
sčasoma omeji zgolj na tiste, ki imajo tudi sami težave
z zasvojenostjo, to pa vodi v propad. Klavdija se je sicer
skušala zdraviti in abstinirati, vendar dolgoročno ni zmogla.
Manjkala sta ji namreč podpora in zdravo okolje, v katerem
bi lahko svojo abstinenco tudi vzdrževala. Občasno ji je
39
za nekaj mesecev celo uspelo, a ker ni zdržala nihanj v
razpoloženju – predvsem depresivnih epizod –, jih je
vedno znova odpravljala z drogami. Ujetosti v črno luknjo,
kot jo je poimenovala, ni prenašala, zato je naredila vse,
da bi se počutila bolje. Ker bipolarne motnje ni prepoznala,
se je znašla v začaranem krogu.
Na zdravljenju je pripovedovala, kako se dobro spominja
prvega poleta v višave, ki je bil izzvan z ekstazijem, vendar
je mislila, da je to zgolj učinek droge. Spominja se, kako so
s prijatelji vsak konec tedna hodili na partije in veselo jemali
ekstazi, ki so ga poplaknili z izdatnimi mericami alkohola.
Spominja se, kako je imela še nekaj dni po tem, ko so
se prijatelji že spustili z višav, neverjetno veliko energije.
Spanja sploh ni potrebovala, prepleskala je stanovanje,
bila izjemnega razpoloženja, vznesena in energična,
imela je občutek, da so se ji miselne sposobnosti okrepile,
saj je izjemno dobro povezovala različna »dejstva«, hitro
je govorila in naredila močan vtis na nove prijatelje. Takrat
je prodala avto in kupila novega, počutila se je božansko
privlačna in se v kratkem času spustila v več seksualnih
razmerij z neznanci. Spoznala je tudi moškega, ki ji je
ponudil kokain. Želel jo je malo razvedriti, ker se mu je ob
prvi depresivni epizodi zasmilila. Bila je vsa nebogljena, z
malo energije, kronično utrujena in upočasnjena, čutila je
pekočo bolečino v prsih, ki jo je kljuvala, težko je spala in
skoraj nič jedla. Ko je vzela kokain, so jo preplavili občutki
vsemogočnosti in sreče. Ker je menila, da ji bo kokain
pomagal premagovati slabe dni, ga je pričela redno jemati.
Novi prijatelj ji je prišel prav, saj jo je še leta oskrboval z
odmerki. Po očetovi smrti je namreč podedovala delnice in
stanovanje, imela je službo, tako da je bila v materialnem
smislu preskrbljena in je za drogo imela dovolj denarja.
Precej let ji je odvisnost tudi uspevalo prikrivati, vendar se
je nazadnje pripeljala do meje, ko je šlo samo še navzdol.
V službi je naredila veliko napak, pogosto je zamujala,
pri delu ni bila zbrana, s sodelavci pa v nenehnih sporih.
40
Pogosteje je bila tudi na bolniški zaradi zdravstvenih
zapletov, ki so jih povzročile droge. Nazadnje je bilo z
njo tako hudo, da so jo urgentno sprejeli na oddelku za
odvisnosti. Prišlo je do hudega zdravstvenega zapleta, ni
se vedelo, ali je šlo za poskus samomora ali naključen
prevelik odmerek. Vendar je ta dogodek pomembno
vplival na njeno odločitev za zdravljenje ter urejanje
svojega življenja.
Klavdija je ob skorajšnji smrti na odvisnost pričela
gledati drugače. Ni bila več tako močno obrambno
naravnana in za svoje težave ni iskala krivcev drugje,
temveč je odgovornost za situacijo prevzela nase. Preko
zdravljenja, psihoterapije in podpore oseb, ki so doživljale
podobno stisko, je prišla do uvida – med drugim je
ugotovila tudi, da je njena mama naredila samomor zaradi
nezdravljene bipolarne motnje in da je k tej motnji tudi
biološko nagnjena. Sčasoma je razumela svoja nihanja
v razpoloženju, uvidela je, da ne gre za njeno šibkost,
temveč da je proti možganskemu neravnovesju nemočna,
da jo le-ta preplavlja ter da pri okrevanju potrebuje pomoč.
Shizofrenija in odvisnost od
prepovedanih drog
Gorazdova zgodba
Po končani osnovni šoli se je Gorazdova družina iz
podeželja preselila v veliko mesto. Prvi in drugi letnik
srednje elektro šole je Gorazd opravil z odliko, bil je
vzoren fant z delovnimi navadami, doma pripravljen
pomagati tudi pri gospodinjskih opravilih. A veliko mesto je
imelo drugačno dinamiko in navade, življenjski stil večine
njegovih vrstnikov je bil drugačen, kot ga je poznal od
prej. Tudi soseska, v kateri so živeli, je bila Gorazdu nova,
tam je bilo precej lokalov, v bližini je bil tudi velik trgovski
center in zbirališče mladih. Gorazdu je ta utrip ustrezal
41
in pričel je raziskovati okolje, spoznavati nove prijatelje in
se po začetni prilagoditvi mestnemu življenju zelo sprostil.
Z izhodi ni imel težav, starša sta mu zaupala, saj je bil
vzoren, delaven in pozoren fant. Bila sta tudi vesela, da se
je v novo okolje tako lepo vklopil in se sprostil. V tretjem
letniku srednje šole pa je Gorazd v nočnem klubu, kjer
so praznovali njegov rojstni dan, spoznal novo družbo,
ki je bila precej razposajenega razpoloženja. Njegovo
pozornost je zlasti pritegnila Anja, sestra njegovega
sošolca. Večer sta preživela skupaj, Gorazd je prvič vzel
plesno drogo in preživel čudovito noč v družbi svojih
vrstnikov. Nad tovrstnim druženjem je postal navdušen
in njegovi vikendi so postajali čedalje bolj žurerski, s
tem pa tudi tvegani za njegovo duševno zdravje. Opustil
je družinske aktivnosti in šport. Od takrat je vsak petek
in soboto preživel v nočnih klubih, kjer je z družbo užil
veliko alkohola in plesnih drog. To se je sčasoma začelo
kazati tudi v slabšem šolskem uspehu, razdražljivosti in
utrujenosti. Starša sta postala zaskrbljena, saj se je iz
vzornega in družinskega fanta skoraj čez noč prelevil
v žurerja in oportunista. Tolažila sta se z mislijo, da sta
imela v puberteti tudi sama fazo »hipijade« in da je to
sestavni del odraščanja, vendar je Gorazd življenje in
svoje meje raziskoval na čedalje bolj tvegan način. Starša
se nista zavedala, da so prepovedane droge dandanes
mnogo dostopnejše, kot so bile v njuni mladosti, in da so
preprodajalci drog danes precej bolj pronicljivi in dostopni
ter bolj povezani kot nekoč.
Gorazd je nekega večera spoznal novo družbo, ki ga je
v razposajenosti povabila na novo »ekspedicijo«. Prvič v
življenju je vzel heroin. Občutek ga je odnesel. Počutil se
je kot polbog. Izostrili so se mu vsi čuti, preplavili so ga
neverjetni občutki, odprle so se mu nove dimenzije. Zelo
je bil presenečen nad seboj in svojo novo izkušnjo. Po njej
mu je vsakdanja realnost postajala čedalje bolj nadležna in
naporna. V pouku in šoli nasploh ni videl nobenega smisla
42
več. Zaradi žuranja je bil v čedalje večjem zaostanku z
učno snovjo, gradiva ni več obvladoval, dobre ocene so
ga nehale motivirati, saj jih niti ni več dobival, za nameček
ga je zapustila še Anja, ker ji je njegovo eksperimentiranje
postalo tuje, s starši pa je prihajal v čedalje večje spore,
po novem sta mu odrekla tudi žepnino. Ni zmogel več
soočanja s povsem primernimi izzivi za njegovo starost,
življenjski stil, ki ga je imel prej, pa ga ni zanimal več.
Obveznosti v šoli so mu postale naporne, odnašanje smeti
in pospravljanje njegove sobe kot tudi prevzem delovnih
nalog v skupnem gospodinjstvu s starši so mu postali
nesmiselni, s trenerjem odbojke sta se sprla, ker je zamujal
na treninge, sošolci pa so ga nehali zanimati, ker so bili vsi
po vrsti dolgočasni. Čedalje bolj ga je »vleklo« k novim
prijateljem, kjer je lahko dobil omamo, ki ga je odnašala
v nov, mavrični svet občutkov. O tveganosti takšnega
vedenja je nehal razmišljati, spletnih strani, kaj to pomeni,
ni več preverjal, temveč se je povsem brezglavo prepuščal
novim dogodivščinam. Gorazd je nadaljeval s heroinom, ki
ga je doživljal kot sestavni del druženja – samo da »nekaj
novega dogaja« –, prav tako pa je na nove prijatelje želel
narediti vtis, da ni »mevža«, da si upa eksperimentirati,
da je frajer.
Gorazda je eksperimentiranje pripeljalo v odvisnost,
in to v zelo kratkem času. Spremenil je svoje vedenje,
čustvovanje, doma je pričel krasti nakit, denar in druge
umetnine, ki jih je potreboval za nakup heroina. Novi
prijatelj ga namreč nič več ni »častil«, temveč je od njega
zahteval precej denarja, ki ga Gorazd ni imel.
A Gorazd je imel srečo, saj je živel s staršema, ki sta
nemudoma ukrepala. Dogovorila sta se za komuno, kjer
so po petih mesecih ugotovili, da ima Gorazd pridruženo
duševno motnjo, saj je postajal čedalje bolj blodnjav
in paranoiden. Zdravnik psihiater je ugotovil, da gre za
psihozo, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje. Gorazda so
43
tako v precej nebogljenem in slabem zdravstvenem stanju
poslali domov. Starša sta ga nemudoma pospremila na
zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, kjer so ga zdravili
in obravnavali po prilagojenem načrtu, saj je šlo za
komorbidno stanje.
Zdravljenje bipolarne motnje
in shizofrenije s pridruženo
odvisnostjo od drog
Dolgotrajna obravnava in zdravljenje v primerih, kot sta
Klavdijin in Gorazdov, praviloma obsega bolnišnično
zdravljenje, kjer se doseže abstinenca, ter ustrezno
zdravljenje pridružene duševne motnje. Če je oseba
predhodno v komuni in se ugotovi, da gre za pridruženo
duševno motnjo, potem se tega posameznika v
nadaljevanju obravnava in zdravi v psihiatrični bolnišnici.
V obeh primerih je po odpustu iz bolnišnice nujno načrtovati
obravnavo v skupnosti. V primeru Klavdije se načrtuje
sprejem v stanovanjsko skupino nevladne organizacije
s področja odvisnosti, kjer bo deležna intenzivnega
rehabilitacijskega programa. V primeru Gorazda pa se
načrtuje vključitev v obravnavo v skupnosti, ki se izvaja
v okviru Centrov za socialno delo pri koordinatorju
obravnave v skupnosti.
Programe nevladnih organizacij s področja odvisnosti
od drog in oblike zdravljenj v zdravstvenih ustanovah
opisujemo v nadaljevanju in so praviloma primerni za
vse, ki imajo težave z odvisnostjo od drog. Če gre za
komorbidnost, se načrt prilagodi specifični situaciji
posameznika in se v njegovo izvajanje vključi ustrezne
strokovnjake. Pri bipolarni motnji je ključnega pomena
obvladovanje razpoloženja, vztrajanje pri abstinenci in
44
vzpostavitev zdravega in uravnovešenega življenjskega
sloga. Pri shizofreniji je potreben celovit multidisciplinaren
pristop, v katerem se skrbi tako za medikamentozno
terapijo kot za okrevanje in rehabilitacijo na področjih
življenja, ki jih oseba zmore. V ta namen bo koordinator
obravnave v skupnosti pripravil individualni načrt, v
katerem bo opredelil potrebe in aktivnosti, ki jih je potrebno
izvajati za čim bolj kakovostno in obvladljivo življenje v
domačem okolju. Bistvo te obravnave je individualizirana,
kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se
ne osredotoča zgolj na medicinsko diagnozo, temveč
celostno pomaga človeku in njegovim bližnjim. Tudi pri
Gorazdu gre za komorbidnost, ki zahteva večplastno in
strukturirano obravnavo.
Centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti
V Sloveniji imamo 18 Centrov za preprečevanje in
zdravljenje odvisnosti ter dve ambulanti, ki delujeta v okviru
zdravstvenih domov. Centri se nahajajo v vseh slovenskih
regijah, in sicer v naslednjih mestih: Ljubljana, Maribor,
Celje, Kočevje, Kranj, Brežice, Logatec, Murska Sobota,
Novo mesto, Trbovlje, Velenje, Izola, Koper, Nova Gorica,
Piran, Sežana, Ilirska Bistrica ter Pivka. V Ljubljani obstaja
še Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog,
ki deluje v okviru Psihiatrične klinike Ljubljana. V okviru
slednjega poteka poseben program obravnave uživalcev
drog s pridruženimi (komorbidnimi) duševnimi motnjami.
Za prvi pregled ni čakalne dobe oz. je ta največ teden
dni. Poleg ambulantne in bolnišnične obravnave imajo za
te bolnike tudi poseben program dnevne bolnišnice. Na
posestvu Razori so urejeni tudi prostori za dnevno bivanje,
kjer potekajo programi za bolnike s Centra za zdravljenje
odvisnosti od prepovedanih drog – tako za tiste, ki so
vključeni v programe treh različnih dnevnih bolnišnic, kot
tudi dnevni progami za tiste, ki se zdravijo bolnišnično.
45
Namen Centrov za preprečevanje in zdravljenje
odvisnosti je vzpostavljanje abstinence uporabnikov
in zmanjševanje škode zaradi odvisnosti. V Centrih za
preprečevanje in zdravljenje odvisnosti delujejo strokovni
timi, ki izvajajo zdravstvene, psihiatrične, psihosocialne
in psihoterapevtske obravnave ter substitucijsko terapijo.
Dosegljivi so po telefonu in osebno za nudenje informacij
glede zdravljenja odvisnosti, v teh centrih se je možno
naročiti tudi na pregled pri zdravniku, na svetovanje in
psihoterapijo pri psihologu, bodisi se vključiti v skupinsko
obravnavo ter družinsko ali socialno svetovanje. Izvajajo
urinske teste za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih
drog ter cepljenje proti hepatitisu A in B za odvisnike
in tiste, ki so vključeni v substitucijski program. Nudijo
pomoč pri pripravah na zdravljenje v bolnišnicah,
komunah ali terapevtskih skupnostih, rehabilitaciji in
reintegraciji v družbo. Nekateri centri nudijo tudi pomoč
pri drugih oblikah odvisnosti, npr. odvisnost od iger na
srečo, ter izvajajo programe KZA-jev. V večini centrov, kjer
je prisoten psihiater, izvajajo tudi ambulantno zdravljenje
pridruženih duševnih motenj.
Substitucijska terapija
Kot smo že omenili, se v Centrih za preprečevanje in
zdravljenje odvisnosti izvaja tudi substitucijska terapija
oziroma terapija z nadomestnimi odmerki zdravil (metadon,
buprenorfin, buprenorfin/nalokson, SR morfin), s pomočjo
katerih zasvojene osebe zmanjšajo uporabo heroina
in postopoma dosežejo abstinenco. Veliko odvisnih od
opiatov abstinence ne zmore, saj se pojavi hud in težko
vzdržen odtegnitveni sindrom. S substitucijsko terapijo
se ga omili ali prepreči, ravno tako se pri osebi zmanjša
želja po drogi. Praviloma se substitucijska terapija uvede
tudi pred bolnišnično detoksikacijo odvisnih od heroina
na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih
drog (v centrih, ki izvajajo substitucijsko zdravljenje).
46
V Sloveniji je najpogostejša in najbolj znana oblika
zdravljenja metadonska substitucijska terapija. Pogoji za
vključitev v substitucijsko terapijo so bolezen odvisnosti
od opioidov (heroin), neuspešen poskus detoksikacije,
seznanitev z učinki zdravljenja s substitucijskim
zdravilom in njegovim potekom, seznanitev z drugimi
smiselnimi možnostmi zdravljenja ter podpisan terapevtski
dogovor. Substitucijsko zdravljenje lahko poteka v obliki
kratkotrajne detoksikacije (stabilizacije in zmanjševanja
odmerka v enem mesecu), dolgotrajne detoksikacije (več
kot en mesec), kratkotrajnega vzdrževalnega programa
(prejemanje substitucijske terapije manj kot 6 mesecev)
ter dolgotrajnega vzdrževalnega programa (več kot 6
mesecev).
Psihofizično stanje zasvojenih oseb se s pomočjo
substitucijske terapije stabilizira, večina jih uporabo
heroina zmanjša ali z njim popolnoma preneha, predvsem
pa je pomembno, da lahko bolj stabilni posamezniki
iščejo pomoč v drugih programih, ki so jim na voljo
za nadaljnje urejanje njihove celostne problematike.
Celostna obravnava tako vključuje multidisciplinarni
tim, kjer gre za medicinsko in svetovalno podporo, ki se
prilagodi individualnemu stanju osebe. Vzporedno s tem
potekata tudi psihoterapevtska in psihiatrična obravnava,
ki sta nujno potrebni, saj je večini zasvojenih tudi v
substitucijskem programu težko ohranjati motivacijo za
spremembo življenjskega stila, predvsem pa prizadeti
s komorbidno motnjo pogosto potrebujejo še dodatno
prilagojeno medikamentozno in/ali psihoterapevtsko
zdravljenje.
Ambulantno zdravljenje komorbidne motnje se pogosto
nadaljuje tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju
(detoksikacija, zdravljenje psihiatrične komorbidnosti) in
v primerih, ko se za bolnišnično zdravljenje prizadeti ne
odločajo ali ga celo odklanjajo. Praviloma se v primerih
47
komorbidne motnje, ko gre za akutno poslabšanje in
je potrebno bolnišnično zdravljenje, osebo napoti v
psihiatrično bolnišnico, v primerih remisije komorbidne
motnje z motivacijo po detoksikaciji pa se osebo usmeri v
bolnišnično zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti
od prepovedanih drog. Po detoksikaciji se večina
odvisnikov težko sooča z občutki praznine, depresije in
s pomanjkanjem energije, zato želijo ta občutja odpraviti.
Ravno tako težko prenašajo odtegnitveni sindrom,
nekateri simptomi pa se lahko pojavljajo še dolga obdobja
po abstinenci. S pomočjo celostne obravnave – od
medikamentozne, psihoterapevtske, psihosocialne do
skupnostne – se jim omogoča krepiti pravilne življenjske
odločitve in utrjevati zdrav življenjski slog.
Bolnišnično zdravljenje na Centru za zdravljenje
odvisnosti od prepovedanih drog
Tovrstno zdravljenje se prične z ambulantnimi pripravami,
ki potekajo od enega do več mesecev. V tem času je
odvisna oseba vključena v ambulantno obravnavo 1–2krat tedensko ali v Podporno dnevno bolnico z namenom
priprave na sprejem na 6-tedensko zdravljenje na Oddelku
za detoksikacijo, kateremu sledi obravnava na Oddelku
za intenzivno podaljšano zdravljenje, ki praviloma traja
8 tednov. Možna je tudi vključitev v Dnevni oddelek, ki
poteka trikrat tedensko in traja v povprečju 6 mesecev. Po
zaključenem zdravljenju na Dnevnem oddelku se lahko
odvisna oseba vključi v izvenbolnišnično skupino, ki poteka
enkrat tedensko in je prilagojena tistim posameznikom, ki
hodijo v službo ali šolo. Program zdravljenja se praviloma
prilagodi potrebam in zmožnostim posameznika – oceni
se glede na njegovo obliko bolezni odvisnosti, predvsem
na pridružene duševne ali osebnostne motnje, na socialni,
zaposlitveni status itn. Pri dvojnih diagnozah – kot smo
zapisali že zgoraj – velja doseči abstinenco, ki mora trajati
48
vsaj nekaj tednov ali mesecev, da bi lahko z gotovostjo
diagnosticirali pridruženo duševno motnjo in pripravili
ustrezen načrt zdravljenja tako v bolnišničnem okolju kot
po odpustu. V tem obdobju je priporočljivo koristiti tudi
programe izven bolnišnice, kot so terapevtske skupnosti,
klubi zdravljenih uživalcev drog ali skupine za samopomoč.
Na Centrih za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih
drog obstaja tudi Dnevna bolnica za bolnike, odvisne od
prepovedanih drog s pridruženo duševno motnjo, v kateri
zdravljenje poteka enkrat tedensko.
Nevladne organizacije s področja zasvojenosti od
prepovedanih drog
V Sloveniji se že več kot dve desetletji razvija nevladni
sektor, ki izvaja socialnovarstvene programe, namenjene
reševanju stisk in težav oseb z različnimi oblikami
zasvojenosti in njihovih svojcev. V tem času se je razvila
mreža terapevtskih in drugih programov za urejanje
socialnih stisk zaradi zasvojenosti s prepovedanimi
drogami, alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti ter
mreža drugih programov, ki omogočajo nastanitev in
obravnavo za uživalce drog, skupaj s pripadajočimi
mrežami sprejemnih in dnevnih centrov (za motiviranje in
pripravo uporabnikov na vstop v terapevtske skupnosti),
centrov za reintegracijo abstinentov v družbo, programov
za vzporedno terapevtsko pomoč družinam uživalcev
drog ter terapevtskim skupnostim alternativnih programov
za uživalce drog.
Seveda bi komorbidnost najustrezneje obravnavali v
programih, ki so namenjeni prav dvojnim diagnozam,
vendar je tovrstna obravnava možna le v Zavodu Pelikan
Karitas, ki ima specializiran socialnovarstveni program
prav za osebe s pridruženimi težavami v duševnem
razvoju (imenovan Terapevtska skupnost za uporabnike s
49
pridruženimi težavami v duševnem zdravju), in v Društvu
Projekt Človek, kjer obravnava poteka v obliki Dnevnega
centra z možnostjo nastanitve. V obeh programih je
pomembno, da je uporabnik stabiliziran glede pridružene
motnje.
Sicer pa trenutno v Sloveniji obravnavamo komorbidnost
z multidisciplinranim pristopom, kar pomeni, da v načrt
psihosocialne obravnave vključimo tudi strokovnjake,
bodisi s področja zasvojenosti bodisi s področja duševnih
motenj. Odvisno od individualnega primera.
V nadaljevanju opisujemo programe socialne rehabilitacije,
v katere uvrščamo socialnovarstvene programe na
področju obravnave in preprečevanja zasvojenosti, in so
namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so
se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma, osebam
z motnjami hranjenja ter drugimi oblikami zasvojenosti.
Delimo jih na visokopražne (terapevtske skupnosti,
komune, dnevni centri ipd.) in programe zmanjševanja
škode.
Visokopražni oziroma rehabilitacijski programi nevladnih
organizacij
Praviloma skoraj vsi visokopražni programi nudijo socialno
rehabilitacijo tistim, ki se odločijo za abstinenčni način
življenja, so zmožni vzpostaviti začetno abstinenco, rabijo
pa pomoč pri vzdrževanju abstinence, spremembi načina
življenja, pri ponovni reintegraciji v družbo, zaposlitvi itn.
Ti programi nudijo celovit nabor aktivnosti, ki je namenjen
tako urejanju posameznika, njegovih bližnjih kot tudi
širši problematizaciji zasvojenosti v družbi. Socialna
rehabilitacija zasvojenih v visokopražnih programih
običajno vključuje spekter aktivnosti, v katere so vključene
različne oblike psihoterapije, svetovanja, delovne
50
terapije, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, športne
aktivnosti, psihoedukacija ter delo z bližnjimi osebami.
Izjemen poudarek je na strukturi časa ter na individualni
obravnavni posameznika, ki vključuje poglobljen pristop,
upoštevajoč njegovo telesno, duševno, duhovno, socialno
in ekonomsko vpetost v življenje.
Pisarne za informiranje in svetovanje
Pisarne so namenjene zasvojenim in njihovim svojcem
ter drugim posameznikom, ki se želijo informirati o
oblikah strokovne pomoči in podpore. V informativni
pisarni dobijo od strokovnih delavcev predvsem prve
informacije, napotke, svetovanje in pomoč. Uporabniki in
svojci, ki iščejo informacije, so lahko vključeni občasno
ali pa kontinuirano. Svetovanje poteka na individualni,
družinski in/ali partnerski ravni. V njih se lahko izvajajo
terapevtski programi z namenom podpore zasvojenim
in njihovim bližnjim pri pridobivanju novih odnosnih
in doživljajskih izkušenj na poti k bolj kvalitetnemu,
odgovornemu in samostojnemu življenju. V nekaterih
tovrstnih programih izvajajo tudi različne oblike druženja,
kot so na primer družabne igre, izobraževalno-pogovorne
delavnice, športne, kulturne in ustvarjalne aktivnosti. V
program se lahko vključijo tudi še aktivni uživalci z visoko
mero motivacije za vzpostavitev abstinence in nadaljnje
svetovalno terapevtsko delo ali pa uporabniki, ki so
zaključili ali predčasno izstopili iz programa reintegracije
in si želijo nadaljevati v terapevtski obravnavi.
Sprejemni centri
Sprejemni centri so namenjeni nudenju podpore in pomoči
pri vključitvi v programe strokovne obravnave in socialne
rehabilitacije tako doma kot v tujini. Strokovna obravnava
51
zajema tudi delo s svojci vključenih. Obravnava poteka
v obliki individualnega svetovanja tako osebam, ki so
zasvojene, kot njihovim svojcem. Poleg motiviranja
za vključitev v stanovanjske programe potekajo v
sprejemnih centrih tudi samostojni svetovalni programi,
namenjeni tistim, ki so vzpostavili abstinenco in želijo zgolj
individualno obravnavo, ali tistim, ki abstinence še niso
dosegli, kažejo pa motivacijo za neko obliko pomoči.
Dnevni centri
Programi Dnevnih centrov so lahko organizirani kot
pripravljalni programi za vstop v Terapevtsko skupnost
ali komuno, pri čemer je uporabnikom, ki nimajo
podpornega okolja ali so iz oddaljenih krajev, omogočena
tudi nastanitev. Namen Dnevnih programov je priprava
na poglobljeno terapevtsko delo, pridobivanje osnovnih
navad, kot so točnost, rednost in vzpostavitev stabilne
abstinence. Dnevni centri, ki so namenjeni pripravi
na Terapevtsko skupnost, so strukturirani, potekajo
pa najmanj 10 ur dnevno. Uporabniki so kontinuirano
vključeni, organizirane so različne aktivnosti, ki vključujejo
psihoterapevtsko in svetovalno delo, delovne aktivnosti
(kuhanje, pospravljanje, vzdrževanje hiše in vrta), vodene
športne aktivnosti, ustvarjalne in kulturne aktivnosti,
biblioterapijo in različne druge prostočasne aktivnosti.
Druga oblika dnevnih centrov je namenjena strokovni
obravnavi, druženju in srečevanju, kjer imajo uporabniki drog
možnost preživljati prosti čas, nudena jim je možnost branja
dnevih časopisov in revij, uporabe računalnikov, igranja
družabnih iger in možnost pridobivanja najrazličnejših
informacij glede zaposlovanja ter pridobitve socialne
pomoči. Z delavci dnevnega centra imajo posamezniki
možnost tudi individualnega svetovanja in pogovorov.
52
Terapevtske skupnosti
Obravnava v terapevtski skupnosti praviloma traja od 12
do 15 mesecev in je namenjena strokovni obravnavi ter
rehabilitaciji zasvojenih s prepovedanimi drogami. V njih
si prizadevajo za celovit pristop, v katerem bi posameznik
uvedel spremembe na telesnem, duševnem in duhovnem
področju – gre za spremembe v vzorcih čustvovanja,
razmišljanja in vedenja, ki so vzdrževali zasvojenost.
Del programa je tudi delovna terapija, skrb zase in
za skupnost, v kateri so nameščeni. V tem programu
uporabniki utrjujejo samostojnost, se učijo reševati
probleme in preživljajo prosti čas na ustvarjalen način.
Poleg terapevtskega dela je pomemben vidik še socialna
rehabilitacija v obliki športnih aktivnosti, pohodništva,
ustvarjalnih, kulturnih aktivnosti ter prostovoljnega dela v
zunanjih organizacijah.
V zadnjih dveh letih deluje v okviru Projekta Človek tudi
specializirana terapevtska skupnost za zasvojene starše
z otroki, ki omogoča nastanitev zasvojenih mamic skupaj
z otroki.
Terapevtske komune
Obravnava v komunah temelji na principih samopomoči
in izkušnjah tistih, ki so se bremena drog že rešili.
Princip delovanj komun temelji na tem, da osnovni
problem ni droga, temveč človekova izguba smisla in
vrednot. Terapevtske komune so namenjene odkrivanju
samega sebe, utrjevanju novih navad in vrednot ter
vzgajanju odgovornih oseb. Program poteka od 24 do
36 mesecev.
53
Centri za reintegracijo
Centri za reintegracijo predstavljajo most med razmeroma
strukturiranim programom in vsakodnevnim življenjem.
Izvajajo se v namestitveni obliki (predvsem prvi del
reintegracije), kasneje v dnevni obliki, ob koncu pa pomoč
poteka zgolj preko terapevtskih pogovorov in skupin.
Namen Centrov za reintegracijo je, da se posameznik
postopoma odmika od programa in prevzema vse
večjo samostojnost. Vstop je možen po uspešno
zaključenem programu v terapevtskih skupnostih ali
komunah oziroma po vzpostavljeni abstinenci v kakšnem
drugem programu socialne rehabilitacije. Namenjen je
nekdanjim uživalcem prepovedanih drog, ki so zaključili
z abstinenčnim programom urejanja zasvojenosti. Gre
za zaključno fazo obravnave, v kateri se postavljajo
temelji za življenje brez drog, ko se posameznik
preskuša v različnih stresnih situacijah. Program izvaja
delovne, terapevtske, športne in kulturne aktivnosti.
Program predstavlja oporo in pomoč pri izobraževanju,
iskanju dela ter pri vključevanju v samostojno in odgovorno
življenje, krepitev osebnostnih, socialnih, vedenjskih ter
čustvenih spretnosti, ki so pomembne za vzdrževanje
abstinence. Praviloma traja najmanj leto dni, najpogosteje
pa vsaj leto in pol. Sestoji iz dveh ali celo treh delov. V
prvi, bivanjski program, so uporabniki vključeni najmanj
6 mesecev, v nekaterih programih hodijo ob vikendih
domov. Po zaključenem stanovanjskem delu programa,
ko naj bi si poiskali službo, pa so uporabniki vključeni v
skupinska srečanja in pogovore ter živijo doma.
Vzporedna terapija družin
Terapija družin poteka vzporedno s programi, v katere so
vključeni uporabniki. Izvaja se v obliki terapevtskih skupin,
54
skupin za samopomoč, individualnih, enodružinskih
in večdružinskih srečanj. Nudijo podporo svojcem
zasvojenih od prvega soočenja z drogo vse do končne
vključitve v normalno življenje – podporo ob uvidu v
situacijo, motivacijske pogovore, pomoč pri načrtovanju
in izpeljavi načrta za reševanje problema, podporo ob
socialni rehabilitaciji v abstinenčnih programih. Srečanja
so organizirana različno, dvakrat ali večkrat na mesec, in
trajajo v povprečju do 2,5 ure.
Programi za otroke in mladostnike, ki eksperimentirajo z
drogami in imajo druge težave v odraščanju
Ti programi so namenjeni otrokom in mladostnikom
(vključenim v redno šolanje), ki imajo zaradi
eksperimentiranja oziroma občasnega uživanja drog
težave v šoli, s socialnimi stiki, v družini. Namen teh
programov je preprečiti razvoj zasvojenosti in ohraniti
posameznika v rednem šolskem sistemu.
Individualni/partnerski svetovalni in psihoterapevtski
programi za že reintegrirane posameznike
Namenjeni so tistim, ki so se že uspešno reintegrirali v
družbo in potrebujejo pomoč ob aktualnih življenjskih
okoliščinah, oziroma tistim, ki želijo po zaključenem
programu nadaljevati s svetovalnim ali psihoterapevtskim
delom.
Programi zmanjševanja škode oziroma nizkopražni
programi
Namen teh programov je zmanjševanje škodljivih posledic
uživanja drog. Namenjeni so tistim osebam, ki se ne želijo
oziroma se ne zmorejo vključiti v socialno obravnavo
v okviru visokopražnih programov. Osebam se nudi
konkretna pomoč pri socialnih stiskah, informiranje in
55
svetovanje, ter pribor, ki preprečuje nalezljive bolezni (HIV,
hepatitis), npr. sterilne igle, brizge, kondomi, informativno
gradivo o varnem injiciranju ipd. Ti programi se v Sloveniji
izvajajo v obliki:
• zavetišč in sprejemališč za brezdomne uživalce
prepovedanih drog,
• terenskega dela z uživalci drog,
• dnevnih centrov in svetovalnic,
• programov javnega ozaveščanja in informiranja,
• info točk,
• terenskega dela na prireditvah elektronske glasbe,
• izvajanja delavnic z namenom zmanjševanja škode
na področju alkohola med mladimi itn.
Zavetišča za brezdomne uživalce prepovedanih drog
V sklopu zavetišča se nudi varno prenočevanje, možnosti
za opravljanje higiene ter priprave toplega obroka.
Zavetišče deluje vse noči v letu (med 21. in 9. uro), ob
vikendih in praznikih pa 24 ur, torej tudi preko dneva.
Izvajajo namestitev ter svetovanje brezdomnim uživalcem
drog, ki so pristali na cesti predvsem zaradi zlorabe
prepovedanih drog.
Dnevni centri
Vanj se vključujejo tisti uporabniki, zasvojeni z drogami,
ki ne zmorejo visokopražnih programov, si pa želijo
neformalnega druženja, informacij in morebitne pomoči
pri urejanju pravic iz socialnega in zdravstvenega
varstva, zamenjav sanitetnega materiala ali potrebujejo
drugo pomoč. Strokovni delavci in prostovoljci jim
nudijo podporo v socialnih in drugih življenjskih stiskah
56
in težavah. Zamenjava pribora za injiciranje pomeni,
da dobijo sterilne injekcijske igle in potreben sanitetni
material, vrnejo pa že uporabljenega. Razdeljevanje
sterilnega materiala in pribora za injiciranje poteka tudi na
terenu, pri čemer dosegajo populacijo oseb, odvisnih od
drog, ki ni vključena v noben program in je zaradi načina
življenja ogrožena ter izpostavljena različnim dejavnikom
tveganja. Poleg razdeljevanja sterilnega materiala se jih
tudi ustrezno informira o programu ter se jim svetuje o
preprečevanju tveganih vedenj, vezanih na uporabo
prepovedanih drog.
Nekateri dnevni centri izvajajo tudi skupine za
samopomoč z namenom vzajemne pomoči, izmenjave
izkušenj, učinkovitosti reševanja težav in medsebojnega
spodbujanja uporabnikov k spreminjanju načina življenja.
Izvajajo še nekatere druge oblike skupinskega dela, kot
so delavnice, tečaji računalništva ipd.
Prednost vseh socialnovarstvenih programov je ta, da
se sproti prilagajajo potrebam uporabnikov in potrebam
lokalnih skupnosti. Med programi je možno tudi
prehajanje iz manj zahtevnih v zahtevnejše programe in
obratno.
Programi ozaveščanja javnosti in preventivnega
delovanja
Preventive kampanje in medijsko ozaveščanje so
namenjene motiviranju zasvojenih za abstinenco
in iskanje pomoči, informiranju in izobraževanju o
različnih oblikah zasvojenosti in načinih obravnave,
zmanjševanju škodljivih posledic drog in alkohola med
mladimi, zmanjševanju predsodkov o zasvojenih in za
njihovo destigmatizacijo. Ravno tako nudijo strokovno
pomoč zaposlenim na področju vzgoje in izobraževanja
za prepoznavanje, soočenje in reševanje problematike
57
zasvojenosti ter skušajo vplivati na ustrezno sprejetje
zakonodaje s področja prepovedanih drog, in konkretno
pomoč zasvojenim ter njihovim bližnjim. Prizadevajo si za
sistemsko uveljavitev enakih možnosti za vse, ki na tem
področju iščejo pomoč.
58
KJE ISKATI POMOČ?
V tem poglavju smo zbrali osnovne informacije o javnih
socialnih in zdravstvenih službah, ki delujejo na območju
države, na katere se lahko obrnejo osebe s težavami v
duševnem zdravju.
AJDOVŠČINA
Gregorčičeva 18, 5270 Ajdovščina Tel.št.: 05/368 06 12
E-naslov: [email protected]
BREŽICE Cesta Prvih borcev 24,
8250 Brežice Tel.št.: 07/499 10 00
E-naslov: [email protected]
CELJE Opekarniška cesta 15 b,
3000 Celje
Tel.št.: 03/425 63 00
E-naslov: [email protected]
CERKNICA
Partizanska 2/a, 1380 Cerknica
Tel.št.: 01/705 04 00
E-naslov: [email protected]
ČRNOMELJ
Ulica 21. oktobra 9,
8340 Črnomelj Tel.št.: 07/306 23 60
E-naslov: [email protected]
DOMŽALE Ljubljanska 70, 1230 Domžale Tel.št.: 01/724 63 70
E-naslov: [email protected]
DRAVOGRAD
Meža 4, 2370 Dravograd Tel.št.: 02/872 36 30
E-naslov: [email protected]
GORNJA RADGONA Partizanska cesta 21,
9250 Gornja Radgona
Tel.št.: 02/564 93 10
E-naslov: [email protected]
GROSUPLJE Adamičeva cesta 51, 1290 Grosuplje
Tel.št.: 01/781 80 50
E-naslov: [email protected]
HRASTNIK Log 9, 1430 Hrastnik
Tel.št.: 03/564 27 70
E-naslov: [email protected]
IDRIJA Vojkova 2a, 5280 Idrija
Tel.št.: 05/373 46 00
E-naslov: [email protected]
ILIRSKA BISTRICA Bazoviška 32,
6250 Ilirska Bistrica Tel.št.: 05/711 01 40
E-naslov: [email protected]
IZOLA Cesta v Pregavor 3a, 6310 Izola Tel.št.: 05/662 26 94
E-naslov: [email protected]
59
JESENICE Cesta Železarjev 4a,
4270 Jesenice
Tel.št.: 04/583 46 01 in
04/583 46 10 ali 04/583 46 14
E-naslov: [email protected]
KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik Tel.št.: 01/830 32 80,
01/831 60 31
E-naslov: [email protected]
KOČEVJE Ljubljanska c. 25, 1330 Kočevje Tel.št.: 01/893 83 80
E-naslov: [email protected]
KOPER
Cankarjeva 6, 6000 Koper
Tel.št.: 05/663 45 50
E-naslov: [email protected]
KRANJ
Koroška cesta 19, 4000 Kranj
Tel.št.: 04/256 87 20
E-naslov: [email protected]
KRŠKO Cesta krških žrtev 11, 8270 Krško
Tel.št.: 07/492 23 25 in
07/490 49 51
E-naslov: [email protected]
LAŠKO Kidričeva ulica 1, 3270 Laško Tel.št.: 03/734 31 00
E-naslov: [email protected]
LENART Ilaunigova 19, 2230 Lenart Tel.št.: 02/72 00 300
E-naslov: [email protected]
60
LENDAVA Glavna ulica 73, 9220 Lendava Tel.št.: 02/578 98 40
E-naslov: [email protected]
LITIJA Ljubljanska c. 12, 1270 Litija
Tel.št.: 01/890 03 80
E-naslov: [email protected]
LJUBLJANA-BEŽIGRAD Einspilerjeva ulica 6,
1000 Ljubljana Tel.št.: 01/300 18 00
E-naslov: [email protected]
LJUBLJANA-CENTER Dalmatinova 2,
1000 Ljubljana - Center Tel.št.: 01/475 08 00 in
01/475 08 16
E-naslov: [email protected]
LJUBLJANA-MOSTE POLJE Zaloška cesta 69,
1000 Ljubljana
Tel.št.: 01/587 34 00
E-naslov: [email protected]
LJUBLJANA-ŠIŠKA Celovška cesta 150,
1000 Ljubljana
Tel.št.: 01/583 98 00
E-naslov: [email protected]
LJUBLJANA-VIČ RUDNIK Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana
Tel.št.: 01/200 21 40
E-naslov: [email protected]
LJUTOMER Rajh Nade ulica 2 a,
9240 Ljutomer
Tel.št.: 02/585 86 60
E-naslov: [email protected]
LOGATEC Tržaška cesta 50a, 1370
Logatec
Tel.št.: 01/759 06 70
E-naslov: [email protected]
MARIBOR Zagrebška cesta 72,
2000 Maribor
Tel. št.: 02/250 66 00
E-naslov: [email protected]
METLIKA Naselje Borisa Kidriča 5a,
8330 Metlika Tel.št.: 07/369 14 83
E-naslov: [email protected]
MOZIRJE Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje
Tel.št.: 03/839 14 60
E-naslov: [email protected]
MURSKA SOBOTA Slovenska ulica 44,
9000 Murska Sobota Tel.št.: 02/535 11 40
E-naslov: [email protected]
NOVA GORICA
Delpinova 18/b, 5000 Nova Gorica Tel.št.: 05/330 29 00
E-naslov: [email protected]
NOVO MESTO Resslova ulica 7b, 8000 Novo Mesto
Tel.št.: 07/393 26 40
E-naslov: [email protected]
ORMOŽ Ptujska cesta 25d, 2270 Ormož Tel.št.: 02/741 05 60
E-naslov: [email protected]
PESNICA Pesnica pri Mariboru 43a,
2211 Pesnica
Tel.št.: 02/654 42 20
E-naslov: [email protected]
PIRAN Obala 114, 6320 Portorož
Tel.št.: 05/671 23 00
E-naslov: [email protected]
POSTOJNA Novi trg 6, 6230 Postojna Tel.št.: 05/700 12 00
E-naslov: [email protected]
PTUJ Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj Tel.št.: 02/787 56 00
E-naslov: [email protected]
RADLJE OB DRAVI
Mariborska cesta 7,
2360 Radlje ob Dravi
Tel.št.: 02/887 97 30
E-naslov: [email protected]
RADOVLJICA Kopališka 10, 4240 Radovljica
Tel.št.: 04/537 14 00 in
01/537 14 11
E-naslov: [email protected]
RAVNE NA KOROŠKEM Gozdarska pot 17,
2390 Ravne na Koroškem Tel.št.: 02/821 63 50 in 02/821
63 51
E-naslov: [email protected]
RIBNICA Škrabčev trg 17, 1310 Ribnica
Tel.št.: 01/836 10 03 in 01/836 93 50
E-naslov: [email protected]
61
RUŠE Šolska ulica 16a, 2342 Ruše Tel.št.: 02 673 01 50
E-naslov: [email protected]
SEVNICA Trg Svobode 9, 8290 Sevnica
Tel.št.: 07 816 12 40
E-naslov: [email protected]
SEŽANA Kosovelova ulica 4b,
6210 Sežana Tel.št.: 05/707 42 00 in 05/ 734
16 80
E-naslov: [email protected]
ŠMARJE PRI JELŠAH Rogaška cesta 38, 3240 Šmarje pri Jelšah
Tel.št.: 03/818 16 50
E-naslov: [email protected]
TOLMIN
Cankarjeva 6, 5220 Tolmin
Tel.št.: 05/ 388 17 19
E-naslov: [email protected]
TRBOVLJE
Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje Tel.št.: 03/563 40 16 in
03/563 40 33
E-naslov: [email protected]
SLOVENJ GRADEC Ozka ulica 1, 2380 Slovenj Gradec Tel.št.: 02/885 01 00
E-naslov: [email protected]
TREBNJE Goliev trg 11, 8210 Trebnje
Tel.št.: 07 348 15 70
E-naslov: [email protected]
SLOVENSKA BISTRICA Ljubljanska c. 16, 2310 Slovenska Bistrica Tel.št.: 02/805 07 60
E-naslov: [email protected]
TRŽIČ Usnjarska ulica 3, 4290 Tržič
Tel.št.: 04/597 12 00
E-naslov: [email protected]
SLOVENSKE KONJICE
Mestni trg 18,
3210 Slovenske Konjice
Tel.št.: 03/758 08 80
E-naslov: [email protected]
ŠENTJUR Ulica Dušana Kvedra 11,
3230 Šentjur pri Celju
Tel.št.: 03/746 25 20
E-naslov: [email protected]
ŠKOFJA LOKA Partizanska cesta 1 d,
4220 Škofja Loka
Tel.št.: 04/517 01 00
E-naslov: [email protected]
62
VELENJE Prešernova 10, 3320 Velenje
Tel.št.: 03/898 45 00 in
03/898 45 02
E-naslov: [email protected]
VRHNIKA Ljubljanska 16, 1360 Vrhnika
Tel.št.: 01/750 62 70
E-naslov: [email protected]
ZAGORJE OB SAVI Cesta zmage 7,
1410 Zagorje ob Savi
Tel.št.: 03/566 02 40
E-naslov: [email protected]
ŽALEC Mestni trg 5, 3310 Žalec
Tel.št.: 03/713 12 50
E-naslov: [email protected]
CSD Idrija, ki opravlja delo za
CSD Idrija, CSD Postojna, CSD
Ilirska Bistrica, CSD Cerknica
in CSD Logatec
Primorska regija
CSD Koper, ki opravlja delo
za CSD Koper, CSD izola, CSD
Piran in CSD Sežana
Koordinatorica: Gigliola Kovač
CSD Koper, Cankarjeva ulica 6,
6000 Koper
Telefon: 041 668 952 in
05 6634 562
E-naslov: [email protected]
CSD Nova Gorica, ki opravlja
delo za CSD Nova Gorica, CSD
Tolmin in CSD Ajdovščina
Koordinatorica: mag. Katjuša
Stanič
CSD Nova Gorica, Delpinova
ulica 18 b, 5000 Nova Gorica
Telefon: 05 3302 935 in
031 682 908
E-naslov: [email protected]
Koordinatorica: Nataša Novak
CSD Nova Gorica, Delpinova
ulica 18 b, 5000 Nova Gorica
Telefon: 05 330 27 07,
031 665 031
E-naslov: [email protected]
Koordinatorica: Anja Kaurč
CSD Idrija, Vojkova ulica 2a,
5280 Idrija
Telefon: 041 388 176 in
05 37 34 609
E-naslov: [email protected]
Koordinator: mag. Janez Tušar
CSD Idrija, Vojkova ulica 2a,
5280 Idrija
Telefon: 05 373 46 13,
031 717 413
Gorenjska regija
CSD Jesenice, ki opravlja
delo za CSD Jesenice, CSD
Radovljica in CSD Tržič
Koordinatorica:
Mateja Kozjek Šurc
CSD Jesenice,
Cesta Železarjev 4 a,
4270 Jesenice
Telefon: 04 583 46 24,
051 351 301
E-naslov:
[email protected]
63
CSD Kranj, ki opravlja delo za
CSD Kranj in CSD Škofja Loka
Koordinatorica: Petra Hafnar
CSD Kranj, Koroška cesta 19,
4000 Kranj
Telefon: 04 256 87 20,
041 386 993
E-naslov: [email protected]
Ljubljanska regija
CSD Ljubljana Moste Polje, ki
opravlja delo za CSD Ljubljana
Bežigrad, CSD Ljubljana
Center, CSD Ljubljana Šiška,
CSD Ljubljana Moste in CSD
Ljubljana Vič Rudnik
Koordinatorica: Lea Brišar
CSD Ljubljana Moste Polje,
Zaloška 69, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 520 64 54,
040 791 242
E-naslov: [email protected]
Koordinatorica:
Aleksandra Čorić
CSD Ljubljana Moste Polje,
Zaloška 69, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 520 64 51,
040 747 280
E-naslov:
[email protected]
Koordinatorica: Nataša Udovič
CSD Ljubljana Moste Polje,
Zaloška 69, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 520 64 52,
040 856 484
E-naslov: [email protected]
Koordinator: Vili Lamovšek
CSD Ljubljana Moste Polje,
Zaloška 69, 1000 Ljubljana
64
Telefon: 01 520 64 50,
040 787 453
E-naslov: [email protected]
Obljubljanska regija
CSD Kočevje, ki opravlja delo
za CSD Kočevje, CSD Ribnica,
CSD Grosuplje in CSD Vrhnika
Koordinatorica: Barbara Doles
CSD Kočevje, Ljubljanska 25,
1330 Kočevje
Telefon: 01 89 38 392,
040 568-245
E-naslov: [email protected]
CSD Zagorje, ki opravlja delo
za CSD Litija, CSD Zagorje
ob Savi, CSD Trbovlje in CSD
Hrastnik
Koordinatorica: Kristina Kos
CSD Zagorje ob Savi, Cesta
Zmage 7, 1410 Zagorje ob Savi
Telefon: 03 566 02 44,
051 435 724
E-naslov: [email protected]
CSD Kamnik, ki opravlja delo
za CSD Domžale, CSD Kamnik
Koordinator: Uroš Gradišar
CSD Kamnik, Ljubljanska cesta 1,
1241 Kamnik
Telefon: 01 830 32 72,
041 856 555
E-naslov: [email protected]
Štajerska regija
CSD Maribor, ki opravlja delo
za CSD Maribor, CSD Ruše,
CSD Lenart, CSD Pesnica in
CSD Slovenska Bistrica
Koordinatorica: Simona Ratajc
CSD Maribor, Zagrebška 72,
2000 Maribor
Telefon: 02 250 66 17 in 031
267 257
E-naslov: [email protected]
Koordinatorica: Alenka Kolar
CSD Celje, Opekarniška 15 b,
3000 Celje
Telefon: 03 425 56 305,
031 782 529
E-naslov: [email protected]
Koordinatorica: mag. Ana Gajić
CSD Maribor, Zagrebška 72,
2000 Maribor
Telefon: 041 642 741 in
02 320 70 96
E-naslov: [email protected]
CSD Velenje, ki opravlja
delo za CSD Velenje, CSD
Slovenske Konjice, CSD
Mozirje
CSD Ptuj, ki opravlja delo za
CSD Ptuj in CSD Ormož
Koordinatorica: Tamara Korošec
CSD Ptuj, Trstenjakova 5 a,
2250 Ptuj
Telefon: 02 787 56 19,
031 658 856
E-naslov: [email protected]
Koordinatorica: Maja Krušič
CSD Ptuj, Trstenjakova 5 a,
2250 Ptuj
Telefon: 031 658 856 in
02 787 56 29
E-naslov: [email protected]
Celjska regija
CSD Celje, ki opravlja delo za
CSD Celje, CSD Žalec, CSD
Laško, CSD Šmarje pri Jelšah,
CSD Šentjur pri Celju
Koordinatorica: Polona Pulko
CSD Celje, Opekarniška 15 b,
3000 Celje
Telefon: 03 425 63 37,
031 707 566
E-naslov: [email protected]
Koordinatorica: Jasmina Čavužič
CSD Velenje, Vodnikova 1,
3320 Velenje
Telefon: 03 898 45 12,
031 754 182
E-naslov:
[email protected]
Dolenjska regija
CSD Novo Mesto, ki opravlja
delo za CSD Novo Mesto, CSD
Trebnje, CSD Črnomelj, CSD
Metlika
Koordinatorica: Erika Erpe
CSD Novo Mesto, Resslova ulica
7b, 8000 Novo Mesto
Telefon: 07 393 26 44,
041 704 949
E-naslov: [email protected]
CSD Krško, ki opravlja delo za
CSD Krško, CSD Sevnica in
CSD Brežice
Koordinatorica: Katja Levstik
Žgalin
CSD Krško, Cesta Krških žrtev
11, 8270 Krško
Telefon: 07 49 04 964,
041 795 885,
E-naslov: [email protected]
65
Koroška regija
Pomurska regija
CSD Slovenj Gradec, ki
opravlja delo za CSD Slovenj
Gradec, CSD Dravograd, CSD
Ravne na Koroškem in CSD
Radlje ob Dravi
CSD Murska Sobota, ki
opravlja delo za CSD Murska
Sobota, CSD Gornja Radgona,
CSD Lendava in CSD Ljutomer
Koordinatorica: Simona Pörš
CSD Slovenj Gradec, Ozka ulica
1, 230 Slovenj Gradec
Telefon: 02 88 50 100,
031 308 561
E-naslov: csdsg.koor.dus.
[email protected]
Ljubljana
Bohoričeva ulica 4,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/522 84 08
Koordinatorica: Erna Fišinger
CSD Murska Sobota, Slovenska
ulica 44, 9000 Murska Sobota
Telefon: 02 535 11 40, 041 624 593
E-naslov: [email protected]
Koordinatorica: Sabina Kodila
CSD Murska Sobota, Slovenska
ulica 44, 9000 Murska Sobota
Telefon: 02 535 11 44,
031 727 430
E-naslov: [email protected]
Celje
Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje
Tel. št.: 03/543 42 11 in
03/543 42 12
Nova Gorica
Rejčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica
Tel. št.: 05/338 33 33
Ljubljana - pediatrična
Metelkova ulica 9,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/472 38 88
Ravne na Koroškem
Ob suhi 11,
2390 Ravne na Koroškem
Tel. št.: 02/870 53 00
Maribor
Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/321 1534
Izola
Ulica oktobrske revolucije 11,
6310 Izola
Tel. št.: 05/663 50 00
Kranj
Gosposvetska 10, 4000 Kranj
Tel. št.: 04/280 41 00
66
Koper
Polje 2, 6310 Izola
Tel. št.: 05/664 73 82
Postojna
Prečna ulica 2, 6230 Postojna
Tel. št.: 05/700 04 12
Laško
Kidričeva ulica 5b, 3270 Laško
Tel. št.: 03/734 36 00
Brežice
Černelčeva cesta 8, 8250
Brežice
Tel. št.: 07/499 14 00
Sežana
Partizanska cesta 24,
6210 Sežana
Tel. št.: 05/731 14 15
CENTER ZA MENTALNO
ZDRAVJE - CMZ
Zaloška 29, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/587 49 00 (centrala)
Tel. št.: 01/58 72 112 (dežurni
zdravnik)
Tel. št.: 01/58 72 104
(dežurna medicinska sestra)
Spletna stran: www.psih-klinika.si
CENTER ZA
IZVENBOLNIŠNIČNO
PSIHIATRIJO - CIP
Njegoševa 4, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/231 59 90 (sprejemna
ambulanta)
Tel. št.: 01/434 45 17 ali
01/434 45 18 (urgentna
ambulanta)
Spletna stran: www.psih-klinika.si
UNIVERZITETNI KLINIČNI
CENTER MARIBOR, ODDELEK
ZA PSIHIATRIJO
Ob železnici 30, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/321 11 33
Ambulanta 750/dopoldanska
psihiatrična (in dežurna)
ambulanta od 8.00 ure do 8.00
ure naslednjega dne.
Spletna stran: www.sb-mb.si
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA
ORMOŽ
Ptujska cesta 33, 2270 Ormož
Tel. št.: 02/741 51 00
Ambulanta za nujne prve
preglede (pregleda dežurni
zdravnik) – vsak dan od 10.00 do
15.00 ure.
Spletna stran: www.pb-ormoz.si
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA
VOJNIK Celjska cesta 37, 3212 Vojnik
Tel. št.: 03/780 01 00
Psihiatrična dežurna – urgentna
ambulanta (sprejemna
ambulanta) - vsak dan 24 ur od
8.00 do 8.00 ure.
Tel.št.: 03/780 01 36 (sprejemni
moški oddelek)
Tel.št.: 03/780 01 34 (sprejemni
ženski oddelek)
Spletna stran: www.pb-vojnik.si
67
ZD Ljubljana - Bežigrad
Kržičeva ulica 10, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/300 33 00
Ljubljanska regija
ZD Cerknica
Cesta 4. maja 17, 1380 Cerknica
Tel. št.: 01/705 01 00
ZD Domžale
Mestni trg 2, 1230 Domžale
Tel. št.: 01/724 51 00
ZD Grosuplje
Pod gozdom cesta I 14,
1219 Grosuplje
Tel. št.: 01/781 84 00
ZD Hrastnik
Novi dom 11, 1440 Hrastnik
Tel. št.: 03/565 44 50
ZD Idrija
Ulica Otona Župančiča 3,
5280 Idrija
Tel. št.: 05/373 42 00
ZD Ivančna Gorica
Cesta 2. grupe odredov 16,
1295 Ivančna Gorica
Tel. št.: 01/781 90 10
ZD Kamnik
Novi trg 26, 1241 Kamnik
Tel. št.: 01/831 86 00
ZD Kočevje
Roška cesta 18, 1330 Kočevje
Tel. št.: 01/893 90 00
ZD Litija
Partizanska pot 8a, 1270 Litija
Tel. št.: 01/ 890 04 00
68
ZD Ljubljana - Center
Metelkova 9, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/472 37 00
ZD Ljubljana Moste - Polje
Prvomajska 5, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/584 42 00
ZD Ljubljana - Šiška
Derčeva 5, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/581 52 00
ZD Ljubljana - Šentvid
Ob zdravstvenem domu 1,
1210 Ljubljana
Tel. št.: 01/583 74 00
ZD Ljubljana Vič - Rudnik
Šestova ulica 10, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/200 45 00
ZDŠ Ljubljana - Za študente
univerze v Ljubljani
Aškerčeva cesta 4,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 200 74 27 in
01/ 200 74 42
ŽZD Ljubljana - Železniški ZD
Celovška cesta 4, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/231 02 42
Ambulanta s posvetovalnico
za osebe brez zavarovanja
PRO BONO
Mislejeva 3, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/437 20 10 in
01/437 91 82
Spletna stran: www.ordinacija.
net/members/www-pzs.php?mg_
pzs_id=74&lang=slo
ZD Medvode
Ostrovrharjeva 6, 1215 Medvode
Tel. št.: 01/361 99 00
ZD Ptuj
Potrčeva cesta 19, 2250 Ptuj
Tel. št.: 02/787 15 00
ZD Logatec
Notranjska cesta 2,
1370 Logatec
Tel. št.: 01/750 82 20
ZD Slovenska Bistrica
Partizanska ulica 30,
2310 Slovenska Bistrica
Tel. št.: 02/843 27 00
ZD Ribnica
Majnikova 1, 1310 Ribnica
Tel. št.: 01/837 22 00
Celjska regija
ZD Trbovlje
Rudarska cesta 12, 1420 Trbovlje
Tel.št.: 03/562 41 00
ZD Vrhnika
Cesta 6. maja 11, 1360 Vrhnika
Tel. št.: 01/755 51 10
ZD Zagorje ob Savi
Cesta Zmage 1,
1410 Zagorje ob Savi
Tel. št.: 03/565 50 00
ZD Celje
Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje
Tel. št.: 03/543 40 00
ZD Laško
Kidričeva ulica 5b, 3270 Laško
Tel. št.: 03/734 36 00
ZD Radeče
Ulica OF 8, 1433 Radeče
Tel. št.: 03/568 02 00
Mariborska regija
ZD Slovenske Konjice
Mestni trg 17,
3210 Slovenske Konjice
Tel. št.: 03/758 17 00
ZD Gornja Radgona
Partizanska cesta 40,
9250 Gornja Radgona
Tel. št.: 02/564 86 00
ZD Šentjur
Cesta Leona Dobrotinška 3b,
3230 Šentjur
Tel. št.: 03/746 24 00
ZD Maribor
Ulica Talcev 9, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/228 62 00
ZD Šmarje pri Jelšah
Celjska cesta 17,
3240 Šmarje pri Jelšah
Tel. št.: 03/818 37 00
ZD Lenart
Maistrova ulica 22,
2230 Lenart v Sl. Goricah
Tel. št.: 02/729 18 11
ZD Žalec
Prešernova ulica 6, 3310 Žalec
Tel. št.: 03/713 43 00
ZD Ormož
Ulica dr. Hrovata 4, 2270 Ormož
Tel. št.: 02/741 09 00
69
Gorenjska regija
ZD Bled
Mladinska cesta 1, 4260 Bled
Tel. št.: 04/575 40 00
ZD Bohinj
Triglavska cesta 15,
4264 Bohinjska Bistrica
Tel. št.: 04/572 71 00
ZD Novo mesto
Kandijska cesta 4,
8000 Novo mesto
Tel. št.: 07/391 67 00
ZD Trebnje
Goliev trg 3, 8210 Trebnje
Tel. št.: 07/348 17 40
Primorska regija
ZD Jesenice
Cesta Maršala Tita 78,
4270 Jesenice
Tel. št.: 04/586 81 00
ZD Ilirska Bistrica
Gregorčičeva cesta 8,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. št.: 05/711 21 00
ZD Kranj
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj
Tel. št.: 04/208 20 00
ZD Izola
Ulica Oktobrske revolucije 11,
6310 Izola
Tel. št.: 080 12 85
ZD Radovljica
Kopališka cesta 7,
4240 Radovljica
Tel. št.: 04/537 03 00
ZD Koper
Dellavallejeva ulica 3,
6000 Koper
Tel. št.: 05/664 71 00
ZD Škofja Loka
Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka
Tel. št.: 04/502 00 00
ZD Piran
Cesta solinarjev 1,
6320 Portorož
Tel. št.: 05/677 33 20
ZD Tržič
Blejska cesta 10, 4290 Tržič
Tel. št.: 04/598 22 10
Novomeška regija
ZD Črnomelj
Delavska pot 4, 8340 Črnomelj
Tel. št.: 07/306 17 00
ZD Metlika
Cesta bratstva in enotnosti 71,
8330 Metlika
Tel. št.: 07/369 14 00
70
ZD Postojna
Prečna ulica 2,
6230 Postojna
Tel. št.: 05/700 04 00
ZD Sežana
Partizanska cesta 24,
6210 Sežana
Tel. št.: 05/731 14 00
Posavska regija
ZD Brežice
Černelčeva cesta 8,
8250 Brežice
Tel. št.: 07/499 14 00
ZD Krško
Cesta krških žrtev 132c,
8270 Krško
Tel. št.: 07/488 02 00
ZD Sevnica
Trg svobode 14, 8290 Sevnica
Tel. št.: 07/816 15 00
Murskosoboška regija
ZD Gornja Radgona
Partizanska cesta 40,
9250 Gornja Radgona
Tel. št.: 02/564 86 00
ZD Nova Gorica
Rejčeva ulica 4,
5000 Nova Gorica
Tel. št.: 05/338 32 00
ZD Tolmin
Prešernova ulica 6a,
5220 Tolmin
Tel. št.: 05/388 11 20
Koroška regija
ZD Dravograd
Trg 4. julija 4,
2370 Dravograd
Tel. št.: 02/872 34 00
ZD Mozirje
Savinjska cesta 6,
3330 Mozirje
Tel. št.: 03/839 24 30
ZD Lendava
Kidričeva ulica 34, 9220 Lendava
Tel. št.: 02/578 92 10
ZD Radlje ob Dravi
Mariborska cesta 37,
2360 Radlje ob Dravi
Tel. št.: 02/877 08 00
ZD Ljutomer
Cesta I. Slovenskega tabora 2,
9240 Ljutomer
Tel. št.: 02/585 14 00
ZD Ravne na Koroškem
Ob suhi 11,
2390 Ravne na Koroškem
Tel. št.: 02/870 52 00
ZD Murska Sobota
Grajska ulica 22,
9000 Murska Sobota
Tel. št.: 02/534 13 00
ZD Slovenj Gradec
Partizanska pot 16,
2380 Slovenj Gradec
Tel. št.: 02/882 34 00
Novogoriška regija
ZD Velenje
Vodnikova cesta 1,
3320 Velenje
Tel. št.: 03/899 54 00
ZD Ajdovščina
Tovarniška cesta 3,
5270 Ajdovščina
Tel. št.: 05/369 30 00
71
INŠTITUT ZA KLINIČNO
PSIHOLOGIJO IN
PSIHOTERAPIJO
Savlje 74 C, 1000 Ljubljana
tel. št.: 01/563 21 96
Na spletni strani Zavoda za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije - www.zzzs.si - so
navedeni ordinacijski časi in
čakalne dobe.
Ljubljana, Kočevje, Brezovica
pri Ljubljani, Smlednik,
Kamnik, Sp. Idrija
ANIMULA, Center za otroško
in mladostniško psihiatrijo,
d. o. o.
MARN Katarina, dr. med., spec.
psih.
Dunajska 31
1000 Ljubljana
Tel. št.: 08 38 05090
GSM: 040 344 534
E-naslov:
[email protected]
DARUMA, Center za otroško in
mladostniško psihiatrijo, d.o.o.
MREVLJE LOZAR Urša, dr.
med., spec. psih.
Dunajska 31, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 08 38 05090
Mob. št.: 040/ 344 534
DIRONA, Klinika za psihiatrijo
in psihoterapijo, d. o. o.
Preglov trg 1, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 232 12 37
GSM: 040/ 241 315
72
SPECIALISTIČNA
AMBULANTA ZA KLINIČNO
PSIHOLOGIJO
Franzl Branko, dipl. psih., spec.
klin. psih.
Palmejeva ulica 14,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/566 16 57
PSIHIATRIČNA ORDINACIJA
Jelen Sobočan Breda,
Ziherlova ulica 38, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/283 23 23
GSM: 031 267 357
JESEJ, DRUŽBA ZA
SVETOVANJE IN RAZVOJ d.o.o.
Psihiatrična ambulanta
Valburga 35 A, 1216 Smlednik
Tel. št.: 01/516 14 12
LAHEZIS, Center za otroško
in mladostniško psihiatrijo,
d. o. o.
ROJC Saša, dr. med., spec.
psih.
Tabor 14, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 08 205 69 90
KLINIČNO PSIHOLOŠKA
AMBULANTA
Levstik Igor, dipl. psih., spec.
klin. psih.
Roška cesta 18, 1330 Kočevje
Tel. št.: 01/893 11 08
MCL, PSIHIATRIČNA
ORDINACIJA, d. o. o.
Metelkova ulica 15, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/431 04 16
MEDICO dr. Sentočnik,
Center za integrativno obravnavo
prekomerne teže in debelosti,
interno medicino in psihoterapijo
d.o.o.
Levčeva ulica 11, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 423 45 70
ORDINACIJA ZA KLINIČNO
PSIHOLOGIJO
Plankar Grgurevič Tanja, dipl.
psih., spec. klin. psih.
Ulica Bratov Babink 10,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 510 81 41
PSIHIATRIČNA AMBULANTA
Alenka Helena Petek, dr. med.,
spec. psih.
Beethovnova ulica 6,
1000 Ljubljana
GSM: 031 620 340
PSIHIATRIČNA IN
PSIHOTERAPTEVTSKA
ORDINACIJA
Klelija Hrovatič, d. o. o.
Slomškova ulica 35,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/430 45 00 in
01/430 45 03
PSIHIATRIČNA ORDINACIJA
RUDNIK
mag. BLINC PESEK Marjeta, dr.
med., spec. psih.
Rudnik II/4, 1000 Ljubljana
Tel.št.: 01/428 84 06
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.psihiatricnaordinacija.net
DIRONA d. o. o.
TRAMPUŽ Dubravka, dr. med.,
spec. psih.
Povšetova ulica 29,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/232 12 37
Mob. št.: 040/241 315
E-naslov: [email protected],
[email protected]
PSIHIATRIČNA ORDINACIJA
SOTOŠEK Silvija, dr. med.,
spec. psih.
Komenskega ulica 32,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/431 80 84
SVETOVANJE dr. KUHAR d.o.o.
Psihiatrična ambulanta
Podpeška cesta 208,
1351 Brezovica pri Ljubljani
GSM: 031 357 873
TEMZA d. o. o.
AHLIN Dragomira, dr. med.,
spec. psih.
GAJIČ Lilijana, dr. med., spec. psih.
KORELC Irena, dr. med., spec.
psih.
PUKL GABROVŠEK Vitoslava,
dr. med. spec. psih
Ambulanta: Galerija WTC,
Dunajska 158, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/569 25 87 in
059/051 775
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.temza.si
KLINIČNO-PSIHOLOŠKA
AMBULANTA
LEVSTIK Igor, univ. dipl. psih.,
spec. klin. psih.
Roška cesta 18, 1300 Kočevje
Tel. št.: 01/893 11 08
73
ZASEBNA SPECIALISTIČNA
AMBULANTA ZA DUŠEVNO
ZDRAVJE
RAZVOJNE DOBE IN DRUŽINE
dr. med. Lea Šinkovec,
specialistka psihiatrije
Na poklonu 7,
5281 Spodnja Idrija
Tel, št.: 05/ 37 28 223
P.3. ZASEBNA ORDINACIJA
ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO
(koncesija le za šolske otroke
in mladostnike)
PETRUŠA Andrej, univ. dipl.
psih., spec. klin. psih.
Cesta v Mestni Log 55,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/283 43 90
E-naslov: [email protected]
PKM D. o. o.
KOCMUR Marga, dr. med., spec.
psih. in sodni izvedenec
Zarnikova ulica 11,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/232 26 00
ROJNIK BERNARD - zasebni
zdravstveni delavec,
specialist klinične psihologije,
dipl. psih., spec. klin. psih.
Ulica Bratov Babnik 10, 1000
Ljubljana
Tel. št.: 041 615 821
PSIHIATRIČNA IN
PEDOPSIHIATRIČNA
ORDINACIJA
ANJA RELJIĆ PRINČIČ d. o. o.
Slomškova ulica 35,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/430 45 00
74
PSIHIATRIČNA AMBULANTA
PETEK Alenka Helena, dr. med.,
spec. psih.
Beethovnova ulica 6,
1000 Ljubljana
Mob. št.: 031/620 340
E-naslov:
[email protected]
SPECIALISTIČNA
AMBULANTA
ŠERIĆ Majda, dr. med., spec.
psih.
Savska cesta 9, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/437 02 36
PSIHIATRIČNA AMBULANTA
ZIHERL Anamarija, dr. med.,
spec. psih.
Novi trg 26, 1241 Kamnik
Tel. št.: 01/831 86 19
PSIHIATRIČNA AMBULANTA
MURGLE
PREGELJ Peter, dr. med., spec.
psih.
Cesta v Mestni log 55,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 059/934 946
Mob. št.: 031/859 847
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.pregelj.com
Maribor, Ptuj,
Slovenska Bistrica
SPECIALISTIČNA
PSIHIATRIČNA ORDINACIJA
BERIĆ Miroslav, dr. med., spec.
psih. in spec. pedopsih.
Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj
Tel. št.: 02/780 69 50
ZASEBNA KLINIČNO
PSIHOLOŠKA AMBULANTA
mag. ŠINKO Bojan, spec. klin.
psih. in psihoterapevt
Rogozniška cesta 32, 2250 Ptuj
Tel. št.: 02/771 15 22
Mob. št.: 051/427 385
E-naslov: [email protected]
ZDRAVSTVENI ZAVOD
FAGANELJ BUT MARIBOR
FAGANELJ BUT Metka, dr.
med., spec. psih.
Gosposvetska cesta 41a,
2000 Maribor
Tel. št.: 02/252 37 60
DR. POŠTENJAK D. o. o.
mag. POŠTENJAK Vladimir, dr.
med., spec. psih.
Cankarjeva ulica 6, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/250 29 50
E-naslov: [email protected]
PSIHIATRIČNA AMBULANTA
FILIPIČ Bojan, dr. med., spec.
psih., psihoterapevt in sodni
izvedenec za psihiatrijo
Vošnjakova ulica 20,
2000 Maribor
Tel. št.: 02/250 07 10
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.psihiatrija-drfilipic.si/
ZASEBNA KLINIČNO
PSIHOLOŠKA AMBULANTA
KRUMP Jasna, spec. klin. psih.
Židovska ulica 12, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/250 06 46
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
http://jasnakrump.com
SPECIALISTIČNA
AMBULANTA PSIHIATRIJE
PRANIČEVIČ-MUDNIČ
Tugomira, dr. med., spec. psih.
Volkmerjeva cesta 26, 2250 Ptuj
Tel. št: 02/773 81 61
ZASEBNA PSIHIATRIČNA
ORDINACIJA
dr. KRAVOS Matej, dr. med.,
spec. psih.
Trg svobode 26,
2310 Slovenska Bistrica
Tel. št.: 02/843 11 46
E-naslov: [email protected]
ZASEBNA
PEDOPSIHIATRIČNA
AMBULANTA in ZASEBNA
KLINIČNO PSIHOLOŠKA
AMBULANTA
DAJČMAN POTOČNIK Nataša,
dr. med., spec. psih.
Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/620 24 50
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.zppa.si in
www.zkpa.si
SPECIALISTIČNA
PSIHOLOŠKA ORDINACIJA
mag. MERC Hermina, spec. klin.
psih.
Gospejna ulica 11, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/252 29 99
Spletna stran: www.vitriol.si
ZASEBNA KLINIČNO
PSIHOLOŠKA AMBULANTA
Barbara Vajd Ledinek, univ. dipl.
psih., spec. klin. psih.;
Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor,
Telefon: 02/62-02-450,
02/62-02-453
75
ZDRAVSTVO BERIĆ,
AMBULANTA SPLOŠNE
MEDICINE
IN SPECIALISTIČNA
PSIHIATRIČNA ORDINACIJA,
d. o. o
Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj
Telefon: 02/787 64 70
Celje, Žalec
ZASEBNA PSIHOLOŠKA
AMBULANTA BOJA (koncesija
za otroke in mladostnike)
VEBER HABJAN Bojana, spec.
klin. psih.
Prešernova ulica 6, 3310 Žalec
Tel. št.: 03/713 43 64
E-naslov:
[email protected]
ZASEBNA KLINIČNO
PSIHOLOŠKA AMBULANTA
PUSTINEK Milan, spec. klin. psih.
Vrunčeva ul. 1, 3000 Celje
Tel. št.: 03/492 43 02
ZASEBNA PSIHIATRIČNA
AMBULANTA
Metoda Vidmar Vengust, dr.
med., psihiater
Ljubljanska cesta 3 A, 3000 Celje
Tel. št.: 03/492 75 75
Kranj, Lesce
EMOTIVA d. o. o.
Ambulanta za otroško in
mladostniško psihiatrijo
FORTIČ SMOLE Živa, dr. med.,
spec. psih.
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj
Tel.št.: 04/238 17 05
76
PRIVATNA PSIHIATRIČNA
AMBULANTA
REPOLUSK Edvard, dr. med.,
spec. nevropsihiater
Glavni trg 21, 4000 Kranj
Tel. št.: 04/236 70 38
ZASEBNA PSIHIATRIČNA
ORDINACIJA
RESMAN Janez, dr. med., spec.
psih.
Železniška ulica 10, 4248 Lesce
Tel. št.: 04/530 22 50
E-naslov: [email protected]
DISPANZER ZA MENTALNO
ZDRAVJE, ZD Kranj
KUŠAR Staša, spec. klin. psih.
OŠTREK Metka, spec. klin. psih.
doc. dr. ROJŠEK Janez, spec.
klin. psih.
DANIJELA JANŠA, dr. med.
spec. psih.
KALIŠNIK - ŠAVLI METKA, dr.
med., spec. psih.
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj
Tel št.: 04/208 22 50
Novo mesto
KLINIČNO PSIHOLOŠKA
ORDINACIJA
BRUDAR Irena, spec. klin. psih.
Šmihelska cesta 20, 8000 Novo
mesto
Tel. št.: 07/332 58 09
E-naslov: [email protected]
ZASEBNA PSIHIATRIČNA
ORDINACIJA
KAPŠ Peter, dr. med., spec. psih.
Ljubljanska cesta 26,
8000 Novo mesto
Tel. št.: 07/338 07 20
Koper, Piran, Portorož,
Postojna
ZASEBNA SPECIALISTIČNA
AMBULANTA –
PEDOPSIHIATRIJA
PAVLETIĆ-KOPILOVIĆ Milojka,
dr. med., spec. psih.
Fornače 35, 6330 Piran - Pirano
Tel. št.: 05/674 73 33
ZDRAVSTEVNI DOM PIRAN,
PSIHOHIGIENSKI DISPANZER
ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
MAŽER Alida, dr. med., spec.
pedopsih.
Cesta solinarjev 1, 6320 Portorož
Tel. št.: 05/677 17 64
ZASEBNA SPECIALISTIČNA
AMBULANTA ZA DUŠEVNO
ZDRAVJ,E RAZVOJNE DOBE
IN DRUŽINE
ŠINKOVEC Lea, dr. med., spec.
psih.
Na Poklonu 7, 5281
Spodnja Idrija
Tel. št.: 05/37 28 223
ZD Postojna, Prečna 2,
6230 Postojna
Tel. št.: 05/70 00 411
SUPEREGO, d. o. o.
DAMEJ Mirjana, dr. med., spec.
psih.
Novi trg 6, 6230 Postojna
Tel. št.: 05/726 10 08
PSIHIATRIČNI DISPANZER ZD
KOPER
VODOPIVEC Zoran dr. med.,
spec. psih.
Ljubljanska 6a, 6000 Koper
Tel. št.: 05/664 73 73
ZDRAVSTVENI ZAVOD
CELJENJE KOPER
FURLAN Mirjana, dr. med., spec.
psih.
APATH Teja, dr. med., spec.
psih.
Asis. Mag. GROLEGER Urban,
dr. med., spec. psih.
Ulica Vojke Šmuc 12, 6000 Koper
Ambulanta: Obrtniška 30,
6000 Koper
Mob. št.: 031/387 333
E-naslov: [email protected]
ZDRAVSTVENI ZAVOD
JURETIĆ JADRANKA
PORTOROŽ
JURETIĆ Jadranka, dr. med.,
spec. psih.
Prešernova cesta 53, 6310 Izola
Tel. št.: 05/99 33 060
E-naslov:
[email protected]
Murska Sobota,
Radenci
SPECIALISTIČNA ORDINACIJA
ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO
GERIČ Ignac, univ. dipl. psihol.,
spec. klinič. psihol.
Ulica Staneta Rozmana 3,
9000 Murska Sobota
Tel. št. 02/534 82 56
AMBULANTA ZA KLINIČNO
PSIHOLOGIJO
OREŠNIK ŽALIG Marjeta, spec.
klin. psih.,
Ulica arhitekta Novaka 9,
9000 Murska Sobota
Tel. št. 02/534 10 10
77
ZASEBNA PSIHIATRIČNA
AMBULANTA RAKIČAN
HAGYMAS Istvan, dr. med.,
spec. psih.
Ulica dr. Vrbnjaka 1,
9000 Murska Sobota
Tel. št.: 02/530 42 56
ZASEBNA PSIHIATRIČNA
AMBULANTA
KOCIPER Jožef, dr. med., spec.
psih.
Gubčeva cesta 22,
9252 Radenci
Tel. št.: 02/566 97 42
GSM.: 041/774 677
LE SKUPAJ
Psihiatrična ambulanta,
psihoterapija, svetovanje
in ostale storitve d. o. o.
Gubčeva cesta 22,
9252 Radenci
Tel. št.: 02/566 97 42
Nova Gorica, Tolmin,
Ajdovščina
ZASEBNA PSIHIATRIČNA
AMBULANTA
SUDAR Dušan, dr. med., spec.
psih.
Ulica Gradnikove brigade 7,
5000 Nova Gorica
Tel. št.: 05/338 32 82
Prešernova 6, 5220 Tolmin
Tel. št.: 05/338 11 20
Gradišče nad Prvačino 4,
5294 Dornberg
Tel. št: 05/ 300 69 00
ZASEBNA PSIHIATRIČNA
AMBULANTA
LEBAN Breda, dr. med., spec.
psih.
Ulica Gradnikove brigade 7,
5000 Nova Gorica
Tel. št.: 05/ 338 32 81
Tovarniška cesta 3,
5270 Ajdovščina
Tel. št.: 05/369 32 20
1210 Ljubljana-Šentvid
Tel. št.: 01/512 23 64
GSM: 031/ 590 493
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.psihologinja.si
PERSONA – Center za
psihološko svetovanje
MEŠKO POKORN Aleksandra,
dr. med., spec. klin. psih.
Prušnikova 55,
78
PACIENT d. o. o.
dr. REBOLJ Klemen, dr. med.,
spec. psih.
dr. PRETNAR Melita, dr. med.
spec.psih.
Savska 3, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/280 30 52
E-naslov: [email protected]
dr. ZORAN MILIVOJEVIĆ
dr. Zoran Milivojević, dr. med.,
spec. psihoterapevt
Transakcijska psihoanaliza
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.milivojevic.info
ZAVOD NAMEN –
DRUŽINSKA, PARTNERSKA
IN INDIVIDUALNA
PSIHOTERAPIJA
Mateja Bedenk Košir, spec.
zakonske in družinske terapije
Trdinova 7, 1000 Ljubljana
Mob. št.: 040/ 762 566
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
www.zavod-namen.si
ROJNIK ILZE S.P.
Rojnik Ilze, dr. med., spec. psih.
Ulica bratov Babnik 10,
1000 Ljubljana
Mob. št.: 041/784 573
E-naslov: [email protected]
MAGDIČ PSIHA &
MAGDIČ - DRUŽBA ZA
ANALITIČNO PSIHOLOGIJO,
NEVROPSIHIATRIČNO
POSVETOVANJE,
DIAGNOSTICIRANJE in
REHABILITIACIJO in RAZISK.
in EKSPERIM. RAZVOJ NA
PODROČJU MEDICINE D.N.O.
Cankarjeva ulica 21, Rakičan
9000 Murska Sobota
Tel.št.: 02/530 41 16
GSM: 041/343 660
E-naslov:
[email protected]
POSVET - Center za
psihološko svetovanje
Izvaja psihološko svetovanje
za odrasle osebe v čustvenih
stiskah.
Mestni trg 8, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 031 704 707
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.posvet.org
SLOVENSKA KROVNA ZVEZA
ZA PSIHOTERAPIJO
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.skzp.org
IPTA - Inštitut za psihoterapijo
transakcijske analize
Martin Bertok, univ. dipl. soc.
GSM: 041 789 116
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.ipta.si
mag. Majda Pučnik Rudl,
sistemska psihoterapevtka
Hudo, Potočna ulica 2
1235 Radomlje
Tel.št.: 041 419 079
e-naslov:
[email protected]
Zavod Psihoanalitično
središče, Kranj
Tel. št: 051 830 407
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
zavodpas.webstars.com
Društvo Človeška toplina
Dragica Erpič - zakonska in
družinska terapevtka
Telefon: 041 448 611
E-naslov:
[email protected]
79
Jerica Penko - sistemska
družinska terapevtka
Telefon:040 835 678
E-naslov: [email protected]
Eva Erpič - vzgojiteljica
predšolskih otrok in študentka
socialnega dela
Telefon:041 410 843
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.cloveska-toplina.com
mag. Julijana Florjančič
Kristan, sistemska
psihoterapevtka
Tel. št: 041/546-747 in
05/7001214
E-naslov:
[email protected]
Pergo psihoterapija
mag. Nataša Mohorč Kejžar
Maistrova 10, Grosuplje
Tel. št.: 031 655 201
E-naslov:
[email protected]
Psihoterapija Antropos
Tjaša Srhoj
Tischlerjeva ulica 10,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 030 313 333
E-naslov: [email protected]
Zavod Anima Vita,
psihoterapija in svetovanje
Svetčeva pot 9, 1241 Kamnik
Tel. št.: 041 888 799
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.animavita.si
80
Center za osebnostno rast in
psihoterapijo
Trg Mladinskih delovnih brigad 5,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 031 770 961
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
www.psihoterapijacenter.si
Mag. Miran Možina, psihiater
in psihoterapevt
Fakulteta za psihoterapevtsko
znanost Univerze Sigmunda
Freuda v Ljubljani
Trg Mladinskih delovnih brigad 5,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 041 748 812
E-naslov:
[email protected]
Jazsemvredu
Nevenka Breznik s.p.
Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 041 635 530
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
www.jazsemvredu.si
Irena Fras
specializantka transakcijsko
analitične psihoterapije,
Pot ob Homšnici 6, 2380 Slovenj
Gradec / Koroška Telefon: 041 748 016
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.odstiranja.si
041 344 194 (glavna medicinska
sestra)
Spletna stran: www.psih-klinika.si
PSIHIATRIČNA KLINIKA
LJUBLJANA
Studenec 48,
1260 Ljubljana Polje
Tel. št.: 01/587 21 00
Spletna stran: www.psih-klinika.si
CENTER ZA ZDRAVLJENJE
ODVISNIH
OD PREPOVEDANIH DROG CZOPD
Zaloška 29, 1000 Ljubljana
Tel. št. 01/5874 900
Spletna stran: www.psih-klinika.si
PSIHIATRIČNA KLINIKA
LJUBLJANA
Enota za zdravljenje odvisnosti
od alkohola
Poljanski nasip 58,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 3003 475
PSIHIATRIČNA KLINIKA
LJUBLJANA
Enota za zdravljenje motenj
hranjenja
Zaloška 29, 1000 Ljubljana
Tel. št: 01/ 587 49 49
CENTER ZA MENTALNO
ZDRAVJE - CMZ
Zaloška 29, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/587 49 00 (centrala)
Tel. št.: 041/564 293 (dežurni
zdravnik)
Tel. št: 01/ 5874 934,
KLIC V DUŠEVNI STISKI - CMZ
Zaloška 29, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/520 99 00 ali
01/520 99 01
Spletna stran: www.psih-klinika.si
KATEDRA ZA
PSIHIATRIJO - CMZ
Zaloška 29, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/587 49 05 (tajništvo)
Spletna stran: www.psih-klinika.si
CENTER ZA
IZVENBOLNIŠNIČNO
PSIHIATRIJO - CIP
Njegoševa 4, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/231 59 90 (sprejemna
ambulanta)
Tel. št.: 01/434 45 17 ali
01/434 45 18 (urgentna
ambulanta)
Spletna stran: www.psih-klinika.si
SVETOVALNI CENTER ZA
OTROKE, MLADOSTNIKE IN
STARŠE
Gotska 18, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/583 75 00 ali
01/583 75 35
UNIVERZITETNI KLINIČNI
CENTER MARIBOR, ODDELEK
ZA PSIHIATRIJO
Ob železnici 30, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/321 11 33
Oddelek za zdravljenje
alkoholizma in za psihoterapijo
Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
Tel. št.: 02 61 81 141
Spletna stran: www.sb-mb.si
81
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA
BEGUNJE
Begunje 55, 4275 Begunje
Tel. št.: 04/533 52 00
Alkohološka ambulanta
Tel. št.: 04/533 52 13
Spletna stran: www.pb-begunje.si
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA
ORMOŽ
Ptujska cesta 33, 2270 Ormož
Tel. št.: 02/741 51 00
E-naslov: [email protected]
[email protected]
Spletna stran: www.pb-ormoz.si
ZDRAVSTVENI DOM DR.
ADOLFA DROLCA
Dispanzer za zdravljenje
alkoholizma in drugih odvisnosti
Sodna ulica 13, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/25 17 572
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA
VOJNIK
Celjska cesta 37, 3212 Vojnik
Tel. št.: 03/780 01 00
Oddelek za zdravljenje bolezni
odvisnosti
Tel. št.: 03/ 780 01 44
Spletna stran: www.pb-vojnik.si
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA
IDRIJA
Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija
Tel. št.: 05/373 44 00
E-naslov: [email protected]
Oddelek za zdravljenje
odvisnosti
Tel. št.: 05/373 44 17
Spletna stran: www.pb-idrija.si
Marica Pavlišič
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 226
Območje Psihiatrične
klinike Ljubljana (OE Lj
in Novo mesto)
Nevenka Močnik
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 229
Damjana Deržak
E-naslov: [email protected]
GSM: 051 276 210
Andrejka Vučak
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 228
Vesna Zupančič
E-naslov: vesna.zupancic.
[email protected]
GSM: 051 276 211
Lidija Kristančič­
E-naslov: [email protected]
GSM: 051 276 225
82
Stanka Radojičič
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 213
Območje UKC Maribor
– oddelek za psihiatrijo
(OE Maribor, OE
Ravne)
Edo Pavao Belak
E-naslov: [email protected]
GSM: 051 276 220
Romana Miklič
GSM: 051 276 221
Andreja Vučak
E-naslov:
vuč[email protected]
GSM: 051 276 228
Območje Psihiatrične
bolnišnice Begunje
(OE Kranj)
Območje Psihiatrične
bolnišnice Vojnik (OE
Celje, OE Krško)
Marija Zidarič
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 215
Vesna Zupančič
GSM: 051 276 211
Polonca Nunčič
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 212
Romana Miklič
E-naslov: romanamiklic.
[email protected]
GSM: 051 276 221
Damjana Deržak
E-naslov: [email protected]
GSM: 051 276 210
Območje Psihiatrične
bolnišnice Ormož (OE
Murska Sobota)
Brigita Žajdela
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 227
Marija Zidarič
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 215
Marica Pavlišič
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 226
Polonca Nunčič
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 212
Stanka Radojičič
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 213
Edo Pavao Belak
E-naslov: [email protected]
GSM: 051 276 220
83
Območje Psihiatrične
bolnišnice Idrija (OE
Nova Gorica, OE Koper)
Nevenka Močnik
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 229
Brigita Žajdela
E-naslov:
[email protected]
GSM: 051 276 227
Lidija Kristančič
E-naslov: [email protected]
GSM: 051 276 225
SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD DUTOVLJE
Dutovlje 128, 5221 Dutovlje
Tel. št.: 05/764 01 14 (centrala)
GSM.: 031/361 740 (glavna
medicinska sestra)
JAVNI SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD HRASTOVEC
Hrastovec 22,
2230 Lenart v Sl. goricah
Tel. št.: 02/ 729 35 10
Spletna stran:
www.hrastovec.org
POSEBNI SOCIALNO
VARSTVENI ZAVOD PRIZMA
PONIKVE
Ponikve 76,
1312 Videm - Dobrepolje
Tel. št.: 01/788 01 00 (centrala)
GSM: 031/653 667 (dežurna
medicinska sestra)
Spletna stran:
http://www.prizma-ponikve.si
84
SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD LUKAVCI
Lukavci 9,
9242 Križevci pri Ljutomeru
Tel. št.: 02/588 84 20
Spletna stran: www.lukavci.si
SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD DOM NINE POKORN
GRMOVJE
Pernovo 4a, 3310 Žalec
Tel. št.: 03/713 29 00 (centrala)
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.ssz-slo.si/
slo/main.asp?id=171761FF
CENTER SLEPIH,
SLABOVIDNIH IN STAREJŠIH
ŠKOFJA LOKA
Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka
Tel. št.: 04/511 63 07
Fax: 04/511 64 51
E-naslov: [email protected]
DOM UPOKOJENCEV
PODBRDO, ENOTA PETROVO
BRDO
Petrovo Brdo 7, 5243 Podbrdo
Tel. št.: 05/380 18 40
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dompodbrdo.si
1. Navajamo podatke le za
tiste nevladne organizacije,
ki izvajajo dopolnilne
programe duševnega zdravja v
skupnosti.
ALTRA - Odbor za novosti v
duševnem zdravju
Pomoč in podpora v skupnosti
osebam z dolgotrajnimi težavami
v duševnem zdravju in njihovim
svojcem (samo polnoletnim):
svetovalnica, dnevni center,
stanovanjske skupine,
zaposlitveni program, šivalnica,
klub, umetniški atelje, skupine
za samopomoč, pohodniške in
izletniške dejavnosti.
Enota Ljubljana
Zaloška 40, 1000 Ljubljana
Svetovalnica: 01/542 55 62 in
01 542 55 54
Dnevni center: 01/544 47 60
Stanovanjske skupine:
01/544 37 93
E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.altra.si
Enota Prevalje
Trg 31, 2391 Prevalje
Tel.št.: 02/824 09 10
E-naslov: [email protected]
NOVI PARADOKS,
Slovensko društvo za
kakovost življenja
Izvaja programe stanovanjskih
skupin, dnevnih centrov,
rehabilitacijskih delavnic ter
programov socialnega podjetja
in dela z mladimi v raznolikih
občinah v državi.
Vrhovci cesta XVII/40,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/422 85 61
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.drustvo-paradoks.si
DRUŠTVO OZARA
SLOVENIJA, Nacionalno
združenje za kakovost življenja
V številnih slovenskih krajih
izvaja programe stanovanjskih
skupin, dnevnih centrov, pisarn
za svetovanje, zaposlovanja,
zagovorništva, izobraževanja
ter samopomoči, izvaja pa tudi
različne preventivne aktivnosti,
založniško dejavnost in
promocijo duševnega zdravja.
Sedež društva:
Ljubljanska ulica 9,
2000 Maribor
Tel. št.: 02/330 04 44
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.ozara.org
85
Enota Sevnica
Trg svobode 11, 8290 Sevnica
Tel.št.: 07/816 37 80
Enota Ravne na Koroškem
Prežihova ul. 7,
2390 Ravne na Koroškem
Tel./fax: 02/ 875 06 30
Enota Jesenice
Cirila Tavčarja ul. 3b,
4270 Jesenice
Tel./fax: 04/583 62 00,
04/583 62 01
Enota Ljubljana
Gregorčičeva ul. 5,
1000 Ljubljana
Tel./fax: 01/ 244 51 20,
01/244 51 21
Enota Nova Gorica
Partizanska 57,
5000 Nova Gorica
Tel.: 05/330 37 20,
05/330 37 21
Enota Kranj
Kidričeva 6, 4000 Kranj
Tel./fax: 04/236 26 10,
04/ 236 26 11
Enota Črnomelj
Ulica 21. oktobra 19a
8340 Črnomelj
Tel.: 07/306 18 60
Enota Novo mesto
Rozmanova 10,
8000 Novo mesto
Tel./fax: 07/394 26 61
Enota Ljutomer
Miklošičev trg 3, 9240 Ljutomer
Tel.: 051 475 199
Enota Izola - Koper
Kažipotna ul. 9, 6310 Izola
Tel./fax: 05/662 18 30,
05/662 18 31
Enota Celje
Kocenova 4, 3000 Celje
Tel./fax: 03/492 57 50,
03/492 57 51
Enota Brežice
Černelčeva c.7, 8250 Brežice
Tel./fax: 07/499 41 60
86
Enota Tolmin-gostovanje
Brunov drevored 23, 5220 Tolmin
Tel.: 051/ 621 241
Enota Trebnje-gostovanje
Goliev trg 11, 8210 Trebnje
Tel.: 070 550 706
Enota Lendava-gostovanje
C. Lajcsija Pandurja 1,
9220 Lendava
Tel.: 070 419 879
Enota Zasavje
Cesta 1. junija 4, 1420 Trbovlje
Tel.: 01/ 320 53 90, 070 216 496
Enota Maribor
Strossmayerjeva 3,
2000 Maribor
Tel/fax: 02/ 23 80 680,
02/ 23 80 681
Enota Slovenj Gradec
Celjska ulica 2,
2380 Slovenj Gradec
Tel/fax: 02/ 88 50 640,
02/ 88 50 641
Enota Brežice
Černelčeva cesta 7,
8250 Brežice
Tel/fax: 07/ 49 94 160
Enota Murska Sobota
Bakovska 6,
9000 Murska Sobota
Tel/fax: 02/53 91 142, 02/ 53
91 143
Enota Ptuj
Ul. Viktorina Ptujskega 3,
2250 Ptuj
Tel/fax: 02/ 79 80 650,
02/79 80 651
ŠENT,
Slovensko združenje za
duševno zdravje
Programe stanovanjskih skupin,
dnevnih centrov, zaposlovanja,
zagovorništva, izobraževanja
ter samopomoči izvaja v okviru
centrov za duševno zdravje v
skupnosti in njenimi enotami v
naslednjih slovenskih regijah:
Osrednjeslovenska, Primorska,
Gorenjska, Savinjska in
Štajerska.
Sedež združenja:
Cigaletova ulica 5, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/230 78 30
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.sent.si
Center za duševno zdravje v
skupnosti Osrednjeslovenska
regija
Šuštarjeva kolonija 42a,
1420 Trbovlje
Tel. št: 03/ 564 26 70
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENT Ljubljana
Belokranjska ulica 2,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 230 78 41
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENT Trbovlje
Šuštarjeva kolonija 42a,
1420 Trbovlje
Tel. št.: 03/ 564 26 70
E-naslov: [email protected]
Center za duševno zdravje v
skupnosti Dolenjska regija
Vrhovčeva 14, 8000 Novo mesto
Tel. št: 01/373 76 80, 041 500 956
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENT Kočevje
Turjaška ulica 6,
1330 Kočevje
Tel.št.: 01/ 893 87 00
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENT Metlika
Naselje Borisa Kidriča 9,
8330 Metlika
Tel. št: 01/ 369 24 71
E-naslov: [email protected]
dc.sent.si
87
Enota ŠENT Novo mesto
Vrhovčeva 14,
8000 Novo mesto
Tel.št.: 07/373 76 80
Mob. št.: 041/500 956
E-naslov: [email protected]
Center za duševno zdravje v
skupnosti Obalno-kraška regija
Vergerijev trg 3, 6000 Koper
Tel. št.: 05/ 662 14 84
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENTMAR Koper
Vergerijev trg 3,
6000 Koper
Tel. št.: 05/662 14 84
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENT Postojna
Tržaška ulica 24, 6230 Postojna
Tel. št.: 05/ 721 4771
E-naslov:
[email protected]
Center za duševno zdravje v
skupnosti Podravska regija
Cesta proletarskih brigad 61,
2000 Maribor
Tel. št.: 02/320 26 91
E-naslov: tadeja. [email protected]
Enota ŠENTLENT Maribor
Cesta proletarskih brigad 61,
2000 Maribor
Tel. št.: 02/320 26 93
E-naslov: [email protected]
Center za duševno zdravje v
skupnosti Koroško-Šaleška
regija
Kersnikova cesta 1,
3320 Velenje
Tel. št.: 030 608 690
E-naslov: [email protected]
88
Enota ŠENT Radlje ob Dravi
Mariborska cesta 30 A
2360 Radlje ob Dravi
E-naslov: [email protected]
Enota Dnevni center za
zmanjševanje škode zaradi
drog Velenje
Kersnikova cesta 1,
3320 Velenje
Tel. št.: 030 608 690
E-naslov: [email protected]
Center za duševno zdravje v
skupnosti Severnoprimorska
regija
Cesta Prekomorskih brigad 32.
5290 Šempeter pri Gorici
Tel. št.: 05/ 330 96 00,
031 371 992
E-naslov: [email protected]
sent.si
Enota ŠENT Nova Gorica
Cesta Prekomorskih brigad 32.
5290 Šempeter pri Gorici
Tel. št.: 05/ 330 96 03,
031 371 992
E-naslov: [email protected]
Enota Dnevni center za
uporabnike prepovedanih drog
Sedejeva 9a
5000 Nova Gorica
Tel. št.: 05/330 96 03, 031 607 245
E-naslov: [email protected]
Enota Terensko delo z
uporabniki prepovedanih drog
Sedejeva 9a,
5000 Nova Gorica
Tel. št.: 030 322 888
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENT Ajdovščina
Bevkova 2, 5270 Ajdovščina
Tel. št.: 05/364 38 50
E-naslov: [email protected]
Center za duševno zdravje v
skupnosti Gorenjska regija
Kranjska cestga 3, 4240
Radovljica
Tel. št.: 04/ 530 30 10
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENTGOR Radovljica
Kranjska cesta 3, 4240 Radovljica
Tel. št.: 04/530 30 10
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENT'K Kranj
Tomšičeva ulica 13, 4000 Kranj
Tel. št.: 04/236 90 20
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENT Škofja Loka
Mestni trg 38, 4220 Škofja Loka
Tel. št.: 04/518 37 30
E-naslov: [email protected]
Center za duševno zdravje v
skupnosti Savinjska regija
Gregorčičeva 6, 3000 Celje
Tel. št.: 03/ 42 88 890
E-naslov: [email protected]
Enota ŠENTCELEIA Celje
Gregorčičeva 6, 3000 Celje
Tel. št.: 03/42 88 890
E-naslov: [email protected]
VEZI, Društvo za duševno
zdravje in kreativno
preživljanje prostega časa
Na Krasu izvaja programe
stanovanjskih skupin,
dnevnega centra, samopomoči,
zagovorništva, zaposlitvene
rehabilitacije, izobraževanja ter
telefon za pomoč v stiski.
Štorje 26, 6210 Sežana
Tel. št.: 05/768 52 00
Mob. št.: 031/649 288
(pomoč v stiski 24h/dan)
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.drustvovezi.org
Dnevni center Ilirska Bistrica
Tavčarjeva ulica 15,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. št.: 05/714 14 20
E-naslov: [email protected]
Dnevni center Štanjel
Štanjel 59 a, 6222 Štanjel
Tel. št.: 05/769 01 89
E-naslov: [email protected]
Dnevni center Štorje
Štorje 26, 6210 Sežana
Tel. št.: 05/768 52 00
E-naslov: [email protected]
Stanovanjska skupina
Gorjansko,
Gorjansko 71a, 6223 Komen
Tel. št.: 05/766 43 60
Stanovanjska skupina Divača
Ulica Bogomirja Magajne 8,
6215 Divača
Tel. št.: 08/ 205 17 95
89
Stanovanjska skupina Ilirska
Bistrica
Vojkov drevored 8,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. št.: 05/714 51 60
Stanovanjska skupina
Podgrad
Podgrad 107,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. št.: 05/ 783 52 01
Stanovanjska skupina
Postojna
Tržaška 33,
6230 Postojna
Tel. št.: 05/726 48 00
2. Navajamo podatke za ostale
nevladne organizacije, ki prav
tako izvajajo programe pomoči
in samopomoči za osebe s
težavami v duševnem zdravju.
HUMANA, Združenje svojcev
pri skrbi za duševno zdravje
Na območju Gorenjske regije
izvaja programe delovne in
socialne vključenosti, svetovanja,
izobraževanja in pomoči svojcem
oseb s psihozo ter program
samointegracije oseb s težavami
v duševnem zdravju z višjo
izobrazbeno strukturo.
Oldhamska 14, 4000 Kranj
Tel. št.: 04/201 17 20
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.humana.grozd.eu
DAM, Društvo za pomoč
osebam z depresijo in
anksioznimi motnjami
Na območju Ljubljane izvajajo
programe samopomoči ter
90
izobraževanja za osebe z
depresijo in anksioznimi
motnjami.
Ilirska 22, 1000 Ljubljana
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.nebojse.si
Društvo Mostovi - za zdravje v
duševnem zdravju
Novo uporabniško društvo, ki
ga upravljajo uporabniki sami in
izvajajo programe samopomoči.
Topniška ulica 31, 1000 Ljubljana
Tel.št.: 01/280 92 69
DRUŠTVO ZA PREVENTIVNO
DELO
Izvaja programe varovanja in
krepitve duševnega zdravja
hospitaliziranih otrok in
mladostnikov na Pediatrični
kliniki v Ljubljani ter mladinske
delavnice.
Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/426 13 89
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.drustvo-dpd.si
MUZA, Društvo za ustvarjanje
in kvaliteto življenja
Na območju Ljubljane
izvaja programe svetovanja,
izobraževanja in samopomoči
za osebe z motnjami hranjenja
ter njihove svojce, imajo pa tudi
svetovalnico za motnje hranjenja.
Kongresni trg 1 (pritličje, soba
10/11), 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/425 03 38
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
www.svetovalnicamuza.si
DRUŠTVO ZA PSIHOLOŠKO
SVETOVANJE KAMELEON
Društvo nudi brezplačno
internetno svetovanje otrokom,
mladostnikom, odraslim in
starejšim v stiski. Svetovalci so
prostovoljci različnih starosti,
različnih smeri študija in
zaposlitve, ki imajo izkušnje
na področju svetovanja ljudem
v stiski in so za to ustrezno
usposobljeni.
Tržaška 51, 1000 Ljubljana
Tel. št. (informacije):
051 486 658
E-naslov: [email protected]
svetovalnicakameleon.si
Spletna stran:
www.stvetovalnicakameleon.si
MAMA ZOFA
Združenje za informiranje,
svobodno izbiro in podporo na
področju nosečnosti, poroda in
starševstva.
Nudenje pomoči v obporodnih
stiskah tudi ženskam, ki imajo
težave v duševnem zdravju.
Grablovičeva 54, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/544 34 79 in
030 321 355
Podpora v obporodnih stiskah:
051 245 013
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.mamazofa.org
DRUŠTVO ŽENSKA
SVETOVALNICA
Deluje na področju psihosocialne pomoči in samopomoči
žensk, ki so žrtve nasilja ali imajo
motnje hranjenja. Ženskam
v stiski nudijo brezplačno
svetovanje, zagovorništvo,
informacije o pristojnostih javnih
služb in pomoč pri organizaciji
skupin za samopomoč.
Langusova 21, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/251 16 02
Spletna stran:
www.drustvo-zenska-svetovalnica.si
E-naslov:
[email protected]
Krizni center za ženske
(namenjen ženskam z ali brez
otrok, ki so pravkar doživele
nasilje s strani partnerja,
družinskega člana ali druge
osebe oziroma obstaja
nevarnost, da se bo to zgodilo
in potrebujejo pomoč, podporo
ter možnost umika in začasnega
bivanja v varnem prostoru)
Tel. št.: 031/233 211 (24h/dan)
E-naslov:
[email protected]
Podružnica v Kopru
Dežurni telefon v Kopru:
040/733 068
E-naslov:
[email protected]
SPOMINČICA - Slovensko
združenje za pomoč pri
demenci
Izvaja programe samopomoči,
izobraževalno podporne
tečaje za svojce ter program
telefonskega svetovanja.
NASLOV:
Linhartova 13, 1000 Ljubljana
Tel./fax: 01/ 256 56 11
Svetovalni telefon: 01/ 52 83
995, vsak delovni ponedeljek,
sredo in četrtek od 15:00 do
17:00
E-naslov: [email protected]
91
UP Društvo za pomoč
zasvojencem
in njihovim svojcem Slovenije
Miklošičeva 16, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 434 25 70
E-pošta: [email protected]
Projekt Človek - program
za samopomoč terapijo in
socialno rehabilitacijo oseb
z različnimi oblikami zasvojenosti
Spletna stran:
www.projektclovek.si
Sprejemni center Ljubljana
Malenškova 11, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/540 31 74
GSM: 041 717 356
E-pošta: [email protected]
Uradne ure: vsak delavnik od
10:30 - 12:00
Sprejemni center Piran
Cankarjevo nabrežje 9a,
6330 Piran
Tel. št.: 05/97 50 340
E-pošta: [email protected]
Uradne ure: ponedeljek, torek,
sreda, petek od 12:00 - 14:00
Regijski sprejemni center
Koroške
Čečovje 12 a,
2390 Ravne na Koroškem
Tel. št.: 05 97 20 271
GSM: 051 637 267
E-pošta: [email protected]
Uradne ure: ponedeljek, sreda,
petek od 11:00 - 13:00
92
Sprejemni center Ruše
Ulica 27. decembra 2, 2345
Bistrica ob Dravi
Tel. št.: 02 661 01 01
GSM: 041 358 668
E-pošta: [email protected]
Uradne ure: ponedeljek, torek,
četrtek, petek od 10:00 - 13:00
in sreda od 11:00 - 13:00
Sprejemni center Kočevje
Ljubljanska cesta 7,
1330 Kočevje
Tel. št.: 0597/ 11 050
GSM: 051 650 459
E-pošta: [email protected]
projektclovek.si
Uradne ure: sreda in petek, od
10:00 - 14:00
Sprejemni in dnevni center
Novo Mesto
Cvelbarjeva ulica 2,
8000 Novo Mesto
Tel. št.: 059 770 352
GSM: 031 311 989
E-pošta:
[email protected]
Dnevni center in Prius
Malenškova 11, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 540 31 74
GSM: 041 717 356
E-pošta: [email protected]
Uradne ure: vsak delavnik od
10:30 - 12:00
Terapevtska skupnost
Sopotnica 1, 4220 Škofja Loka
Tel. št.: 0597 50 190
GSM: 040 293 349
E-pošta: [email protected]
Uradne ure: ponedeljek, torek,
sreda in četrtek od 10:00 do 12:00
Terapevtska skupnost za
zasvojene mamice
(starše) in njihove otroke
Sopotnica 1, 4220 Škofja Loka
Tel. št.: 0597 40 361
GSM: 040 865 903
E-pošta. [email protected]
Uradne ure: ponedeljek, torek,
sreda in četrtek od 10:00 do
12:00
Center za reintegracijo
Celovška 480, 1120 Ljubljana
Tel. št.: 0597 12 360
GSM: 051 368 209
E-pošta: [email protected]
Uradne ure: ponedeljek 15:30 16:00, torek 14:30 - 15:30, petek
12:00 - 13:00
Program za otroke in
mladostnike
Slovenska 19, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 425 12 14
GSM: 051 642 074
E-pošta: [email protected]
Uradne ure: vsak delavnik 10:00
- 13:00
Pomoč odvisnikom - Karitas
Zavod Pelikan - Karitas
Litijska cesta 24
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 548 02 86
E-pošta: [email protected]
Programi pomoči: S.O.S telefon,
Informativni svetovalni pogovori,
Mladoletni uživalci drog,
Pripravljalni center, Komuna Skupnost Srečanje, Skupine za
starše odvisnikov, Reintegracija,
Preventivna predavanja
Več na spletni strani:
www.pelikan.karitas.si
Združenje DrogArt
Svetovanje za mladostnike, ki
imajo težave zaradi uživanja
alkohola in prepovedanih
drog (ter za njihove starše);
svetovanje za mlade, ki se
znajdejo v stistki zaradi
alkohola v družini. Svetovanje
po predhodnem dogovoru vsak
ponedeljek od 12:00 - 15:00.
Svetovanje je brezplačno.
DrogArt info točka: Prečna ulica 6,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 439 72 70 in 059 04
72 71 (vsak delavnik od 10:00
- 16:00)
GSM: 041 730 800
E-pošta: [email protected];
[email protected]
Spletna stran: www.drogart.org
Društvo za zmanjševanje
škode zaradi drog STIGMA
Dejavnosti: Dnevni center,
Svetovanje, Varna hiša...
Štihova ulica 12, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/430 12 00
Spletna stran:
www.drustvo-stigma.si
Društvo socialni forum za
zasvojenosti in omame
Resljeva 11, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 438 68 00
E-naslov:
[email protected]
Pogovorno združenje
Človeška toplina
Dunajska 156, p.p. 89, Ljubljana
tel.: 041 448 611
Spletna stran:
www.cloveska-toplina.com
93
Overeaters Anonymus
Skupina za samopomoč
osebam, ki okrevajo od
osvisnosti s hrano
(kompulzivno prenajedanje,
bulimija, anoreksija)
Telefon: 051 755 291
Spletna stran:
http://oa-slovenija.com
Družinski center Stik
Psihoterapevtska pomoč
zasvojenim in svojcem,
individualno terapevtsko
svetovanje
Rozmanova 10, Novo Mesto
Tel. št.: 01 430 46 14
E-pošta: [email protected] si
Spletna stran: www.stik.si
Skupina SAA Ženske Slovenija
Anonimna skupina deklet
in žena, ki okrevajo od
zasvojenskega seksualnega
vedenja
Tel. št: 030 254 592
E-naslov: [email protected]
Društvo Zdrava pot
Pomoč in samopomoč na
področju zasvojenosti, izvajajo
program zmanjševanja škode
zaradi uporabe nedovoljenih
drog
Krekova ulica 12A, 2000 Maribor
Telefon: 02/ 25 11 428
GSM: 031 600 3210
E-naslov:
[email protected]
Program Korak: svetovanje,
informiranje in pomoč
uporabnikom nelegalnih drog
in njihovim svojcem
Preglov trg 15, 1000 Ljubljana
Uradne ure: vsak delovni dan od
12. do 19. ure
Tel. št.: 01/52 06 441
E-naslov:
[email protected]
LAS - lokalna akcijska skupina
za preprečevanje zasvojenosti
Novo Mesto
Osebno svetovanje: Svetovalna
pisarna LAS
Rozmanova ulica 10, Novo Mesto
Spletna stran: las.novomesto.si
94
Društvo POT
Levstikova ulica 3,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. št.: 05/ 710 06 25
E-naslov: [email protected]
Društvo SVIT
Ljubljanska cesta 6, Koper
Tel. št.: 05/626 00 11
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.svit-kp.org
Društvo Ars Vitae - društvo
za pomoč odvisnim od
nedovoljenih drog
Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj
Tel. št.: 031 519 902
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.arsvitae.si
ZD Domžale
Mestni trg 2, 1230 Domžale
Tel. št.: 01/ 724 51 20
Enota za zdravljenje
odvisnosti od alkohola
Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/300 34 60
Društvo Žarek upanja
Nudijo celostno psihosocialno
obravnavo uporabnikom s
težavami zaradi rabe alkohola
ali zasvojenosti z alkoholom
Letališka 33, p. p. 2558
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 89 77 023
Spletna stran:
www.zarekupanja.net
Zveza skupin zdravljenih
odvisnikov Slovenije
Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/898 70 23
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.zsos.si
ANONIMNI ALKOHOLIKI - AA
Težave z alkoholom
p.p. 3512, 1001 Ljubljana
Tel. odzivnik: 01/433 82 25
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.aa-drustvo.si
Železniški zdravstveni dom
Celovšla cesta 4, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 291 23 87
Alateen - pomoč za najstnike,
katerih starši, družinski člani
ali prijatelji imajo probleme z
alkoholom
Srečanja potekajo vsako soboto
od 17:30 - 18:30
na naslovu Resljeva 11,
1000 Ljubljana
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.al-anon.si/alateen
Ljubljana in osrednja
Slovenija
Društvo Abstinent
Tržaška cesta 40, CZD Vič,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 200 21 40
Inštitut Antona Trstenjaka
Resljeva ulica 11, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/438 68 00
Društvo zdravljenih
alkoholikov Ljubljana Bežigrad
Podmilščakova 20, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 781 80 50
ZD dr. Julija Polca
Novi trg 26, 1241 Kamnik
Tel. št.: 01/ 831 86 19
Društvo AL-ANON za
samopomoč družin
alkoholikov
Lepi pot 6, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 031 744 722, 041 590 789,
01 256 74 80
Tel. odzivnik: 01 251 30 00
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.al-anon-drustvo.si
95
Društvo zdravljenih
alkoholikov Vrhnika
Raskovec 21, 1360 Vrhnika
E-naslov: [email protected]
GSM: 041 202 506
Notranjska in
Primorska
ZD Ajdovščina
Tovarniška 3, 5270 Ajdovščina
Tel. št.: 05/ 369 30 00
Društvo za psihosocialno
pomoč in rehabilitacijo
ljudi v stiski Pluton,
Ajdovščina
Gregorčičeva ulica 20,
5270 Ajdovščina
Tel. št.: 051 633 433
Društvo zdravljenih
alkoholikov Cerknica
Tel. št.: 041 354 322
Klub zdravljenih alkoholikov
Cerkno
Platiševa ulica 39, 5282 Cerkno
Tel. št.: 051 344 732 ali
031 571 267
E-naslov: [email protected]
Klub zdravljenih alkoholikov
Idrija
Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija
Tel. št.: 05/ 373 44 00
Društvo zdravljenih
alkoholikov Ilirska Bistrica
Gregorčičeva 8, 6250 Ilirska
Bistrica
Tel. št.: 051 437 400
96
Klub zdravljenih alkoholikov
Koper
p. p. 395, 6000 Koper
Tel. št.: 051 314 133
Zavod Karitas Samarijan
Socialnovarstveni program
Vrtnica - socialna rehabilitacija
oseb s težavami zaradi
zasvojenosti z alkoholom
Markova 38, Bertoki, 6000 Koper
Tel. št.: 040 980 464
E-naslov:
[email protected]
Društvo Viharnik Koper
Dolinska 58, 6000 Koper
Tel. št.: 05/ 625 09 00
Klub zdravljenih alkoholikov
Logatec
Tel. št.: 01/373 44 00
Društvo za zdravo življenje
Nova Gorica
Rejčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica
Tel. št.: 05/ 338 32 63
Društvo zdravljenih
alkoholikov Postojna
Prečna ulica 2, 6230 Postojna
Tel. št.: 041 879 098
Klub zdravljenih alkoholikov
Tolmin
Prečna ulica 6a, 5220 Tolmin
Tel. št.: 05/ 388 11 20
Gorenjska
Klub zdravljenih alkoholikov
dr. Viktorja Kocjančiča
Partizanska cesta 1d,
4220 Škofja Loka
Tel. št.: 04/ 51 70 111,
04/417 01 00
Klub zdravljenih alkoholikov
Nova brazda
Slovenski trg 1, 4000 Kranj
Tel. št.: 04/ 236 48 10
Klub zdravljenih alkoholikov
Viharniki Kranj
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj
Tel. št.: 04/ 208 22 86,
031 425 687
Klub zdravljenih alkoholikov
Feniks
Bleiweisova 16, 4000 Kranj
Tel. št.: 031 737 796
Klub zdravljenih alkoholikov
Nova Brazda
Koroška cesta 19, 4000 Kranj
Tel. št.: 031 737 796
KZA dr. Srečka Vogrina
Sodna ulica 13, 2000 Maribor
Tel. št.: 040 365 883
PB Ormož
Ptujska cesta 33, 2270 Ormož
Tel. št.: 02/ 741 51 00, 02/741
51 21
ZD Ormož
Ul. Dr. Horvata 4, 2270 Ormož
Tel. št.: 01/ 740 57 09
ZD Dravograd, Psihohigienska
posvetovalnica
Trg 4. julija 4, 2370 Dravograd
Tel. št.: 02/ 872 34 31
PB Vojnik
Celjska c. 37, 3212 Vojnik
Tel. št.: 03/ 78 00 144
Klub zdravljenih alkoholikov
Radost Kranj
Tel. št.: 031 425 687
Društvo Abstinent
Keršova ulica 8, 3212 Vojnik
Tel. št.: 041 763 263
Klub zdravljenih alkoholikov
Zlato polje
Gosposvetska 10, 4000 Kranj
Tel. št.: 04/208 22 86, 031 425
687
ZD Ptuj, TSZA Ptuj
Potrčeva cesta 19 a, 2250 Ptuj
Tel. št.: 02/ 787 54 67
Društvo Krma Jesenice
Cesta Maršala Tita 55, 4270
Jesenice
Tel. št.: 04/ 583 46 17
Štajerska
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
Sodna ulica 13, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/ 228 62 03
Na voljo je več skupin in več
terapevtov
ZA Velenje, ZD Velenje
Vodnikova 1, 3320 Velenje
Tel. št.: 03/ 899 54 67
Lipa - Celje, Društvo za
življenje brez odvisnosti
Kocenova ulica 8, 3000 Celje
Tel. št.: 051 601 - 691,
041 372 - 100
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.lipa-celje.si
97
Klub zdravljenih alkoholikov
Šoštanj, ZP Šoštanj
Trg Jožeta Lampreta 1,
3325 Šoštanj
Tel. št.: 03/ 899 36 33
Klub zdravljenih alkoholikov
Trbovlje, ZD Trbovlje
Rudarska cesta 12, 2371
Trbovlje
Tel. št.: 03/ 56 24 209
Klub zdravljenih alkoholikov
Žalec
Prešernova 6, 3310 Žalec
Tel. št.: 03/ 545 24 63
Dolenjska
Društvo Zarja Ribnica
Škrabčev trg 17, 1310 Ribnica
Tel. št.: 01/ 83 61 003
Klub zdravljenih alkoholikov
Novo mesto
Prešernov trg 8,
8000 Novo mesto
Tel. št.: 07/ 337 26 60
Klub zdravljenih alkoholikov
Krka Novo mesto
Prešernov trg 8,
8000 Novo mesto
Tel. št.: 07/ 337 27 63
Klub zdravljenih alkoholikov
Trebnje
Rimska cesta 23, 8210 Trebnje
Tel. št.: 07/ 304 48 89
Ali CSD: 07/ 348 15 73
ZD Trebnje
Goljev trg 3, 8210 Trebnje
Tel. št.: 07/ 348 17 40
98
CSD Brežice
Cesta prvih borcev 5,
8250 Brežice
Tel. št.: 07/ 499 10 00
Klub zdravljenih alkoholikov
Brežice
Dečno selo 46 a, 8253 Artiče
Tel. št: 041 923 855
Društvo za boj proti
alkoholizmu - Kočevje
Kekčeva 3, 1330 Kočevje
Tel. št.: 01/ 89 31 130
Klub zdravljenih alkoholikov
Kaktus - Sevnica
Trg Svobode 14, 8290 Sevnica
Tel. št.: 07/ 81 51 528
Klub zdravljenih alkoholikov
Krško, CSD Krško
CKŽ 11, 8270 Krško
Tel. št.: 07/ 490 49 61
Pomurje in Prekmurje
Klub zdravljenih alkoholikov
Lendava, ZD Lendava
Glavna 32, 9220 Lendava
Tel. št. (Zdravstveni dom
Ljutomer): 02/ 585 14 25
Društvo Nova pot Radenci
Gubčeva cesta 22, 9252
Radenci
Tel. št.: 02/ 566 97 42
Klub zdravljenih alkoholikov
Murska Sobota,
ZD Murska Sobota
Grajska ulica 22,
9000 Murska Sobota
Tel. št.: 02/534 13 00
SOS TELEFON telefon za
ženske, otroke in žrtve nasilja
Brezplačni telefon: 080 11 55
(delavniki med 12-22h;
ostali dnevi med 18-22h)
Tel. št.: 01/544 35 13 in 01/544
35 14 (pisarna; vsak delavnik
med 9-15h)
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.drustvo-sos.si
Svetovanje v primerih nasilja na
delovnem mestu
poteka vsak torek od 17. do 20
ure.
Tel. št.: 031 722 333
E-naslov: mobing©drustvo-sos.si
Zaupni telefon SAMARIJAN
Brezplačni telefon: 116 123,
zagotovljena je brezpogojna
anonimnost
(vse dni v letu 24h/dan)
Spletna stran:
www.telefon-samarijan.si
TOM - TELEFON OTROK IN
MLADOSTNIKOV
Brezplačni zaupni anonimni
telefon, kjer nudijo pomoč za vse
vrste težav
Brezplačni telefon: 116 111
(vsak dan med 12-20h)
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.e-tom.si in
www.zpms.si
ZAVOD EMMA
Center za pomoč žrtvam nasilja
Brezplačni telefon: 080 21 33
(delavniki med 8-15h in vsak dan
med 18-21h)
Tel. št.: 01/425 47 32
(delavnik med 8-15h)
Spletna stran:
www.zavod-emma.si
E-naslov: [email protected]
Enota Krško
Tel. št.: 07/490 65 10
(delavnik med 8-15h)
E-naslov:
[email protected]
Društvo TVOJ TELEFON
Klic v stiski
Tel. št.: 05/720 17 20
(delavniki med 8-22h)
E-naslov: [email protected]
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA
ŽENSKE, OTROKE in ŽRTVE
NASILJA
Zatočišče, skupina za
samopomoč, zagovorništvo
p.p. 2726, 1001 Ljubljana
Brezplačni telefon: 080 11 55
(delavniki med 12-22h;
ostali dnevi med 18-22h)
Tel. št.: 01/544 35 13 in
01/544 35 14 (pisarna; vsak
delavnik med 9-15h)
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
http://www.drustvo-sos.si/
TELEFON MLADI MLADIM
Tel. št: 01/510 16 75
(vsak delavnik 15-17h)
99
OE Celje
DOM OB SAVINJI CELJE
Jurčičeva 6, 3000 Celje
Telefon: 03 427 95 00
Faks: 03 427 95 42
E-naslov: [email protected]
THERMANA LAŠKO – DOM
STAREJŠIH
Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško
Telefon: 03 734 51 11
Faks: 03 732 52 98
E-naslov:
[email protected]šče.laško.si
DOM UPOKOJENCEV
POLZELA
Polzela 18, 3313 Polzela
Telefon: 03 703 34 00
Faks: 03 572 00 23
E-naslov: [email protected]
»LAMBRECHTOV DOM«
SLOVENSKE KONJICE
Šolska 4, 3210 Slovenske
Konjice
Telefon: 03 757 42 00
Faks: 03 757 41 10
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
www.lambrechtov-dom.si
DOM STAREJŠIH ŠENTJUR
Svetinova 1, 3230 Šentjur
Telefon: 03 746 17 00
Faks: 03 746 18 19
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.dom-starejsih-sentjur.si
100
DOM UPOKOJENCEV
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rakeževa 8,
3240 Šmarje pri Jelšah
Telefon: 03 817 14 00
Faks: 03 817 14 20
E-naslov: [email protected]
DOM NINE POKORN
GRMOVJE
Pernovo 4a, 3310 Žalec
Telefon: 03 713 29 00
Faks: 03 713 29 10
E-naslov:
[email protected]
DOM SV. JOŽEF - KONCESIJA
Plečnikova 29, 3000 Celje
Telefon: 03 492 65 10
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.dom-sv-jozef.si
CONTRACO STORITVE d. o. o.
ŠPESOV DOM VOJNIK KONCESIJA
Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik
Telefon: 03 780 42 00
Faks: 03 780 42 20
E-naslov:
[email protected]
ZAVOD SV. RAFAELA
VRANSKO - KONCESIJA
Vransko 144a, 3305 Vransko
Telefon: 03 703 42 20
Faks: 03 703 42 21
E-naslov:
[email protected]
COMETT DOMOVI d. o. o.
PE Pegazov dom - KONCESIJA
Celjska cesta 11,
3250 Rogaška Slatina
Telefon: 03 818 55 00
Faks: 03 818 55 11
E-naslov:
[email protected]
DOM LIPA d. o. o. KONCESIJA
Cesta kozjanskega odreda 3,
3220 Štore
Telefon: 08 200 92 00
Faks: 03 780 20 40
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
http://www.domlipa.si/
OE Koper
OBALNI DOM UPOKOJENCEV
KOPER
Casa costiera del pensionato
Capodistria
Krožna cesta 5, 6000 Koper
Telefon: 05 665 96 00
Faks: 05 628 51 02
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.odu-koper.si
DOM STAREJŠIH OBČANOV
ILIRSKA BISTRICA
Kidričeva 15, 6250 Ilirska Bistrica
Telefon: 05 714 08 00
Faks: 05 714 08 39
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dso-ilb.si
SOCIALNO-VARSTVENI
ZAVOD DUTOVLJE
Dutovlje 128, 6210 Sežana
Telefon: 05 708 41 00,
05 764 01 14
Faks: 05 764 01 15
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.svz-dutovlje.si
DOM UPOKOJENCEV IZOLA
Casa del pensionato Isola
Kosovelova 22, 6310 Izola
Telefon: 05 641 71 21,
05 641 60 56, 05 641 52 10
Faks: 05 641 52 11
E-naslov: [email protected]
DOM UPOKOJENCEV
POSTOJNA
Rožna ulica 10, 6230 Postojna
Telefon: 05 700 11 00
Faks: 05 700 11 16
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.du-po.si
TALITA KUM Zavod Postojna KONCESIJA
Ljubljanska cesta 28,
6230 Postojna
Telefon: 05 720 39 84
E-naslov: racunovodstvo.talita.
[email protected]
DOM UPOKOJENCEV SEŽANA
Ivana Turšiča 6, 6210 Sežana
Telefon: 05 731 17 00
Faks: 05 731 17 01
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.dus.si/
DOM DANICA d. o. o.
(dovoljenje za delo za varstvo
starejših v oskrbnem domu)
Gažon 39, 6274 Šmarje
Telefon: 05 656 01 59, 656 01 60
Spletna stran: www.domdanica.si
CENTER ZA STAREJŠE
OBČANE LUCIJA KONCESIJA
Seča 197b, 6320 Portorož
Telefon: 08 200 30 00
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.center-lucija.si
101
OE Kranj
DOM UPOKOJENCEV KRANJ
Cesta 1. maja 59, 4000 Kranj
Telefon: 04 280 13 00
Faks: 04 233 13 32
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.du-kranj.si
DOM UPOKOJENCEV DR.
FRANCETA BERGELJA
JESENICE
Ulica Staneta Bokala 4,
4270 Jesenice
Telefon: 04 583 41 00
Faks: 04 583 41 20
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.dom-jesenice.si
DOM STAREJŠIH OBČANOV
PREDDVOR
Potoče 2, 4205 Preddvor
Telefon: 04 275 20 00
Faks: 04 255 11 10
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
www.dso-preddvor.si
DOM DR. JANKA BENEDIKA
RADOVLJICA
Šercerjeva 35, 4240 Radovljica
Telefon: 04 537 50 00,
04 537 51 52
Faks: 04 537 51 70
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.dom-drjankabenedika.si
102
DOM PETRA UZARJA TRŽIČ
Bistrica, Ročevnica 58,
4290 Tržič
Telefon: 04 598 03 00
Faks: 04 598 03 00
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dputrzic.si
CENTER SLEPIH,
SLABOVIDNIH IN STAREJŠIH
ŠKOFJA LOKA
Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka
Telefon: 04 511 60 00
Faks: 04 511 60 00
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.css-sl.si/
ZAVOD SV. MARTINA KONCESIJA
Srednja vas 33a, 4267 Srednja
vas v Bohinju
Telefon: 04 577 84 10,
031 847 530
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.zavodsvetegamartina.si/
COMETT DOMOVI d. o. o.
Podružnica Dom Viharnik koncesija
Čičare 14, 4280 Kranjska Gora
Telefon: 04 583 77 00
E-naslov:
[email protected]
OE Krško
DOM STAREJŠIH OBČANOV
KRŠKO
Kovinarska 13, 8270 Krško
Telefon: 07 488 18 50
Faks: 07 488 18 80
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dsokrsko.si
DOM UPOKOJENCEV IN
OSKRBOVANCEV IMPOLJCA
Arto 13, Studenec, 8290 Sevnica
Telefon: 07 816 14 00,
07 814 16 50
Faks: 07 814 16 43
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.impoljca.si
DOM STAREJŠIH OBČANOV
LJUBLJANA BEŽIGRAD
Komanova 1, 1000 Ljubljana
telefon: 01 589 67 50
faks: 01 568 20 49
e-pošta: [email protected],
[email protected]
Spletna stran:
www.dsolj-bezigrad.si
Enota Brežice
DOM UPOKOJENCEV
BREŽICE
Prešernova 13, 8250 Brežice
Telefon: 07 499 17 00
Faks: 07 499 17 11
E-naslov:
[email protected]
DOM UPOKOJENCEV
CENTER, TABOR-POLJANE
Tabor 10, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 234 73 00
Faks: 01 234 73 45
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.duc.si
Enota Sevnica
DOM UPOKOJENCEV
SEVNICA
Trg svobode 17, 8290 Sevnica
Telefon: 07 816 07 40
Faks: 07 814 17 06
E-naslov: [email protected]
TRUBARJEV DOM
UPOKOJENCEV LOKA PRI
ZIDANEM MOSTU
Loka 48,
1434 Loka pri Zidanem mostu
Telefon: 03 565 81 00
Faks: 03 568 41 96
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.tdu-loka.si
OE Ljubljana
DOM STAREJŠIH OBČANOV
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Ob sotočju 9, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 584 37 00
Faks: 01 524 78 03
E-naslov: [email protected]
Enota DOM POLJANE
Zrinjskega 3, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 234 71 00
Faks: 01 234 71 45
E-naslov: [email protected]
DOM STAREJŠIH OBČANOV
LJUBLJANA - ŠIŠKA
Kunaverjeva 15, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 513 16 30
Faks: 01 513 16 65
E-naslov: [email protected]
DOM STAREJŠIH OBČANOV
LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Cesta na Bokalce 51,
1125 Ljubljana
Telefon: 01 477 06 00
Faks: 01 477 06 55
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dso-vic.si
Enota KOLEZIJA
Kopališka 10, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 477 01 00
Faks: 01 477 01 00
E-naslov: [email protected]
103
DOM STAREJŠIH OBČANOV
FUŽINE
Nove Fužine 40, 1125 Ljubljana
Telefon: 01 587 46 00
Faks: 01 587 46 20
E-naslov: [email protected]
PRIZMA PONIKVE POSEBNI
SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD
Ponikve 76,
1312 Videm – Dobrepolje
Telefon: 01/788 01 00
Faks: 01/ 788 01 59
E-naslov:
[email protected]
DOM UPOKOJENCEV
DOMŽALE
Karantanska 5, 1230 Domžale
Telefon: 01 724 12 30
Faks: 01 724 84 98
E-naslov: dom.upokojencev.
[email protected]
Spletna stran: www.domupokojencev-domzale.com DOM STAREJŠIH OBČANOV
GROSUPLJE
Ob Grosupeljščici 28,
1290 Grosuplje
Telefon: 01 781 07 10
Faks: 01 781 07 20
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.dso-grosuplje.si
DOM STAREJŠIH HRASTNIK
Novi Log 4/A, 1430 Hrastnik
Telefon: 03 565 41 00
Faks: 03 565 41 10
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.dom-hrastnik.si
104
DOM UPOKOJENCEV IDRIJA
d. o. o.,
oskrba in varstvo starostnikov
Arkova ulica 004, 5280 Idrija
Telefon: 05 37 27 270
Faks: 05 37 27 83
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.duidrija.si
Enota MAROF
Vojkova 35, 5280 Idrija
Telefon: 05 37 34 920
Faks: 05 37 34 940
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.duidrija.si
SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD VITADOM
P. E. DOM ZA STAREJŠE
OBČANE BOR - KONCESIJA
Črni vrh 120, 5274 Črni vrh nad
Idrijo
telefon: 05 375 13 00
faks: 05 375 13 30
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.vitadom.si/default.asp
DOM STAREJŠIH OBČANOV
KAMNIK
Neveljska pot 26, 1240 Kamnik
Telefon: 01 839 15 06, 839 15
10, 839 15 13, 839 15 18
Faks: 01 839 13 26
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dso-kamnik.si
DOM STAREJŠIH OBČANOV
KOČEVJE
Roška cesta 22, 1330 Kočevje
Telefon: 01 893 02 22
Faks: 01 893 02 24
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dsokocevje.si
DOM »TISJE« ŠMARTNO PRI
LITIJI
Črni potok 13,
1275 Šmartno pri Litiji
Telefon: 01 890 01 00
Faks: 01 890 01 10
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dom-tisje.com
DOM STAREJŠIH LOGATEC
Gubčeva 8a, 1370 Logatec
Telefon: 01 750 80 80
Faks: 01 750 80 90
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.ds-logatec.si
DOM MARIJE IN MARTE
KARITAS - KONCESIJA
Šolska pot 1, 1370 Logatec
Telefon: 01 754 31 09, 754 20 40
Faks: 01 754 25 55
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: http://zupnije.
rkc.si/dolenji-logatec/index.
php?vr=1&st=5
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejših Medvode
Zbiljska cesta 15, 1215 Medvode
Telefon: 01 362 54 00
Faks: 01 326 54 20
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.deos.si
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejših Cerknica
Cesta pod Slivnico 1,
1380 Cerknica
Telefon: 01 705 51 00
Faks: 01 705 51 20
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.deos.si
DOM POČITKA MENGEŠ
Glavni trg 13, 1234 Mengeš
Telefon: 01 723 72 28,
01 723 78 95
Faks: 01 723 73 47
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
www.dom-pocitka-menges.si
DOM UPOKOJENCEV FRANC
SALAMON TRBOVLJE
Kolonija 1. maja 21,
1420 Trbovlje
Telefon: 03 565 33 00,
03 565 33 39
Faks: 03 565 33 03
E-naslov:
[email protected]
Spletni naslov: www.dufs.eu
DOM UPOKOJENCEV
VRHNIKA
Idrijska cesta 13, 1360 Vrhnika
Telefon: 01 750 44 00,
01 750 21 41
Faks: 01 750 51 68
E-naslov: [email protected]
DOM STAREJŠIH OBČANOV
»POLDE EBERL-JAMSKI«,
IZLAKE
Izlake 13, 1411 Izlake
Telefon: 03 567 40 85,
03 567 41 04
Faks: 03 567 35 07
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: www.dso-izlake.si
105
PAPILOT Zavod za
vzpodbujanje in razvijanje
kvalitete življenja
Center za dnevno oskrbo in
druženje starejših (zavod ima
dovoljenje za delo za opravljanje
te storitve)
Zakotnikova 3, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 542 15 82
Faks: 01 542 15 87
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
http://papilot.sisplet.org
ZAVOD SV. TEREZIJE KONCESIJA
Videm 33,
1312 Videm Dobrepolje
Telefon: 01 781 23 00,
01 781 23 05
E-naslov:
[email protected]
DOM STAREJŠIH OBČANOV
RIBNICA - KONCESIJA
RIVE, izgradnja in upravljenje
doma starejših občanov v
Ribnici, d. o. o.
Krošnjarska pot 2, 1310 Ribnica
Telefon: 08 200 97 00,
08 200 97 01
Faks: 01 835 09 00
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: www.dsoribnica.si
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejših Horjul
Slovenska cesta 17, 1354 Horjul
Telefo: 01 759 13 00
Faks: 01 759 13 33
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.deos.
sihorjul-center.html
106
ZAVOD ŽUPNIJE KARITAS
TRNOVO - KONCESIJA
DOM JANEZA KRSTNIKA
Kolezijska 1, 1000 Ljubljana
Telefon: 08 200 14 70,
030 322 706
Spletna stran: www.deos.si
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejših Notranje
Gorice
Devinska ulica 11, 1000 Ljubljana
Telefon: 08 200 24 05
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.deos.si
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejših Črnuče
Devinska ulica 11, 1000 Ljubljana
Telefon: 041 400 844,
041 401 780
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.deos.si
OE Maribor
DOM UPOKOJENCEV DANICE
VOGRINEC MARIBOR
Čufarjeva cesta 9, 2000 Maribor
Telefon: 02 480 61 00
Faks: 02 471 31 57
E-naslov:
[email protected]_danicevogrinec.si
Spletna stran:
www.du-danicevogrinec.si
Enota TABOR
Veselova 3, 2000 Maribor
Telefon: 02 420 41 21
DOM STAREJŠIH OBČANOV
TEZNO
Panonska ulica 41, 2000 Maribor
Telefon: 02 460 26 00
Faks: 02 460 26 14
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.dso-tezno.si
SONČNI DOM, DRUŽBA
ZA STORITVE, d. o. o. KONCESIJA
Železnikova 10, 2000 Maribor
Telefon: 02 471 64 02
Faks: 02 471 64 13
E-naslov:
[email protected]
Spletni naslov: www.soncnidom.si
DOM STAREJŠIH IDILA,
JARENINA - KONCESIJA
Vukovski dol 34a, 2221 Jarenina
Telefon: 02 655 66 50
Faks: 02 655 66 91
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov:
www.domstarejsihidila.si
DOM UPOKOJENCEV PTUJ
Volkmerjeva 10, 2250 Ptuj
Telefon: 02 780 73 00
Faks: 02 771 45 31
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: http://domptuj.si
Enota: MURETINCI
Muretinci 45, 2272 Gorišnica
Telefon: 02 740 80 59
CENTER ZA STAREJŠE
OBČANE ORMOŽ d. o. o. KONCESIJA
Ulica dr. Hrovata 10,
2270 Ormož
Telefon: 02 741 62 00
Faks: 02 741 62 34
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.cso-ormoz.si
DOM DR. JOŽETA POTRČA
POLJČANE
Potrčeva 1, 2319 Poljčane
Telefon: 02 829 59 20
Faks: 02 802 56 75
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.dom-poljcane.si
ZAVOD HRASTOVEC – TRATE
Hrastovec 22, 2230 Lenart v
Slovenskih Goricah
Telefon: 02/729 35 10,
ambulanta 02/729 02 12
Faks: 02/729 35 66
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.hrastovec.org
Enota Pesnica: ZAVOD TRATE
Trate 7, 2213 Zgornja Velika
Telefon: 02/645 57 31,
02/645 57 41
Faks: 02/645 57 20
E-naslov:
[email protected]
DOM LENART d. o. o. KONCESIJA
Gubčeva 5, 2230 Lenart v Sl.
Goricah
Telefon: 059 22 11 00,
059 22 11 03
Faks: 059 22 11 50
E-naslov:
[email protected]
Spletni stran: www.domlenart.si
DOM POD GORCO, DRUŽBA
ZA BIVANJSKO OSKRBO, d. o.
o. – KONCESIJA
Grajski trg 1, 2000 Maribor
Telefon: 02/480 56 20
E-naslov: [email protected]
107
OE Murska Sobota
DOM STAREJŠIH RAKIČAN
Dr. Vrbnjaka 1 - p. p. 1302,
9001 Murska Sobota
Telefon: 02 532 16 09, 532 16 30
Faks: 02 530 42 40
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.ds-rakican.com
DOM STAREJŠIH LENDAVA
Idösebb polgárok otthona
Lendva, Slomškovo naselje 7,
9220 Lendava
Telefon: 02 578 12 36, 578 12 37
Faks: 02 578 12 38
E-naslov:
[email protected]
Spletni naslov: www.dslendava.si
DOM STAREJŠIH OBČANOV
LJUTOMER
Cesta 1. Slovenskega tabora 5,
9240 Ljutomer
Telefon: 02 585 11 00
Faks: 02 585 11 20
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dso-ljutomer.si
DOM STAREJŠIH OBČANOV
GORNJA RADGONA d. o. o. KONCESIJA
Trate 40, 9250 Gornja Radgona
Telefon: 02 568 45 00
Faks: 02 568 45 16
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dso-gr.si
DOSOR, Dom starejših
občanov d. o. o. - KONCESIJA
Prisojna cesta 4a, 9252 Radenci
Telefon: 02 568 46 00
Faks: 02 568 46 01
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dosor.si
VITAL GLAMMY, d. o. o. –
KONCESIJA
PE Dom starejših Kuzma
Kuzma 60I, 9263 Kuzma
Telefon. 08/200 07 37
E-naslov: [email protected]
ZAVOD ČEBELA, dnevno
varstvo Karitas
DOM DANIJELA HALASA
VELIKA POLANA –
KONCESIJA
Velika Polana 109,
9225 Velika Polana
Telefon: 059/ 073 139
Faks: 059/07 31 40
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: www.domhalas.si
DOM LUKAVCI
Lukavci 9,
9242 Križevci pri Ljutomeru
Telefon: 02 588 84 20
Faks: 02 588 84 44
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.lukavci.si
OE Nova Gorica
ZAVOD SV. CIRILA IN METODA
BELTINCI - KONCESIJA
Mladinska 4, 9231 Beltinci
Telefon: 02 542 31 10
Faks: 02 542 31 11
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.zcm.si
DOM UPOKOJENCEV NOVA
GORICA
Gregorčičeva 16,
5000 Nova Gorica
Telefon: 05 339 41 00
Faks: 05 339 41 60
E-naslov: [email protected]
108
DOM UPOKOJENCEV
GRADIŠČE
Gradišče 4, 5294 Dornberk
Telefon: 05 330 69 00
Faks: 05 330 69 24
E-naslov: [email protected]
DOM STAREJŠIH OBČANOV
AJDOVŠČINA
Bevkova 10, 5270 Ajdovščina
Telefon: 05 365 98 10
Faks: 05 365 98 26
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.dso-ajdovscina.si
DOM UPOKOJENCEV
PODBRDO
Podbrdo 33, 5243 Podbrdo
Telefon: 05 380 18 41
Faks: 05 380 18 51
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dompodbrdo.si
Enota:
DOM UPOKOJENCEV TOLMIN
Gregorčičeva 32, 5220 Tolmin
Telefon: 05 380 18 00
Faks: 05 380 18 08
E-naslov:
[email protected]
Enota: PETROVO BRDO
Petrovo brdo 7, 5243 Podbrdo
Telefon: 05 380 18 20,
Faks: 05 380 18 21
E-naslov: [email protected]
TURZIS d. o. o. - KONCESIJA
Arčoni 8a, 5292 Renče
Telefon: 05 331 07 20
Faks: 05 331 07 30
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.medichotel.com
OE Novo Mesto
DOM STAREJŠIH OBČANOV
NOVO MESTO
Šmihel 1, 8000 Novo mesto
Telefon: 07 371 99 11
Faks: 07 371 99 44
E-naslov: dso-[email protected]
Spletna stran:
www.dso-novomesto.com
DOM STAREJŠIH OBČANOV
ČRNOMELJ
Ulica 21. oktobra 19c,
8340 Črnomelj
Telefon: 07 305 62 60, 07 305 62
61, 07 305 62 70,
07 305 62 71, 07 305 62 80
Faks: 07 305 62 82
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.domcrnomelj.si
DOM POČITKA METLIKA
Mestni trg 16, 8330 Metlika
Telefon: 07 306 31 40, 306 31 41
Faks: 07 306 31 50
E-naslov: [email protected]
DOM STAREJŠIH OBČANOV
TREBNJE
Stari trg 63, 8210 Trebnje
Telefon: 07 346 21 00
Faks: 07 346 21 51
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dso-trebnje.si
PENZION SREČA
Varovanje starejših oseb,
gostinstvo in turizem d. o. o. dovoljenje za delo za varstvo
starejših v oskrbnem domu
in koncesija
Orešje 51, 8820 Šmarješke toplice
Telefon: 07 307 38 48 Faks: 07 307 38 49
109
OE Ravne na
Koroškem
KOROŠKI DOM
STAROSTNIKOV
Črneče 146, 2370 Dravograd
Telefon: 02 878 32 54,
02 878 43 30,
02 878 43 14, 02 878 36 81
Faks: 02 872 00 90
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.kds-dravograd.si
ZAVOD ČEBELA, DNEVNO
VARSTVO KARITAS,
DOM SV. EME ŠENTJANŽ KONCESIJA
Šentjanž pri Dravogradu 102,
2373 Šentjanž pri Dravogradu
Telefon: 02 878 71 67, 878 55 59
E-naslov:
[email protected]
DEOS D. D. LJUBLJANA, PE
CENTER STAREJŠIH GORNJI
GRAD - KONCESIJA
Tlaka 28, 3342 Gornji Grad
Telefon: 03 839 28 12
Faks: 03 839 28 14
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran: www.deos.si
Uradne ure
Ponedeljek: 8.00 - 12.00 in
13.00 - 15.00
Torek: 8.00 - 12.00 in
13.00 - 15.00
110
DOM STAREJŠIH NA FARI,
PREVALJE
Na Fari 50, 2391 Prevalje
Telefon: 02 824 09 20
Faks: 02 824 09 13
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.ds-nafari.si
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH
VELENJE
Kidričeva 23, 3320 Velenje
Telefon: 03 587 49 15, 587 49 14
Faks: 03 897 06 51
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.dom-velenje.com
DOM ZA STAREJŠE RADLJE
OB DRAVI, DOM HMELINA, d.
o. o. - KONCESIJA
Koroška cesta 67a,
2360 Radlje ob Dravi
Telefon: 02 887 03 70
Faks: 02 887 03 79
Spletna stran: www.domhmelina.si
PV Center starejših Zimzelen –
KONCESIJA
Topolšica 78a, 3326 Topolšica
Telefon: 03 896 37 00
Faks: 03 896 37 30
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.cs-zimzelen.si
Sreda: 8.00 - 12.00 in
13.00 - 18.00
Četrtek: Ni uradnih ur
Petek: 8.00 - 13.00
CENTRALNA SLUŽBA
Rožna dolina, cesta IX / 6,
1000 Ljubljana
Tel: 01 479 09 00
Faks: 01 479 02 62
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.ess.gov.si
OBMOČNA SLUŽBA CELJE
Ljubljanska cesta 14, 3001 Celje
Tel: 03 427 33 00
Faks: 03 427 33 96
E-naslov: [email protected]
OBMOČNA SLUŽBA KOPER
Kmečka ulica 2, 6000 Koper
Tel: 05 613 50 00
Faks: 05 627 15 11
E-naslov: [email protected]
OBMOČNA SLUŽBA KRANJ
Šuceva ulica 23, 4000 Kranj
Tel: 059 695 700
Faks: 059 695 749
E-naslov: [email protected]
OBMOČNA SLUŽBA
LJUBLJANA
Parmova 32, 1000 Ljubljana
Tel: 01 242 41 00
Faks: 01 242 41 20
E-naslov:
[email protected]
OBMOČNA SLUŽBA MARIBOR
Gregorčičeva 37, 2000 Maribor
Tel: 02 235 77 00
Faks: 02 252 22 57
E-naslov:
[email protected]
OBMOČNA SLUŽBA MURSKA
SOBOTA
Arh. Novaka 3,
9000 Murska Sobota
Tel: 02 521 32 00
Faks: 02 521 32 30
E-naslov:
[email protected]
OBMOČNA SLUŽBA NOVA
GORICA
Ul. tol. puntarjev 4,
5000 Nova Gorica
Tel: 05 335 02 00
Faks: 05 335 02 50
E-naslov:
[email protected]
OBMOČNA SLUŽBA NOVO
MESTO
Trdinova 10, 8000 Novo mesto
Tel: 07 393 58 00
Faks: 07 393 58 03
E-naslov:
[email protected]
OBMOČNA SLUŽBA VELENJE
Rudarska cesta 6a, 3320 Velenje
Tel: 03 898 82 10
Faks: 03 587 12 86
E-naslov:
[email protected]
OBMOČNA SLUŽBA SEVNICA
Trg svobode 32, 8290 Sevnica
Tel: 07 816 46 50
Faks: 07 816 46 80
E-naslov:
[email protected]
OBMOČNA SLUŽBA PTUJ
Osojnikova 1, 2250 Ptuj
Tel: 02 749 23 10
Faks: 02 749 23 20
E-naslov: [email protected]
OBMOČNA SLUŽBA
TRBOVLJE
Ulica 1.junija 19, 1420 Trbovlje
Tel: 03 563 35 00
Faks: 03 563 35 30
E-naslov:
[email protected]
111
Javni zavod:
Univerzitetni rehabilitacijski
inštitut Republike Slovenije SOČA
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 475 81 00
Centerkontura Ljubljana d.
o. o.
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/280 34 50, 01/280
34 53,
Faks: 01/280 34 51
Spletna stran:
www.centerkontura.si
Center za rehabilitacijo
invalidov Celje d. o. o.
Oblakova 34, 3000 Celje
Tel. št.: 03/426 45 06,
03/426 45 00
Spletna stran: www.cri.si
Integra inštitut, Inštitut za
razvoj človeških virov
Efenkova cesta 61, 3320 Velenje
Tel. št.: 059/ 01 32 64
Invalidsko podjetje Posočje
d. o. o.
Poljubinj 89c, 5220 Tolmin
Tel. št.: 05/384 14 40
Spletna stran: www.ip-posocje.si
OZARA storitveno in
invalidsko podjetje d. o. o.
Ul. Heroja Šaranoviča 27,
2000 Maribor
Tel. št.: 02/238 06 70
Spletna stran:www.ozara.org
112
PAPILOT Zavod za
vzpodbujanje in razvijanje
kvalitetnega življenja
Zakotnikova ulica 3,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 542 15 82
Racio, družba za razvoj
človeškega kapitala d. o. o.
Kersnikova ulica 19, 3000 Celje
Tel. št.: 03/ 428 50 60
ŠENTPRIMA - Zavod za
svetovanje, usposabljanje in
rehabilitacijo invalidov
Brilejeva ulica 4, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/530 07 14
Spletna stran: www.sentprima.com
Zavod Jelša - Center za
izobraževanje, usposabljanje
in rehabilitacijo
Cesta železarjev 8,
4270 Jesenice
Tel. št.: 04/583 56 10
Spletna stran:
www.sociala-jesenice.net
Zavod Ruj - Center za
izobraževanje, usposabljanje
in rehabilitacijo
Obrtniška ulica 17, 3331 Nazarje
Tel. št.: 03/839 21 50
Zavod Vitis - Center za
izobraževanje, usposabljanje
in rehabilitacijo
Obrtniška ulica 11, 2250 Ptuj
Tel. št.: 02/771 07 59
ZIP center d. o. o.
Koroška cesta 14,
2390 Ravne na Koroškem
Tel. št.: 02/870 66 57
Spletna stran: www.zipcenter.si
Želva podjetje za
usposabljanje in zaposlovanje
invalidov, d. o. o. Ljubljana
Samova ulica 9, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/280 33 00
Spletna stran: www.zelva.si
INŠTITUT ZA VAROVANJE
ZDRAVJA RS
Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
Tel.št.: 01/244 14 00
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.ivz.si
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC
Dunajska cesta 56,
1000 Ljubljana
Brezplačni telefon: 080 15 30
Tel. št.: 01/475 00 50
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.varuh-rs.si
VARUH BOLNIKOVIH PRAVIC
Ulica heroja Tomšiča 2,
2000 Maribor
Tel.št.: 02/ 228 22 23,
02/ 2201 634
E-naslov: [email protected]
Nova Gorica
Ljubljana
Duša Hlade Zore
prostori Zavoda za zdravstveni
varstvo Ljubljana,
Zaloška 29, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/542 32 85
E-naslov: [email protected]
Melina Omrzel Petek
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Ljubljana,
enota Zasavje
Novi dom 11, 1430 Hrastnik
Tel. št.: 03/56 46 471
E-naslov:
[email protected]
Marjan Petrič
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Nova Gorica
Vipavska cesta 13,
5000 Nova Gorica
Tel. št.: 05/333 13 78,
051 331 508
E-naslov: [email protected]
Celje
Mag. Biserka Inkret
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje
Ipavčeva 18, 3000 Celje
Tel. št.: 03/ 42 51 161
E-naslov: [email protected]
113
Olga Petrak
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje
Ipavčeva 18, 3000 Celje
Tel. št.: 03/42 51 161
E-naslov: [email protected]
Kranj
Avgust Rebič
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Kranj
Gosposvetska ulica 12,
4000 Kranj
Tel. št. za naročanje:
04/201 71 09
E-naslov: [email protected]
Ravne na Koroškem
Stanka Vauh
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Ravne na Koroškem
Ob Suhi 5b,
2390 Ravne na Koroškem
Tel. št. za naročanje: 02/ 870 56 15,
041 624 164
E-naslov:
[email protected]
Novo mesto
Robert Sotler
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Novo mesto
Mej vrti 5, 8000 Novo mesto
Tel. št.: 051 385 485
E-naslov:
[email protected]
114
Maribor
Viktor Pilinger
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Maribor
Ljubljanska ulica 4/II,
2000 Maribor
Tel. št. za naročanje: 02/45 00
252, 041 681 304
E-naslov:
[email protected]
Murska Sobota
Martin Raj
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Murska Sobota
Arhitekta Novaka 2b,
9000 Murska Sobota
Tel. št.: 02/534 15 50 ali
051 345 197
E-naslov: [email protected]
Koper
Jožica Trošt Krušec
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Koper
Vojkovo nabrežje 4A,
6000 Koper
Tel. št.: 041 667 501
E-naslov: [email protected]
quest.zzv-kp.si
OKROŽNO SODIŠČE V
LJUBLJANI
Tavčarjeva 9
1000 Ljubljana
tel: 01 366 644 44
OKROŽNO SODIŠČE V
MARIBORU
Sodna ulica 14
2503 Maribor
Tel.: 01 234 71 00
Za brezplačno pravno pomoč je
mogoče zaprositi pri vseh
okrožnih sodiščih,
delovnih in socialnih sodiščih po
Sloveniji ter
Upravnem sodišču.
Obrazec prošnje za dodelitev
brezplačne pravne
pomoči je dostopen tudi na
spletni strani Okrožnega
sodišča v Ljubljani
(www.sodisce.si/okrolj)
DRUŽBA
Družba za mediacijo in
reševanje sporov
Britof 469, 4000 Kranj
Tel. št.: 031 646 896,
041 684 182
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.mediacija.si
PRAVNO-INFORMACIJSKI
CENTER NEVLADNIH
ORGANIZACIJ
Brezplačno prvo pravno
svetovanje
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Tel.št.: 01/521 18 88,
041 521 18 88
E naslov: [email protected]
Spletna stran: www.pic.si
ZAVOD PIP – Pravni in
informacijski center Maribor
ŠOUM
Brezplačna pravna pomoč
Gosposvetska cesta 83,
2000 Maribor
Tel. št.: 02/234 21 46
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.zavodpip.si
Zavod PIP Murska Sobota
Zvezna ulica 10,
9000 Murska Sobota
E-naslov: [email protected]
Tel. št.: 02 535 27 60
Rešimo spore, mediacija
Podmilščakova 42, 1000
Ljubljana – Šentvid
Tel. št.: 01/518 38 90
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.resimospore.com
ZAVOD RAKMO
Center za mediacijo in
obvladovanje konfliktov
Kamniška 41, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/436 41 17
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.mediacija.com
115
DRUŠTVO INVALIDOV
Svetovanje in pomoč invalidom
Linhartova 13, 1000 Ljubljana
1. nadstropje, soba št. 126
Tel. št.: 01/306 39 91
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
www.drustvoinvalidov-ljb.si
DRUŠTVO ŠTUDENTOV
INVALIDOV
Svetovanje, informacije, pomoč
in učni center za študente
invalide
Kardeljeva ploščad 5,
1000 Ljubljana
Te. št.: 01/565 33 51 in
01/565 33 52
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dsis-drustvo.si
Pisarna v Mariboru
Koroška cesta 53d, 2000 Maribor
Tel. št.: 059/043 245
PRIMORSKO SVETOVALNO
SREDIŠČE
Cesta Zore Perello – Godina 3,
p. p. 753
6101 Koper
GMS: 041 360 913
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.primss.si
SOŽITJE ZVEZA DRUŠTEV
ZA POMOČ OSEBAM Z
MOTNJAMI V DUŠEVNEM
RAZVOJU SLOVENIJE
Pomoč duševno prizadetim
Samova 9/II, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/436 97 50
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.zveza-sozitje.si
116
DRUŠTVO ZA NENASILNO
KOMUNIKACIJO
Individualno svetovanje
osebam, ki doživljajo in ki
povzročajo nasilje, telefonski
svetovalni razgovori, spremstva
pri stikih z institucijami za
osebe, ki doživljajo nasilje,
druženje z otroki, ki imajo
izkušnjo nasilja, informacije in
preventivni programi povezani s
preprečevanjem nasilja.
Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/434 48 22
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.drustvo-dnk.si
Enota Koper
Vojkovo nabrežje 30a, 6000
Koper
Tel. št.: 05/ 63 93 170,
031 546 098
MLADINSKO- INFORMACIJSKI
CENTER MIC
Za pogovor in svetovanje ob
osebni stiski so mladim do 30.
leta na voljo različni svetovalci
(psiholohinja, socialna delavka,
zdravnik...)
Ulica J. Pavla II. 13,
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/439 97 90 in
01/439 97 92
Mob. št.: 031/416 871
Nonstop spletna svetovalnica:
www.mic.si in www.mladi.net
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.mic.si
ZAVOD EMMA
Center za pomoč žrtvam nasilja
Krizni telefon, individualno
svetovanje za ženske in otroke
žrtve nasilja, programi za dekleta
in mlade ženske z izkušnjo
nasilja, skupina za samopomoč
za dekleta in ženske z
izkušnjo nasilja, poletni tabor,
psihosocialna pomoč družini.
p.p. 221, 1000 Ljubljana
Brezplačni telefon: 080 21 33
(delavniki med 8-15h in
vsak dan med 18-21h)
Tel. št.: 01/425 47 32
(delavnik med 8-15h)
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.zavod-emma.si
Enota Krško
p.p. 159, 8270 Krško
Tel. št.: 07 490 65 10,
030 616 767
(delavnik med 8-15h)
E-naslov:
[email protected]
ZAVOD MISSS - Mladinsko
svetovalno informativno
središče Slovenije
Informiranje in svetovanje,
preventivni programi in delavnice
za mladostnike.
Kunaverjeva 2, 1000 Ljubljana
Tel. št. mladi mladim:
01/510 16 75 (vsak delavnik med
15-17h)
E-naslov: [email protected];
[email protected]
Spletna stran: www.misss.si
ZDRUŽENJE PROTI
SPOLNEMU ZLORABLJANJU
Svetovalna pomoč za
prepoznavanje sumov spolnih
zlorab in za žrtve spolnih
zlorab: individualna svetovanja,
zagovorništvo, zagovorništvo za
otroke, samopomočne skupine
za mlade in odrasle preživele
žrtve spolnih zlorab v otroštvu,
izobraževanja.
Masarykova 23, 1000 Ljubljana
Brezplačni tel.: 080/28 80
Tel. št.: 01/431 33 41
(vsak delavnik med 9-13,
razen sreda med 17-19h in petek
od 9. do 15. ure)
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.spolna-zloraba.si
SLOVENSKO DRUŠTVO
HOSPIC
Gosposvetska 9,
1000 Ljubljana
Tel.: 01 24 44 492
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI CENTER
BETANIJA
Ciril Metodov trg 7,
1000 Ljubljana
Tel.: 01 234 75 82 (pon-čet),
01/432 31 79
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: http://betanija.rkc.si
DRUŽINSKI CENTER MIR
Strossmayerjeva 17,
2000 Maribor
Tel.: 02 234 58 00
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.dc-mir.si
SLOVENSKA KARITAS
Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana
Tel.: 01 300 59 60
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.karitas.si
117
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Mirje 19, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 241 43 00
Fax: 01 241 43 44
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.rks.si
DRUŠTVO ŽIVLJENJE BREZ
NASILJA
Rozmanova ulica 10, p.p 345,
8000 Novo Mesto
Tel. št.: 07/33 26 895 in 031 393
614 (od 9. do 14. ure)
E-naslov:
[email protected]
Spletna stran:
www.varnahisanovomesto.si
SVETOVALNI CENTER ZA
OTROKE, MLADOSTNIKE IN
STARŠE MARIBOR
Lavričeva 5, 2000 Maribor
Tel. št.: 02/234 97 00
E-naslov: [email protected]
guest.arnes.si
Spletna stran:
www.svet-center-mb.si
SANA VITA - Zavod za
psihosocialno pomoč ljudem
v stiski
Individualna psihoterapija in
svetovanje, psihoterapija za
otroke in mladostnike, družinska
terapija in svetovanje, skupinsko
terapevtsko delo za partnerje,
skupinska psihoterapija za
odrasle
118
DRUŠTVO MOZAIK - društvo
za socialno vključenost
Lendavska ulica 1,
9000 Murska Sobota
Tel. št.: 02/ 526 16 90
Spletna stran:
www.mozaik-drustvo.si
E-naslov: [email protected]
DRUŠTVO BELI OBROČ
SLOVENIJE
Društvo za pomoč žrtvam
kaznivih dejanj
Cigaletova 7, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/430 54 90
GSM: 040 772 276
Spletna stran: www.beliobroc.si
E-naslov: [email protected]
Masarykova 23, 1000 Ljubljana
Kontaktne osebe:
Sonja Gorup Špenko,
GSM: 041 664 920;
[email protected]
Marcela Noč Bogataj,
GSM: 041 386 886;
[email protected]
Marjan Gorup,
GSM: 041 683 790;
[email protected]
Spletna stran: www.sana-vita.si
SVETOVALNICA FUŽINE
Svetovanje in informiranje
posameznikom, parom,
družinam, ki so se znašli
v psihosocialnih stiskah in
težavah (od 9. do 17. ure, v
petek od 9. do 16. ure)
Preglov trg 15, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/ 52 06 442
E-naslov:
[email protected]
ZAVOD SKALA
Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana
Tel. št: 031 358 025, kontaktna
oseba ga. Janja Omahen
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.donbosko.si/skala
SVETOVALNI CENTER ZA
OTROKE, MLADOSTNIKE IN
STARŠE LJUBLJANA
Izvaja svetovanje ter dejavnosti,
usmerjene v varovanje
duševnega zdravja otrok in
mladostnikov.
Gotska 18, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/583 75 00 in
01/583 75 35
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.scoms-lj.si
ZDRUŽENJE ZA
PSIHOSOCIALNO POMOČ
IN PSIHOTERAPIJO NEPTUN
Trg 20, 5292 Renče
Teledon: 040 840 947
Spletna stran:
www-druzinskaterapija.si
ŠTUDENTSKA SVETOVALNICA
Izvaja psihološko svetovanje.
Židovska steza 6, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 080 98 67 (vsak dan med
10:00 in 16:00)
E-naslov: [email protected]
Spletna stran:
www.svetovalnica.com
MEDOBČINSKO DRUŠTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
LJUBLJANA
Imajo tudi stanovanjske skupine
in skupine za samopomoč
Jamova ulica 5, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01/25 22 360
Telefonski odzivnik: 01/42 51 859
MEDOBČINSKO DRUŠTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
MARIBOR
Gospejnina ulica 11,
2000 Maribor
Tel. št.: 02/ 228 34 21
Spletna stran:
www.drustvo-mdssmb.si
MEDOBČINSKO DRUŠTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
CELJE
Mariborska 210 c, 3000 Celjte
Tel. št.: 03/ 493 00 50
E-naslov: [email protected]
MEDOBČINSKO DRUŠTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
KOPER
Repičeva 4, 6000 Koper
Tel. št.: 05/626 10 00
E-naslov: [email protected]
MEDOBČINSKO DRUŠTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
KRANJ
Ulica Staneta Žagarja 27,
4000 Kranj
Tel. št.: 04/ 236 98 30
E-naslov: [email protected]
MEDOBČINSKO DRUŠTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
MURSKA SOBOTA
Arhitekta Novaka 4,
9000 Murska Sobota
Tel. št.: 02/521 10 42
E-naslov:
[email protected]
119
MEDOBČINSKO DRUŠTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
NOVA GORICA
Gradnikove brigade 33, 5000
Nova Gorica
Tel. št.: 05/ 302 13 87
E-naslov: [email protected]
MEDOBČINSKO DRUŠTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
NOVO MESTO
Irča vas 31, 8000 Novo mesto
Tel. št.: 07/338 25 41
E-naslov:
[email protected]
120
MEDOBČINSKO DRUŠTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
PTUJ
Dravska ulica 18, 2250 Ptuj
Tel. št.: 02/772 09 21
E-naslov: [email protected]
ISKANJE INFORMACIJ V DRUGIH VIRIH
Za lažje iskanje informacij navajamo bibliografske podatke
knjig in brošur, ki so izšle v zadnjih nekaj letih. Pri brošurah
in knjigah, ki so brezplačne, to posebej navajamo.
PUBLIKACIJE
Naslovi zanimivih publikacij, ki so v zadnjih nekaj letih
izšle v slovenskem jeziku:
• Avberšek, S., Švab, V. Psihosocialna rehabilitacija.
Ljubljana: Šent, 2004.
• Ažman, R. Depra. Celje: Celjska Mohorjeva družba,
2008.
• Bambeck, J. J., Wolters A. Moč možganov. Žalec:
Sledi, 1997.
• Beth - Pierce, Robin. Poučite se o bipolarni motnji:
mednarodno izobraževalno gradivo svetovne zveze
za duševno zdravje: zgodbe o diagnosticiranju,
zdravljenju in okrevanju s celotnega sveta s
posebnim poglavjem vodič za zdravstvene delavce.
Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut
Ljubljana, 2010.
• Branch, R., Wilson, R.: Kognitivno-vedenjska
terapija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.
• Brandon, D. Pet principov normalizacije. Ljubljana:
Visoka šola za socialna delo, 1990.
• Brandon, D., Brandon, A. Praktični priročnik za
osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami.
Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1992.
• Brandon, D., Brandon, A. Jing in jang načrtovanja
psihosocialne skrbi. Ljubljana: Visoka šola za
socialno delo, 1994.
121
• Booner, S. Očka s perutmi. Ljubljana: Ozara
Slovenija, 2007.
• Cvetek, R. Bolečina preteklosti. Celje: Društvo
Mohorjeva družba, 2009.
• Cobain, B. Ko ni nič več važno - priročnik za
mladostnike z depresijo. Didakta d. o. o. Radovljica,
2008.
• Dernovšek, M. Z., Gorenc M., Ravnik Oblak
M., Jeriček H. in Tavčar R. Sladkorna bolezen
in depresija. Ljubljana: Klinični oddelek za
endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni,
Klinični center, Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2005.
• Dernovšek, M. Z., Gorenc M., Jeriček H. Ko te
strese stres. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja
RS. 2006.
• Dernovšek, M. Z., Mišček I., Jeriček H. in Tavčar R.
Skupaj
premagajmo depresijo: priročnik za vodje delavnic
in predavatelje. Ljubljana: Inštitut za varovanje
zdravja Republike Slovenije, 2005.
• Elgie, R., Amerongen van, A. P., Byrne, P., in sod.
Najdi svojo pot. Živeti s shizofrenijo. Ljubljana:
PharmaSwiss, 2006.
• Elliot C. L. Smith L. L.: Premagovanje anksioznosti
za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2010
• Erzen, T. Duševne motnje. Celje: Mohorjeva
družba, 2007.
• Fengler, J. Nudenje pomoči utruja. Ljubljana:
Temza, 2007.
• Fink, C. Bipolarna motnja za telebane. Ljubljana:
Pasadena: Društvo za pomoč osebam z depresijo
in anksioznimi motnjami, 2009.
122
• Fone, H.: EFT - tehnika doseganja čustvene
svobode za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.
• Fox, C., Joughin, C. Motnje hranjenja v otroškem
obdobju. Informacije za starše. Izobraževalno
raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2008.
• Gillett, R. Premagovanje depresije. Ljubljana:
Državna založba Slovenije, 1992.
• Glasser, W. Psihiatrija je lahko nevarna za vaše
duševno zdravje. Maribor: MCA, 2007.
• Goleman, D. Čustvena inteligenca. Ljubljana:
Založba Mladinska knjiga, 1997.
• Hauck, P. Depresija. Ljubljana: Mladinska knjiga,
1986.
• Heineman, M. Ko zaigraš še zadnjo srajco.
Ljubljana: Šola retorike d. o. o., 2009.
• Hert De, M., Magiels, G., Thys, E. Skrivnost
možganskega čipa. Ljubljana: Jansen-Cilag, 2001.
• Hill, P. Moja sopotnica shizofrenija. Celje: Društvo
Mohorjeva družba, 2010.
• Ihan, A. Imunski sistem in odpornost : kako se
ubranimo bolezni. Ljubljana : Mladinska knjiga,
2005
• Jovanović, Ksenija: Izgubljeni v iskanju samega
sebe. Šmarje-Sap: Buča, 2011
• Kapelj, M., Smonker, T. Skupnostna skrb na
področju duševnega zdravja na Krasu. Sežana:
Vezi, 2005.
• Lamovec, T. Zgodbe z roba norosti. Ljubljana: Altra,
1994.
• Lamovec, T. Ko rešitev postane problem in zdravilo
postane strup: nove oblike skrbi za osebe v duševni
krizi. Ljubljana: Lumi, 1995.
123
• Lamovec, T. Kako ravnamo z osebo v psihični krizi.
Ljubljana: Altra,1997.
• Lamovec, T. Psihosocialna pomoč v duševni stiski.
Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1998.
• Lamovec, T. Kako misliti drugačnost. Ljubljana:
Visoka šola za socialno delo, 1999.
• Lavš, K. Kako začeti : priročnik z nasveti
za uporabnike služb duševnega zdravja
pri ustanavljanju in vključevanju v skupine
samopomoči. Maribor: Ozara, 1996.
• Lenné, R. Depresija, bolezen našega časa:
premagovanje potrtosti, tesnobe in žalosti.
Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978.
• Levine, J., Levine, I. S. Shizofrenija za telebane.
Ljubljana: Pasadena, 2012.
• Mason, P., Kreger, R. Ne stopajte več po prstih.
Ljubljana: Chiara B. D. O. O., 2011.
• McMahon, G. Adijo, tesnoba! priročnik za
samopomoč. Ljubljana: Didakta, 2010.
• Meden-Klavora, V. Ko duša nima kam. Ljubljana:
Narava, d. o. o., 2008.
• Milivojević, Z. Igre, ki jih igrajo narkomani.
Ljubljana: Modrijan, 2013.
• Milivojevič, Z. Razumevanje čustev v psihoterapiji.
Ljubljana: Psihopolis Institut d. o. o., 2008.
• Milivojević, Z. Formule ljubezni: Ne zapravimo
življenja v iskanju prave ljubezni. Mladinska knjiga
Založba, 2012.
• Ministrstvo za zdravje: Javnozdravstveni vidiki
obravnave ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva.
Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2007.
124
• Minne, B. Pripoved o gospe Veverici in ostalih
živalih v mamini glavi. Ljubljana: Ozara Slovenija,
2008.
• Monbourquette, J. Kako odpustiti. Maribor:
Slomškova založba, 2006.
• Morris, R. et al. Prvi koraki v nevroznanost, znanost
o možganih. Ljubljana: Sinapsa, slovensko društvo
za nevroznanost: Izobraževalno raziskovalni inštitut
Ozara Ljubljana, 2007.
• Pavel, I. Socialno podjetje, od ideje k praksi.
Ljubljana: Šent, 2005.
• Perko, Andrej. Otroci alkoholikov in tiranov. ŠmarjeSap: Buča, 2011.
• Perko, A. Pijan od življenja: premagati alkohol in
spet zaživeti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.
• Phillips, M. Čustvena odličnost. Ljubljana: Založba
Mladinska knjiga, 2001.
• Praper, P. Tako majhen, pa že nervozen!? Nova
Gorica: Educa, 1992.
• Ramovš, K. Vademekum za zdravljene alkoholike in
njihove svojce. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka:
Socialni forum za zasvojenosti in omame, 2011.
• Rugelj, J. Pot samouresničevanja. Ljubljana: Umco,
2008
• Russel, P. Knjiga o možganih. Ljubljana: Državna
založba Slovenije, 1990.
• Satir, V. Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva
založba, 1995.
• Skynner, R., Cleese, J. Družine in kako v njih
preživeti. Ljubljana: Tangram, 1994.
125
• Smith, L. L. Depresija za telebane. Ljubljana:
Pasadena, 2009.
• Smith, G. Premagajmo depresijo. Zbirka Meander,
2007.
• ŠENT Izobraževalni program: pomoč in samopomoč
osebam v duševni stiski. Ljubljana: Šent, 2000.
• Strong, J, O. Flanangan M.: Motnja pozornosti in
hiperaktivnosti za telebane. Ljubljana: Pasadena
2011.
• Švab, V. Priročnik o shizofreniji. Švab, V. (2001):
Priročnik o shizofreniji. Radovljica: Didakta.
• Švab, V. Duševne bolezen v skupnosti. Ljubljana:
Šent, 1996.
• The British Psychological Society & The Royal
College of Psychiatrists. Motnje hranjenja:
Intervencije zdravljenja in obravnave anoreksije
nervoze, bulimije nervoze in sorodnih motenj
hranjenja. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni
inštitut Ozara Ljubljana, 2008.
• Ustok, L., Hughes, J. Zasvojenost z igrami na
srečo: prvi koraki na poti do ozdravitve. Koper:
Ognjišče, 2013
• Valetič, Ž. Tunel: trgovina s samomorilskimi
pripomočki. Ljubljana, Ozara Slovenija, 2008.
• Zaviršek, D. Ženske in duševno zdravje : o novih
kulturah skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno
delo, 1994.
• Zaviršek, D. Principi dobre prakse v psihosocialnih
službah na področju dela z ljudmi, ki imajo težave
z duševnim zdravjem. Ljubljana: Visoka šola za
socialno delo, 1996.
126
• Zaviršek, D. Inovativne metode v socialnem
delu: opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo
za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska
založba, 2002.
• Žuraj, A. Duševno zdravje v skupnosti: Ljubljana:
Skupnost socialnega varstva Slovenije, 1993.
• WHO Shizofrenija: informacija za družine.
Ljubljana: Šent, 2000.
• Wyckmans, A., Leener De, A.M. Očka nikdar ni
utrujen. Maribor: Ozara Slovenija, 2006.
ZANIMIVE PUBLIKACIJE V ANGLEŠČINI
• Allen, J.G. Coping with trauma: Hope through
Understanding. London: American Psychiatric
Publishing, 2005.
• Baldwin, D.S., Hirschfeld, R.M.A. Fast facts Depression. Oxford: Health Press Limited, 2001.
• Briley, M. Is Full Recovery from Depression
Possible? London: Martin Dunitz, 1998.
• Friedel, R.O. Borderline Personality Disorder
Demistified. New York: Marlowe & Company, 2004.
• Hert De, M., Thys, E., Magiels, G., Wyckaert, S.
Anything or nothing. Antwerpen: Houtekiet, 2004.
• Hickie, I., Davenport, T., Scott, E. Depression:
Out of the Shadows: A Guide to Understanding
Depression and its Treatment. Sydney: Australian
Women's Weekly Health Series, 2003.
• Jamison Redfield, K. An Unquiet Mind; a Memoire
of Moods and Madness. New York: Alfred A. Knopf
publisher, 2003.
127
• Kenford, N. Power over stress: 35 quick
prescriptions for mastering the stress in your life.
Canada: QP Press, 2003.
• Miklowitz, D.J. The Bipolar Survival Guide. NY:
Guilford Press, 2002.
• Simon, L. Detour: My bipolar Road Trip in 4-D. New
York: Simon & Schuster, 2005.
• Skynner, R., Cleese, J. Life and how to survive it.
Bershire: Cox & Wyman,1994.
• Persaud, R. The Mind: A users guide. Transworld
Publishers: London, 2007
• Williams, C. Overcoming Anxiety: A Five Areas
Approach. London: Arnold, 2003.
SPLETNI VIRI
Naslovi spletnih virov v slovenskem jeziku, kjer je mogoče
najti podatke o duševnih motnjah, zdravilih, novostih v
zdravljenju, dejavnostih na področju duševnega zdravja.
Altra:
www.altra.si
Bipolarna motnja:
http://bipolarna.si
Inštitut za varovanje zdravja:
www.ivz.si
Jupsline:
www.jupsline.net
Med.over.net:
http://med.over.net
128
Novi Paradoks:
www.drustvo-paradoks.si
Ozara:
www.ozara.org
Sinapsa:
www.sinapsa.org
Šent: www.sent-si.org
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
www.zzzs.si
Društvo DAM:
www.nebojse.si
DRUŠTVO ZA PSIHOLOŠKO SVETOVANJE
KAMELEON
http://svetovalnicakameleon.si
NASLOVI SPLETNIH STRANI NEKATERIH
NAJPOMEMBNEJŠIH TUJIH ZDRUŽENJ IN
ORGANIZACIJ
EUFAMI – European Federation of Associations of
Families of People with Mental Illnes:
www.eufami.org
GAMIAN Europe – Global Alliance of Mental Illness
Advocacy Networks:
www.gamian-europe.com
MHE – Mental Health Europe:
www.mhe-sme.org
129
EPHA – European Public Health Aliance:
www.epha.org
ENUSP – European Network of Users and Survivors
of Psychiatry:
www.enusp.org
MDAC – Mental Disability Advocacy Centre:
www.mdac.info
WAPR – World Association for Psychosocial
Rehabilitation:
www.wapr.info
WFMH – World Federation for Mental Health:
www.wfmh.org
WHO – World Health Organization:
www.who.int
EUROPA – Public Health:
http://ec.europa.eu/health/ph_overview/strategy/health_
strategy_en.htm
WPA – World Psychiatric Association:
www.wpanet.org
Naslednji tuji spletni strani ponujata veliko informacij o
duševnih motnjah, zdravljenju, rehabilitaciji ter zdravilih
in sta namenjeni samopomoči ljudem s težavami v
duševnem zdravju.
Internet Mental Health:
www.mentalhealth.com
Mental Health Net:
http://mentalhelp.net
130
BELEŽKE
131
132