Brošura Kam in kako po pomoč v duševni stiski 2013
Ljubljana 2013 KAM IN KAKO PO POMOC V DUSEVNI STISKI Ljubljana 2013 Avtorji: Suzana Oreški Mojca Z. Dernovšek Igor Hrast Maša Serec Recenzija: Rok Tavčar Strokovni pregled: Maja Rus Makovec, Mirjana Delić, Mercedes Lovrečič in Suzana Puntar Knjižici na pot: Katjuša Nadižar Habjanič Oblikovanje: Natalija Šeruga Lektoriranje: Lilian Belajec Maher Tehnična pomoč: Maša Serec Grafična priprava in tisk: Design Studio d. o. o., Maribor Izdaja: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana Število izvodov: 4.000 Izdajo informativnega biltena sta podprla Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije ter Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 616.89-008.1 616.89-008.1(497.4)(058.7) KAM in kako po pomoč v duševni stiski / [avtorji Suzana Oreški ... [ et al.] ; Knjižici na pot Katjuša Nadižar Habjanič]. Ljubljana : Izobraževalno raziskovalni inštitut, 2013 ISBN 978-961-92386-8-4 1. Oreški, Suzana 267443712 RECENZIJA Pred nami je že osma izdaja knjižice »Kam in kako po pomoč v duševni stiski«. V osmih letih je knjižica dosegla velik uspeh, prepoznana je pri uporabnikih, svojcih, strokovnjakih in laični javnosti. Pogosto slišim, da imajo ljudje v svoji knjižnici zbrane vse izdaje in da knjižice radi vzamejo v roke, saj so informacije nadvse uporabne. Tako kot doslej je oblika knjižice priročna, oblikovanje platnice spodbudno, vsebina pa bogata. Od skromnih začetkov se je razširila in obogatila v pravo malo knjižico, ki vsebuje vse najpomembnejše podatke, ki jih je dobro imeti pri roki, če imate sami ali pa kdo od vaših svojcev morebiti težave v duševnem zdravju. Tudi če takih težav nimate, priporočam, da knjižico vseeno vzamete v roke, saj si to zagotovo zasluži. Knjižica je tako kot vsa leta razdeljena na teoretični del in na seznam uporabnih naslovov. Letošnja izdaja v teoretičnem delu prinaša opis problematike, kjer gre pri posamezniku za dve sočasno prisotni težavi v duševnem zdravju – zlorabo oziroma odvisnost od alkohola ali prepovedanih drog ter pridruženo (drugo) duševno motnjo. Vse več je namreč uporabnikov služb za duševno zdravje, ki imajo tovrstne težave. Težave so tako raznolike, da je v obsegu takšne knjižice nemogoče zaobjeti vseh možnosti, zato so se avtorji tenkočutno odločili za prikaz zgodb, ki vsaka nazorno in dramatično opiše dogajanje pri takšnem uporabniku. Vsaki zgodbi sledi razlaga okoliščin in napotki za reševanje težav. Želim, da knjižica izpolni svoje poslanstvo izobraževanja, osveščanja in manjšanja stigme duševnih motenj in se že veselim nove izdaje. Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., specialist psihiater 3 4 Knjižici na pot Tokratna, že osma izdaja knjižice »Kam in kako po pomoč v duševni stiski«, je namenjena tako strokovnim delavcem kot laični javnosti in se posveča področju dvojnih diagnoz, tako imenovani »komorbidnosti« na področju duševnega zdravja v povezanosti z odvisnostjo. Termin »komorbidnost« opisuje dve ali več duševnih motenj oziroma bolezni, s katerimi se sooča posameznik s težavami v duševnem zdravju. Bolezni lahko nastopijo istočasno ali pa v povezanosti ene z drugo, kar še poslabša njihovo pojavnost. Ko govorimo o »komorbidnosti«, v večini primerov govorimo o odvisnosti od prepovedanih drog v povezavi z duševno boleznijo. Odvisnosti – pa naj bodo to prepovedane droge ali alkohol – spremenijo strukturo možganov in tako vplivajo na spremembo hierarhije potreb in želja posameznika, kar lahko posledično pripelje do kompulzivnega obnašanja, depresije, anksioznih motenj, shizofrenije, osebnostnih motenj, motenj hranjenja in podobno. Veliko oseb, ki je odvisnih od prepovedanih drog, se tako sooča tudi z duševno motnjo. Takšno osebo je potrebno zdraviti celostno, v okviru socialne rehabilitacije pa načrtovati individualno usklajeno in dolgotrajno pomoč v skupnosti. Avtorji v knjižici s pomočjo preprostih in razumljivih besed opisujejo najrazličnejše situacije, s katerimi se posamezniki soočajo v okviru bolezni dvojnih diagnoz in nam hkrati ponujajo skrbno, na novo pripravljen izbor številnih informacij o strokovnih službah, ki delujejo tako na področju duševnega zdravja kot zasvojenosti. 5 6 KAZALO Uvod......................................................................................11 Mejna osebnostna motnja in odvisnost od alkohola......................................................................12 Zgodba Mateje in Petra...........................................................12 Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnje...............19 s pridruženo odvisnostjo..........................................................19 Visoko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo.............................................................19 Nizko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo.............................................................20 Kje začeti iskati strokovno pomoč, ko gre pri osebi z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od alkohola?............................................................................21 Bolnišnično psihiatrično zdravljenje na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola......................................21 Centri za socialno delo.......................................................24 Izvenbolnišnične oblike pomoči .........................................26 Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti .........................29 Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja .............................................................................32 Depresija in odvisnost od pomirjeval ter alkohola............................................................................36 Zgodba gospe Mance..............................................................36 Zdravljenje in obravnava depresije s pridruženo.....................38 odvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola............................38 Bipolarna motnja ter odvisnost od prepovedanih drog........................................................39 Klavdijina zgodba ...................................................................39 7 Shizofrenija in odvisnost od prepovedanih drog.....................................................................................41 Gorazdova zgodba..................................................................41 Zdravljenje bipolarne motnje in shizofrenije s pridruženo odvisnostjo od drog...............................................................................44 Centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti..............45 Bolnišnično zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ......................................48 Nevladne organizacije s področja zasvojenosti od prepovedanih drog..............................................................49 KJE ISKATI POMOČ?............................................................59 Centri za socialno delo ...........................................................59 Koordinatorji obravnave v skupnosti na podlagi zakona o duševnem zdravju................................................................63 Splošna nujna medicinska pomoč...........................................66 Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic . ..............67 Zdravstveni domovi in zdravstvene postaje.............................68 Seznam specialistov psihiatrov, kliničnih psihologov in psihoterapevtov s koncesijo ...................................................72 Seznam specialistov psihiatrov, kliničnih psihologov in psihoterapevtov, kjer so storitve le samoplačniške ................78 Psihiatrične bolnišnice in oddelki za zdravljenje odvisnosti .............................................................................81 Zastopniki pravic oseb na področju duševnega zdravja .........82 Posebni socialno varstveni zavodi .........................................84 Nevladne organizacije ............................................................85 Pisarne za informiranje in svetovanje......................................86 Dnevni centri ..........................................................................87 Organizacije za pomoč na področju odvisnosti.......................92 Društva, ustanove in klubi zdravljenih alkoholikov..................95 Telefoni za pomoč v stiski . .....................................................99 Domovi za starejše................................................................100 Zavod RS za zaposlovanje....................................................110 8 Izvajalci storitev zaposlitvene rehabilitacije ..........................112 Druge koristne inštitucije.......................................................113 Zastopniki pacientovih pravic................................................113 Brezplačna pravna pomoč . ..................................................115 Mirno reševanje sporov – mediacija......................................115 Ostali koristni naslovi.............................................................118 ISKANJE INFORMACIJ V DRUGIH VIRIH .........................121 Publikacije ...........................................................................121 Zanimive publikacije v angleščini..........................................127 Spletni viri ...........................................................................128 Naslovi spletnih strani nekaterih najpomembnejših tujih združenj in organizacij . ........................................................129 9 10 Uvod Vse pogosteje imajo osebe s težavami v duševnem zdravju več sočasno prisotnih zdravstvenih problemov – gre za tako imenovano komorbidnost oziroma dvojno diagnozo. Letošnjo, že osmo izdajo knjižice, smo zato posvetili najbolj pereči kombinaciji – odvisnosti od alkohola oziroma prepovedanih drog, ki se nacepi na drugo duševno motnjo, ali obratno. Obseg knjižice presega opise vseh mogočih kombinacij različnih motenj, zato smo izbrali štiri tipične primere. Skozi zgodbo Mateje in Petra, Klavdije, ge. Mance in Gorazda predstavljamo osnove kombinacije motenj in pristopov k njihovemu zdravljenju v različnih službah. Za komorbidna stanja v splošnem velja, da je pomembno ugotoviti medsebojne vplive na slabšanje zdravstvenega stanja in jih omejiti oziroma odstraniti. Ključnega pomena je ugotovitev, katera motnja je bila v osnovi in katera se je nacepila na osnovno. A vendar, tukaj in zdaj je oseba s težavami v duševnem zdravju, tukaj in zdaj so svojci, ki trpijo, zato se takoj usmerimo v reševanje težav. V zadnjem poglavju dodajamo osvežen seznam služb s kontakti in naslovi, na katere se lahko osebe v stiski in njihovi svojci obrnejo po pomoč. Letošnji seznam služb je tematiki primerno dopolnjen še s službami, ki delujejo na področju odvisnosti. Tako kot vsa leta doslej dodajamo tudi naslove knjig, priročnikov in spletnih strani s področja duševnega zdravja, ki so na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. Poudarjamo, da naj knjižica služi kot motivacija in spodbuda k iskanju pomoči in naj ne bo edino in osnovno vodilo pri reševanju zapletenih duševnih stisk. as. dr. Suzana Oreški, univ. dipl. soc. del. izr. prof. dr. Mojca Zezdana Dernovšek, dr. med. Igor Hrast dr. Maša Serec, univ. dipl. psih. 11 Mejna osebnostna motnja in odvisnost od alkohola Zgodba Mateje in Petra Ko sem ga srečala na proslavljanju svoje diplome, sem takoj vedela, da sem spoznala moškega svojih sanj. Bil je simpatičen, očarljiv, pozoren, poln humorja in neverjetnih domislic. V družbi z njim je vse kar kipelo od energije. Bil je tudi čuteč in intuitiven, hitro je razbral bistvo mojega pripovedovanja in podpiral moje razmišljanje. Seveda mi je to godilo. To sem takrat potrebovala in sem se nič hudega sluteč spustila z njim v razmerje. Doživela sem najbolj odštekano in žurersko poletje. Pokadila sva precej marihuane, popivala in se obnašala nadvse brezskrbno. »Love and peace« vse tja do Pirana, Portoroža, Prekmurja in čudovitih polj sivke na Krasu. Tudi Amsterdam nama ni ušel. Nič me ni skrbelo in nič me ni motilo. Vedela sem, da me jeseni čaka obetavna služba mlade raziskovalke na fakulteti. Žal je pravljica po dveh mesecih pričela dobivati drugačno podobo. V razmerju s tornadom Prvi pripetljaj se je zgodil v velikem nakupovalnem središču, ko se je brez povoda in neupravičeno spravil na ubogo prodajalko v mesnici, ker do njega ni bila »prijazna« in ker mu je »grdo« pripravila kos mesa, ki ga je naročil. Skušala sem umiriti sceno, a se je spravil še name. To je bil silovit izbruh besa in žaljenja. Obnašal se je kot pobesneli bik v areni. Gledala sem, če bodo prišli varnostniki, a jih ni bilo. Zaradi šoka sem kar obnemela. Tudi sram me je bilo. Ko je prišel k sebi – to je bilo čez par minut –, se je obnašal, kot da se ni zgodilo nič. Takrat še nisem slutila, da so takšni izpadi del njega, a v naslednjih mesecih so se še samo stopnjevali. Kot da se je spustil z vajeti. Izraziti so bili predvsem, ko se nisem povsem 12 strinjala z njegovo interpretacijo dogodka, v katerem se je denimo počutil žrtev (pa je on zanetil prepir s sosedom!); ko se nisem strinjala z njegovim stališčem o tem, da je za njegovo finančno situacijo kriv sistem (glede tega ga nisem podpirala, ker je imel veliko spretnosti in znanj, s katerimi bi lahko dodatno honorarno služil); ter takrat, ko sem mu odločno postavljala meje, saj njegovih kapric nisem tolerirala. Sčasoma sem tudi doumela, da vsako moje nestrinjanje z njim dojema kot zavračanje njega, kot dokaz ne-ljubezni, kot dokaz, da ga želim ponižati in prikazati kot nesposobnega in neodgovornega. Njegovi občutki manjvrednosti so se še stopnjevali, ko sem bila zaradi obveznosti v novi službi primorana organizirati svoj čas. Struktura je kar naenkrat predstavljala oviro za najina srečanja, nikakor nama ni uspelo uskladiti skupnega ritma. Ko sva se končno uspela dogovoriti, je zamujal, si tik pred zdajci premislil, naredil drug načrt ali se dogovoril s kakšnim svojim prijateljem. Nisem razumela, kaj se dogaja, a sem sčasoma vendarle ugotovila, da se Peter počuti večvrednega, če ima nadzor nad mojim časom, če on prestavlja najine dogovore. Ni upošteval, da sama zaradi obveznosti ne morem ravnati drugače. Seveda sem ga še vedno ljubila in si močno želela, da sva skupaj, a njegovega vedenja nisem nikakor več zmogla prenašati. To več niso bile zgolj kaprice, bilo je mnogo več – ustaljen vzorec vedenja. Žurala sva zelo malo. Nisem več zmogla tempa, ki so ga zahtevale zabave. Alkohol me je izčrpal, energijo pa sem rabila za službo. On je sicer nadaljeval s svojim občasnim opijanjem in zadevanjem, a me to niti ni toliko motilo, ker se v bistvu s tem niti nisem imela časa ukvarjati. Sicer sem zaradi občutkov krivde (za krajši čas mu je uspelo vcepiti vame, da sem jaz tista, ki ga ne razume) skušala slediti njegovemu ritmu, a je bilo vse tako kaotično, od danes na jutri, da enostavno nisem zmogla! Bilo je preprosto nemogoče, saj ni imel nobenega urnika. Službo je sicer opravil, to je še zmogel, a je tudi tam imel težave, saj ni bil sposoben timskega dela. Večkrat 13 sem ga tolažila in ga celo podpirala. Skušala sem gladiti njegove izkrivljene predstave o svetu, v katerem živimo; o zarotah, ki jih je videl vsepovsod, o izdajah in podobno. A sčasoma tudi tega nisem več zmogla. Nekoč si je privoščil še zasliševanje o mojih sodelavcih. Želel je vedeti, ali so samski ali poročeni; celo, kako skupaj sedimo v službi, kam hodimo na pijačo, kje malicamo. Sprva mi je godilo, saj sem mislila, da ga resno zanima moja služba, a sem sčasoma ugotovila, da je bilo to zanimanje del njegove potrebe po nadzorovanju mojega življenja. Bil je pomirjen, ko je po svojih kriterijih (ki so razumljivi samo njemu) ovrednotil, da nima moške konkurence v službi, kateri sem bila sicer zelo predana. Ves čas sem skušala krpati najin odnos, on pa je ves čas prelagal odgovornost zanj name; češ, da naj se spravim k sebi in nama bo lepo. Ko sem ugotovila, da nanj ne morem več računati, sem svoj čas načrtovala s prijatelji. Ko me ni uspel videti kakšnih 14 dni, se je potrudil, zdržal pozitivno vedenje, a žal le za kratko obdobje, saj svojih izpadov ni zmogel obvladovati. Postal je neznosen in težek kot vagon železa. Bila sem tarča njegovih frustracij. Počutila sem se kot strelovod. Ni razumel, kako je naporen. Videl je zgolj sebe, od mene pa pričakoval, da bom vse to razumela in ga brezpogojno ljubila. Sem ter tja je imel tudi mirna obdobja. Takrat je bil precej potrt, nezainteresiran, zdolgočasen, želel je samo poležavati in dolgo spati. Druga skrajnost! Kot nekakšna depresija. V času dopusta si ni znal osmisliti dneva. Dajal je vtis odtujenosti, kot da ne bi bil del tega sveta. Ko je imel pozornost prijateljev ali celo neznancev, se je energetsko dvignil, potem pa spet padel dol. Kot da bi bil v globokem breznu praznine, nemoči. Zanimivo je bilo videti, da je oživel tudi ob prepirih. Tudi ti so ga energetsko dvignili. Petra, ki sem ga poznala, ni bilo več. Odnos z njim je bil kot vožnja z vlakom smrti v lunaparku. On je prepire potreboval, mene pa so izčrpavali. Postalo je zelo grdo. Sposoben je bil krvoločnega in primitivnega besednjaka, 14 na vse kriplje si je prizadeval, da bi me diskreditiral kot žensko, kot osebo. Umaknila sem se, tega v svojem življenju nisem potrebovala. To ni imelo ničesar skupnega s partnerskim odnosom, v katerem gre za medsebojno spoštovanje, izkazovanje ljubezni in pripadnosti. To so bile igre moči, pometanja resnih pogovorov pod preprogo, sprenevedanja o dogovorih, prestavljanja meja, izkrivljanja realnosti, tendence k poniževanju in tako naprej. Ko sem odnos z njim končala, je postal obseden in posesiven. Klicev je bilo tudi do 15 v pol ure. Pričel me je zasledovati in mi nagajati. Ker je poznal moj urnik, je vedel, kaj delam in kdaj. Primorana sem bila podati ovadbo za prepoved približevanja. Poiskala sem tudi strokovno pomoč. Imela sem srečo, da sem naletela na strokovnjakinjo, ki se spozna na mejno osebnostno motnjo (v nadaljevanju MOM). Na posvetu s strokovnjakinjo Sprva sva odpravili moje očitke sami sebi, ki so se nanašali na to, da sem tako dolgo vztrajala v odnosu, ki me ni izpolnjeval. Upala sem na spremembo v njegovem vedenju. Spraševala sem se, kaj sem na začetku spregledala. Terapevtka mi je obrazložila, da je logično, da na začetku nisem prepoznala njegovih težav, saj večina oseb z MOM v okoliščinah, v katerih se ne počutijo ogrožene, deluje mirno, logično in prepričljivo. Ker me je Peter na začetku idealiziral, se ni počutil ogroženega, temveč nasprotno. Ker je za osebe z MOM značilno tudi, da so lahko v družbi nadpovprečno očarljive in karizmatične, me je prepričal tudi s svojo »socialno masko«, ki je, kot kaže, prevladovala ves čas najinega spoznavanja. Peter se je nekaj časa zmogel obnašati s pomočjo »socialne maske«, a je – ko se je udomačil – hitro pokazal svojo pravo podobo. »Povsem normalno je tudi,« me je pomirila terapevtka, »da ste pričakovali izboljšanje vedenja, saj v vsakem odnosu prihaja do prepirov, a 15 razlika je v tem, da dva odrasla partnerja brez čustvenih nahrbtnikov in nepredelanih travm ob prepirih rasteta in se učita živeti drug z drugim. Pri osebah z MOM pa gre potek medsebojnih kompromisov in rasti počasneje, saj niso zmožne funkcionirati drugače kot preko čustvenih cunamijev,« je še dodala. Ob njeni razlagi mi je bilo mnogo lažje, saj sem tako vsaj vedela, s čim imam opravka. Veliko lažje sem poskrbela zase in za svojo bolečino. Seveda pa se nisva izognili niti meni, saj vemo, da sta za tango zmeraj potrebna dva. A na tem mestu bomo ostali pri razumevanju mejne osebnostne motnje. Terapevtka mi je v nadaljevanju s strokovnega stališča obrazložila še nekaj osnovnih značilnosti, ki so tipične za osebe z MOM. Razcepljanje »Prvi zametki žaljenja in poskusov razvrednotenja so se pojavili, ko ste nasprotovali njegovim odločitvam,« je izpostavila terapevtka in dodala »normalno je, da ste jih v začetku nekoliko tolerirali, saj niste vedeli, da gre pri njem za trajen vzorec delovanja.« Bolj ko sem bila suverena in samozavestna, bolj me je doživljal kot sovražnico, če pa sem izpolnjevala njegove potrebe, sem bila v njegovih očeh svetnica in dobra vila. Temu se reče razcepljanje. Osebe z MOM nihajo med ekstremno idealizacijo in popolnim razvrednotenjem drage osebe. Trenutno mnenje o neki osebi oblikujejo na osnovi zadnjega druženja z njo. Njihov spomin je zelo kratkoročen, kot da bi imeli začasno amnezijo. Imajo težave z združevanjem pozitivnih in negativnih lastnosti posameznega človeka. Niso sposobni doumeti človeške protislovnosti in večpomenskosti. Zanje so ljudje bodisi dobri ali hudobni. Svet okoli njih je bel ali črn. »Bojujem se, torej sem!« Neprimerna intenzivna jeza (izpadi besa) so najpogostejša značilnost osebe z MOM. Izbruhi besa so nepredvidljivi 16 in jih ni mogoče logično obrazložiti. To se je kazalo z njegovim besnenjem, ki se mu je praviloma pridruževalo še kritiziranje, obtoževanje, verbalno nasilje in v mnogih primerih tudi fizično nasilje. Tu ne gre za pomanjkanje socialnih spretnosti v odnosih (komunikacija), temveč za nezavedne projekcije svoje bolečine na druge ljudi. Pojavijo se kot strela ob sončnem dnevu in tako tudi izginejo. Petru je stik s samim sabo omogočila edino agresija. Svojo identiteto je videl v luči »Bojujem se, torej sem! Obstajam!«1 Podobno je s čustvenimi nihanji v enem samem dnevu, ki lahko preidejo iz jutranje depresije preko opoldanske evforije pa do popoldanske razdražljivosti in večerne tesnobe. Takšni ekstremi so za partnerstvo izjemno naporni in osebo močno izčrpajo. »To ste lahko opazili, ko je imel dopust, saj takrat ni imel nobenih zunanjih dražljajev, ki bi ga motili ali animirali,« mi je pojasnila terapevtka. Kronični občutki praznine Naslednja značilnost oseb z MOM so tudi kronični občutki praznine in pomanjkanje identitete. Peter jih je »odganjal« tako, da je bil v neprestanih stikih z ljudmi. Sam s seboj ni dolgo zdržal oziroma je takrat, ko je bil primoran biti sam, drsel v stanje praznine, ki ga ni prenesel, saj ni imel občutka zase, občutka svojega obstoja. To je velika žalost teh nesrečnikov. »Zato pa je v času dopusta, ko ni imel obveznosti, ko ni srečeval veliko ljudi, ko so prijatelji dopustovali, vas pa tudi denimo ni bilo, doživljal kronično praznino,« je ugotavljala terapevtka. Z njim je bilo težko uskladiti urnik tudi prav zato, ker je bil vpet v raznolike površne odnose in druženja, saj je bil težko sam. Če se je na koga močno navezal, pa se je izključno iz razloga, ker mu je ta oseba omogočila občutek »varnosti«, lažne identitete in je nekako »skrbela« za njegovo samozavest. Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte več po prstih. 1 17 Več se je družil s prijatelji, ki so bili od njega boljši po statusu, hobijih, službenih obveznosti. Pozornost takšnega prijatelja je Petra navdajala s samozavestjo. Ob njem se je počutil dobro, ker je polnil njegovo črno luknjo praznine. Impulzivnost Za osebe z MOM je značilna tudi impulzivnost na področjih, kjer škodijo samim sebi. Peter je skušal notranjo praznino napolniti s popivanjem in občasnimi zlorabami drog. Tega sicer ni počel aktivno, se pravi, da večino časa ni bil pijan in zadet, temveč si je tovrstne ekskurzije privoščil približno dvakrat na mesec. Velja pa opozoriti, da imajo posamezniki z MOM pogosto težave s samodestruktivnim vedenjem, kamor uvrščamo tudi zlorabo alkohola in drog, iz katere se lahko po določenem času razvije odvisnost. V kasnejših letih, ko bo postal zagrenjen in duhamoren 40-letnik, ga bomo lahko srečali v gostilnah, kjer bo v novi referenčni skupini s somišljeniki potrjeval svoje razočaranje nad življenjem. Torej, če ne bo poiskal strokovne pomoči, bo šlo z njim samo še navzdol. Ni pa seveda nujno, da bo Peter pomoč tudi sprejel. Njega namreč uvrščamo v visoko funkcionalne posameznike z MOM in takšne običajno težko spravimo po pomoč. Peter ima službo in na prvi pogled nobenih težav z vsakodnevnim življenjem. A ljudje z MOM se med seboj glede na sposobnost delovanja zunaj in znotraj doma, glede na to, kako se soočajo z vsakodnevnimi težavami, glede na sporazumevanje z drugimi, močno razlikujejo. Tisti, ki so nizko funkcionalni, namreč na vsakodnevni ravni ne funkcionirajo in imajo povečini tudi težave z odvisnostjo, a take posameznike bomo obravnavali nekoliko kasneje. Peter se večino časa obnaša povsem normalno, vsaj do ljudi, s katerimi ni v bližnjem odnosu. Ljudje, ki ga ne poznajo dobro, običajno zgodbam o njegovih izbruhih in poniževanjih niti ne bodo verjeli. Drugo plat osebnosti pokaže samo 18 osebam, ki so mu zelo blizu. Kot da jih privlači življenjski stil, v katerem prevladujejo vedno nove čustvene krize in katarze. Nekateri pravijo, da je biti v odnosu z MOM kot biti v odnosu z dr. Jeckyllom in g. Hydom.2 Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnje s pridruženo odvisnostjo Visoko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo Motivacijo za zdravljenje pri visoko funkcionalnih osebah z MOM je težko doseči. Spraviti takega človeka po pomoč je naporno, saj je zanikanje težav podprto s celo vrsto odporov. Ne zmorejo prevzeti odgovornosti za težave, v katerih so se znašli; obtožujejo druge, kažejo s prstom nanje in se na vse pretege skušajo izogniti odgovornosti. Prepričani so, da je ves svet kriv za njihove težave in odločno odklanjajo terapijo. Če so prisiljeni poiskati pomoč, je običajno ne jemljejo resno, skušajo dokazati, da imajo oni prav in na terapiji ne ostanejo dolgo. Vendar to ne pomeni, da gre za nemogoče posameznike in brezizhodne situacije. Če se MOM pridružuje še odvisnost od alkohola, je navadno prav ta vstopnica za terapijo. V terapijo vstopijo takrat, ko se jim postavi ultimat: denimo v družini žena vztraja pri ločitvi, odvzemu otrok ali pa starši odrekajo dediščino. Lahko se zgodi, da jim v službi grozi odpoved delovnega razmerja, včasih pa zadošča že ukrep disciplinske komisije. Zdravljenje te motnje je zahtevno in dolgotrajno. Strokovnjak, ki obravnava takšno osebo, mora imeti ustrezno psihoterapevtsko izobrazbo in kilometrino z izkušnjami. Pri visoko funkcionalnih zadošča individualna 2 Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte več po prstih, str. 50. 19 obravnava v kombinaciji s skupinsko. Zdravljenje je dolgotrajno in naporno za vse udeležene. Nizko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo Nizko funkcionalne osebe z MOM so tiste, ki se zaradi samomorilnega vedenja, samopoškodb, motenj hranjenja ali odvisnosti od alkohola in/ali drog praviloma vsaj enkrat v življenju znajdejo na zdravljenju v psihiatričnih bolnišnicah. Za razliko od visoko funkcionalnih gre pri nizko funkcionalnih za agresijo, ki je usmerjena vase in ne na zunanji svet, na druge. Kaže se kot rezanje po telesu, klofutanje samega sebe (samopoškodbe), prenajedanje in siljenje k bruhanju (bulimija), odrekanje hrani (anoreksija), zloraba drog in alkohola ter poskusi samomora. V nadaljevanju bomo predstavili, kako poteka zdravljenje osebe s komorbidnostjo oziroma sopojavnostjo MOM z odvisnostjo od alkohola in mehkih drog v bolnišnični obravnavi, in kako poteka obravnava po odpustu iz bolnišnice. V bolnišnici so MOM deležni celovite obravnave v okviru multidisciplinarnega tima. Nujno je, da ima oseba po odpustu iz bolnišnice tudi nadaljevalno ambulantno in t.i. skupnostno obravnavo. Pri obeh oblikah MOM se običajno predpišejo tudi zdravila. Glede na dani primer se zdravnik odloči, ali bodo zadoščali antidepresivi, stabilizatorji razpoloženja ali pa bodo potrebni celo antipsihotiki. 20 Kje začeti iskati strokovno pomoč, ko gre pri osebi z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od alkohola? V primeru, ko imajo osebe z MOM pridruženo še odvisnost od alkohola, se lahko obrnejo na: • lečečega zdravnika, • alkohološko ambulanto (v psihiatrični ambulanti), • psihiatrično bolnišnico (alkohološki oddelek), • Center za socialno delo, • klub zdravljenih alkoholikov (KZA), • združenje anonimnih alkoholikov (AA). Skupni cilj vseh obravnav je doseči boljše funkcioniranje pri osebi z MOM s pridruženo odvisnostjo. Oseba mora uvideti neproduktivnost svojega obnašanja. Pomagamo ji tako, da poveča nadzor nad svojimi impulzi, da poveča zaupanje in postane tolerantnejša za frustracije. To so znaki uspešne obravnave in zdravljenja. Da bi pa lahko MOM diagnosticirali in naredili ustrezen načrt zdravljenja in obravnave, je sprva potrebno doseči abstinenco. Bolnišnično psihiatrično zdravljenje na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola Oseba z MOM in pridruženo odvisnostjo od alkohola se praviloma nahaja na zdravljenju, ker so ji ultimat postavili bodisi družina, bližnje osebe ali delodajalec. Na zaprtem oddelku je lahko pristala tudi s pomočjo neprostovoljne 21 hospitalizacije, ker je pod vplivom spremenjenega stanja zavesti ogrožala svoje življenje ali življenje drugih. Takšna stanja so možna tudi zaradi abstinenčne krize in se imenujejo delirij. Četudi imamo opravka z nemotivirano osebo in vključitev v zdravljenje ni posledica njene volje, zdravljenje in obravnava v psihiatrični bolnišnici potekata enako kot pri osebah, ki so se za zdravljenje odločile same. Pri komorbidnih motnjah je zdravljenje kompleksno in večplastno. Gre za kombinacijo farmakoloških (zdravila), medicinskih, socialnih in psiholoških oblik obravnav, ki se jih vključuje in uporablja v različnih fazah zdravljenja. Učinkovita so zdravljenja, ki trajajo 90 dni in jih osebe preživijo v bolnišnici. Kot zanimivost naj povemo, da ravno toliko časa potrebujejo tudi možgani, da se odvadijo neposrednega vpliva alkohola ali droge. Zdravljenje se prične s pripravljalno fazo, ki se nadaljuje z intenzivno ter postopoma zaključuje preko vzdrževalne do zaključne skupnostne faze. Pripravljalna faza zdravljenja Na zdravljenje se mora oseba naročiti v tisti psihiatrični bolnišnici, ki izvaja zdravljenje odvisnosti (seznam bolnišnic se nahaja v poglavju Kje iskati pomoč?). Oseba mora imeti s seboj napotnico splošnega zdravnika ter urejeno osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje, sicer je storitev plačljiva. Osebo sprejme zdravnik psihiater na ambulantni pregled, kjer oceni njeno zdravstveno stanje ter temu ustrezno načrtuje obravnavo. V tej fazi se osebo bodisi pripravi na intenzivno zdravljenje bodisi izdela načrt daljšega ambulantnega zdravljenja. Na nekaterih oddelkih se ob sprejemu na zdravljenje pričakuje, da oseba že abstinira. Če imajo tak protokol sprejema, potem se najprej sklene dogovor o abstinenci in svetuje, kako lahko oseba obvlada svoj odnos do alkohola. 22 Intenzivna faza zdravljenja Intenzivno zdravljenje poteka na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola v psihiatrični bolnišnici in traja od 6 do 9 tednov. Po 4. tednu imajo bolniki pravico do izhoda domov ob koncu tedna. Namen zdravljenja je ohraniti abstinenco ter doseči spremembe v posameznikovem mišljenju, čustvovanju in vedenju. Oseba se v tej fazi pouči o negativnih učinkih alkohola na organizem človeka preko kombinacije različnih pristopov: individualne, skupinske, partnerske ali družinske psihoterapije. Pri zdravljenju komorbidnosti, ko gre za sopojav duševne motnje, se zdravljenje prilagodi, naredi se specifičen načrt. Pri daljši abstinenci se duševna motnja lažje diagnosticira in se temu ustrezno predpiše tudi medikamentozna terapija (zdravila). V zdravljenje se praviloma vključuje tudi pomembne ljudi iz posameznikovega življenja, ureja se socialne težave in nameni pozornost morebitnim posegom na druga področja življenja. Vzdrževalna faza zdravljenja Po zaključenem zdravljenju na intenzivnem oddelku se le-ta nadaljuje na dnevnem oddelku bolnišnice, ki traja nadaljnje 3 do 4 tedne. Osebe so med tednom vključene v program terapevtske skupnosti, kjer potekajo skupinska terapija, zadolžitve, strukturiran program, individualna terapija in dnevne aktivnosti, spat pa hodijo domov. Doma preživijo tudi konce tedna. S programom terapevtske skupnosti se skuša zagotoviti boljšo pripravo na življenje v domačem okolju kot tudi na druge življenjske obveznosti. V tem času se osebe že vključijo v Klub zdravljenih alkoholikov ali v skupino Anonimnih Alkoholikov, kjer poteka podaljšano zdravljenje oziroma »tretje obdobje zdravljenja«, ki traja naslednjih nekaj let. 23 Po zaključenem zdravljenju se lahko (nekdanji) bolniki in njihovi svojci enkrat mesečno srečujejo tudi v bolnišnici, v Klubu odpuščenih bolnikov. V primeru (ponovnih) težav lahko poiščejo pomoč pri izbranem psihiatru ali v ambulanti za zdravljenje odvisnosti dispanzerja psihiatrične bolnišnice. Osebo se v tem obdobju ozavešča o pomenu preventive – kako si pomagati pred ponovnim pitjem, kako preprečiti recidiv. Cilj zdravljenja je doseči življenje brez alkohola, kar od osebe zahteva trajno življenjsko spremembo. Če oseba v obdobju od dveh do petih let vzpostavi abstinenco in oblikuje nov življenjski stil, je to dobra napoved. Po odpustu se mora osebi z MOM nuditi zlasti pomoč v obliki strukturirane obravnave, ki vsebuje jasne meje in smernice, s psihoterapijo, ki ji pomaga pri preoblikovanju njenega pogleda na svet. Recidivi (ponovno pitje) so nevarni takrat, ko se v življenju pojavijo spremembe, ki lahko v osebi sprožijo stare mehanizme reševanja težav in ga pahnejo v stare vzorce – torej v opijanje. Pobolnišnična pomoč oziroma obravnava v skupnosti je izjemnega pomena, saj se lahko z njo omogoči ustrezno podporo osebi z MOM s pridruženo odvisnostjo od alkohola oziroma mehkih drog. Centri za socialno delo Storitev prve socialne pomoči in storitev osebne pomoči Centri za socialno delo niso samo ustanove, kjer se uveljavlja pravice iz javnih sredstev (različnih denarnih pomoči, subvencij itn.), temveč v njih delajo tudi strokovnjaki, ki svetujejo in pomagajo pri reševanju različnih osebnih stisk in težav. 24 V našem primeru se je po pomoč najbolje obrniti na strokovno delavko, ki izvaja storitev prve socialne pomoči. Do storitve prve socialne pomoči je upravičen vsakdo, ki se znajde v stiski in težavah in se za storitev odloči prostovoljno. Strokovna delavka osebo seznani z možnimi storitvami, dajatvami in obveznostmi. Predstavi mrežo služb in osebo napoti v najustreznejšo. Storitev ni usmerjena v konkretno reševanje težav, temveč v informiranje in napotitev po ustrezno pomoč k strokovnjakom, ki so specializirani za področje težav, na katerem ima oseba stisko. V primeru MOM s pridruženo odvisnostjo od alkohola bo strokovna delavka zagotovo pričela z reševanjem odvisnosti in usmerila osebo v službe, ki se ukvarjajo s tem področjem. Na Centrih za socialno delo izvajajo tudi osebno pomoč, ki vključuje svetovanje, urejanje in vodenje. V okviru te storitve praviloma izvajajo bolj strukturirano in daljšo obliko obravnave posameznika, družine ali para. V primeru komorbidnosti bo strokovna delavka zagotovo presodila, da oseba potrebuje specialistično pomoč in jo bo usmerila k strokovnjakom, ki izvajajo obravnavno prav na tem področju. Skupine za samopomoč v okviru Centrov za socialno delo Nekateri Centri za socialno delo izvajajo tudi skupine za samopomoč, ki so namenjene osebam, ki želijo ohranjati abstinenco od alkohola in vzdrževati zdrav življenjski stil. Na pristojnem Centru za socialno delo je potrebno pridobiti informacije in se v skupino vključiti, če oseba ali strokovna delavka, pri kateri je oseba v obravnavi, oceni, da skupino potrebuje za ohranjanje treznosti in zdravega načina življenja. 25 V nadaljevanju opisujemo oblike pomoči in podpore, za katere je zaželeno, da jih oseba z MOM in zdravljeno odvisnostjo od alkohola obiskuje. Čeprav gre v teh programih izključno za samopomoč ali strokovno pomoč pri ohranjanju abstinence in zdravega načina življenja, je ta vsebina zelo ustrezna tudi za osebe z MOM. Pri njih gre namreč med drugim za globoke občutke praznine, nepoznavanje svojih čustev in težave pri postavljanju konstruktivnih ciljev v življenju. Skupine lahko krepijo njihovo odločitev za urejanje življenja. Izvenbolnišnične oblike pomoči Klubi zdravljenih alkoholikov (KZA) KZA-ji so dostopni in odprti za vse, ki so zaključili osnovno zdravljenje v dispanzerski skupini ali bolnišnici. Klubi delujejo po principu tovariške in prijateljske skupine, katere člani so že nekaj časa trezni. Ponekod imajo člani skupine tudi izkušnje iz skupinske psihoterapije. Namen srečanj v KZA-jih je v poglabljanju uvida v lastno odvisnost, v razumevanju vzrokov in posledic odvisnosti kot tudi v iskanju in ohranjanju zdravega načina življenja, izboljšanju kakovosti življenja, v učenju samopomoči ter krepitvi abstinence. V njem zdravljeni alkoholiki po načelih medsebojne pomoči, samopomoči in terapevtske pomoči vzdržujejo abstinenco in uresničujejo rehabilitacijo v osebnostnem zorenju, izboljševanju družinskih odnosov ter odnosov v bivalnem in delovnem okolju. Člani se sestajajo enkrat tedensko, v nekaterih klubih dvakrat mesečno. Poleg rednih srečanj, ki trajajo uro in pol, člane družijo tudi izvenskupinske dejavnosti (športna, kulturna, družabna udejstvovanja), v katerih sodelujejo 26 celotne družine. V času udeležbe v klubih naj bi član spreminjal svoje vedenje ter brez občutkov krivde in manjvrednosti ustvarjal skladne odnose z ljudmi. Nekateri KZA-ji nudijo poleg osnovne ponudbe še rehabilitacijo odvisnih od prepovedanih drog in njihovih družinskih članov (npr. Center za pomoč ljudem v stiski v Novem mestu). Anonimni alkoholiki (AA) AA-ji so skupnost moških in žensk, ki imajo težave s pitjem alkohola. Delijo si izkušnje, moč in upanje na način, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim, da bi okrevali od alkoholizma. Edini pogoj za vključitev v AA je želja, da bi prenehali piti. Njihov glavni namen je, da ostanejo trezni in k treznosti pomagajo tudi drugim alkoholikom. AA je neprofesionalna in apolitična organizacija. Ne daje medicinskih ali psihiatričnih diagnoz in prognoz, prav tako ne zagotavlja detoksikacijske ali oskrbne službe, hospitalizacije, zdravil ali kakršnega koli medicinskega ali psihiatričnega zdravljenja. Vzdržuje se sama in je na razpolago skorajda povsod. Nima nobenih zahtev glede starosti ali izobrazbe. Včlani se lahko vsakdo, ki želi ukrepati glede svojih težav s pitjem. Program AA deluje po principu Dvanajstih korakov in Dvanajstih izročil. Člani se srečujejo na srečanjih skupin AA. Družinske skupine Al-Anon/Alateen Družinske skupine Al-Anon so skupnost, ki je sposobna nuditi podporo vsakomur, ki ga je prizadelo pitje sorodnika ali prijatelja. Namenjena je tako odraslim otrokom, staršem, partnerjem, ženam, možem ali sodelavcem (nekoč) odvisnega od alkohola. Srečujejo se anonimno in na srečanjih izmenjujejo izkušnje, moč in upanje, da bi rešili probleme, ki so jim skupni. Tudi Al-Anon temelji na Dvanajstih korakih in Dvanajstih izročilih, ki so prevzeti 27 od AA-jev in prirejeni za Al-Anon, vendar skupini nista povezani. Tudi tukaj gre za neprofesionalno, nepolitično, finančno neodvisno skupnost, ki temelji na duhovnosti in sprejema ljudi vseh kultur in slojev ter je na voljo skorajda povsod. Alateen je del skupnosti Al-Anon in je namenjen mlajšim svojcem in prijateljem alkoholikov v obdobju najstništva. Člani Alateena imajo svoja lastna srečanja pod vodstvom Al-Anonskega člana – mentorja – in uporabljajo ista načela Dvanajstih korakov in izročil kot Al-Anon. Skupnosti Al-Anon in Alateen svojim članom zagotavljata pomoč preko rednega srečevanja skupin, telefonskega stika z drugimi člani, prebiranja al-anonske/alateenske literature in podpore svojega mentorja. Svetovalnica Inštituta Antona Trstenjaka Svetovalnica nudi informativne pogovore o oblikah pomoči in samopomoči zasvojenim, svetovalne pogovore, namenjene partnerjem ali družinam z namenom priprave na obvladovanje odvisnosti od alkohola, možnost vključitve v socialne programe terapevtskih skupin, možnost vključitve v rehabilitacijske programe KZA-jev, možnost vključitve v socialni program skupine otrok alkoholikov, informacije o preprečevanju odvisnosti pri mladih, ter informacije o značilnostih odvisnosti tako za strokovno kot laično javnost. Društvo za zdravo življenje Društvo izvaja rehabilitacijo in resocializacijo zdravljenih alkoholikov, ki se vanj vključijo zaradi vzdrževanja abstinence in krepitve zdravega življenjskega sloga. V program se lahko vključijo zdravljeni alkoholiki po končanem bolnišničnem ali ambulantnem zdravljenju. 28 Vključijo se lahko tudi svojci ali bližnje osebe zdravljenih alkoholikov. Oblike dela potekajo v skupini, ki se srečuje na tedenski ravni pod okriljem izkušenega terapevta. Poleg rednih tedenskih srečanj se v teh programih izvajajo tudi spremljevalne aktivnosti z namenom preventive, in sicer pohodi, obiski drugih organizacij, kulturnih in drugih prireditev. Namen programa je seveda ohranjati treznost, predvsem pa delati na osebni rasti, preko uvida v vzroke in posledice odvisnosti, poglabljanja notranje rasti in konstruktivnega soočanja z vsakdanjimi in življenjskimi težavami. V programih praviloma intenzivno sodelujejo osebe, ki so že več let trezne in s svojim vzorom pozitivno vplivajo na začetnike, jih ustrezno motivirajo ter spodbujajo k ohranjanju abstinence. Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti Obravnava v skupnosti omogoča ustrezno podporo osebi z MOM in pridruženo odvisnostjo od alkohola oziroma mehkih drog, ko zaključi bolnišnično zdravljenje in se oceni, da bo za nadaljnjo rehabilitacijo in urejanje svojega življenja potrebovala dodatno pomoč. Tako se po odpustu osebe iz psihiatrične bolnišnice zanjo pripravi načrt obravnave, ki ga izvaja multidisciplinarni tim. V Sloveniji imamo ta trenutek več oblik obravnav po odpustu iz bolnišnice, in sicer: • obravnavo v skupnosti, • skupnostno psihiatrijo, • nadzorovano obravnavo ter • programe nevladnih organizacij. Bistvo omenjenih obravnav je individualizirana, kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se ne osredotoča zgolj na medicinsko diagnozo, temveč 29 celostno pomaga človeku in njegovim bližnjim. Pri osebah z MOM in pridruženo odvisnostjo je nujno zagotoviti obravnavo, ki je izrazito strukturirana in ima jasna pravila, ki jih upoštevajo vsi člani tima. Osebe z MOM morajo namreč imeti jasne meje, saj same menijo, da zakonitosti, jasna pravila in omejitve zanje ne veljajo. V načrt obravnave je smiselno vključiti tudi mehanizme kontrole – gre za preverjanje prisotnosti alkohola in drog v krvi, velja doseči tudi pristanek osebe z MOM, da bližnja oseba sme sporočiti zdravniku psihiatru, da obstaja sum na recidiv. Tovrstne dogovore je potrebno zapisati v načrt in pridobiti pisni pristanek osebe z MOM. Obravnava v skupnosti Obravnavo v skupnosti izvaja koordinator obravnave v skupnosti, ki je zaposlen na Centru za socialno delo. Storitev obsega načrt obravnave in njegovo izvajanje v skupnosti, ki ga izvaja s pomočjo multidisciplinarnega tima. Koordinator obravnave v skupnosti se bo pri pogovoru z osebo osredotočil predvsem na: • urejanje stanovanjskih oziroma bivalnih razmer, • urejanje socialne varnosti, • urejanje zaposlitve in dela, • urejanje podpore pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil, • urejanje podpore pri zagotavljanju socialnih stikov in družabnosti ter • druge ugotovljene potrebe, ki vplivajo na dvig kakovosti življenja. Obravnava v skupnosti je postopek izvajanja socialnovarstvenih storitev in programov pomoči osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v zdravstvenih 30 ustanovah, temveč potrebujejo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave. Praviloma se izvaja po metodi vodenja primera in s koordinacijo ter sodelovanjem služb s področja zdravstvenega in socialnega varstva. Kot smo že večkrat poudarili, potrebuje oseba s komorbidnostjo večplastno in izrazito strukturirano obravnavo, ki jo v dogovoru z njo pripravi koordinator obravnave v skupnosti. V načrt obravnave se lahko vključi tudi pisni dogovor z osebo o rednih kontrolah pri psihiatru (testi kontrole) ter vključitev v psihoterapevtsko obravnavo. V multidisicplinarni tim se povabi strokovnjake, ki imajo izkušnje z zdravljenjem odvisnosti. To so lahko tudi strokovnjaki iz nevladnih organizacij, ki izvajajo programe s področja odvisnosti in delujejo v skupnosti. Oseba s komorbidnostjo, ki se z obravnavno strinja, to izkazuje tudi s podpisom. Če soglasje z osebo ni doseženo, je s tovrstno obravnavo nesmiselno pričeti in je za osebo morda bolje, če jo usmerimo v nadzorovano obravnavo ali v program skupnostne psihiatrije. Nadzorovana obravnava Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe. Vanjo lahko uvrstimo npr. tudi nizko funkcionalne osebe z MOM in pridruženo odvisnostjo. Te osebe bi ob svojevoljni prekinitvi zdravljenja nedvomno ogrozile svoje življenje ali življenje drugih, huje ogrožale svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročale hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Da je temu res tako, je razvidno iz njihovih preteklih ravnanj, saj v veliko primerih pristanejo na oddelku prav 31 zaradi resnega ogrožanja svojega zdravja. Nadzor nad zdravljenjem izvaja koordinator nadzorovane obravnave, ki na podlagi sklepa sodišča od osebe zahteva, da se npr. udeležuje določenih dejavnosti, ki so namenjene zdravljenju in rehabilitaciji, ali zahteva, da oseba prebiva v določenem kraju. Skupnostna psihiatrija V letu 2012 so začele vse psihiatrične bolnišnice sistematično izvajati t.i. skupnostno psihiatrijo – psihiatrično obravnavo v skupnosti. Obravnava je namenjena osebam po odpustu iz psihiatrične bolnišnice, ki potrebujejo poleg psihosocialne rehabilitacije tudi specializirano individualno zdravstveno obravnavo. Izkušnje iz prakse kažejo, da je najprimernejša za bolnike, ki so sprva na zdravljenju na njihovem oddelku, po odpustu pa jih nato spremljajo tudi v domačem okolju. Glede na kompleksnost zdravstvenega in socialnega stanja nizko funkcionalnih oseb z MOM in pridruženo odvisnostjo je ta oblika obravnave potrebna še vsaj dve leti po zaključenem zdravljenju v bolnišnici, pri čemer se tudi v tej obliki vztraja pri vključenosti osebe z MOM v zunajbolnišnične programe zdravljenja odvisnosti. To so lahko KZA-ji ali nevladne organizacije, ki izvajajo programe pomoči odvisnikom. Pomembno je vzdrževati in ohranjati zdrav življenjski stil ter doseči spremembe v vedenju in doživljanju. Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja V zadnjih dveh desetletjih se je v slovenskem prostoru razvila široka paleta programov za pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, katerega nosilci izhajajo iz nevladnih organizacij. Danes so različne oblike pomoči v skupnosti vsaj tako pomembne kot psihiatrične bolnišnice, saj se veliko ljudi s težavami v duševnem zdravju zdravi le v ambulantah in se čas zdravljenja v bolnišnicah krajša. 32 V okviru obravnave v skupnosti nevladne organizacije opravljajo javne in verificirane socialnovarstvene programe. V njih so zaposleni strokovnjaki, ki so specializirani za delo z ljudmi, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, in z njihovimi svojci. Če v vašem kraju obstaja takšna oblika pomoči, je priporočljivo začetne informacije iskati pri njih, saj v okviru svojih programov nudijo storitve informiranja, svetovanja, osebne pomoči, vključitev v dnevne centre, prostočasne dejavnosti in stanovanjske skupine. Poleg omenjenega znajo tudi učinkovito usmerjati ljudi pri iskanju nadaljnje pomoči zaradi težav, ki so nastale v duševnem zdravju, oziroma jih ustrezno vključevati v svoje programe in poskrbeti za njihovo rehabilitacijo. Program Svetovalno-informativnih pisarn V teh programih strokovne delavke preko storitev informiranja, osebne pomoči ali svetovalnih pogovorov uporabnikom omogočajo, da se čim bolje poučijo o vrstah pomoči, ki jim pripadajo, glede na stopnjo njihove težave in stiske. Nudijo tudi svetovanja, ki potekajo večkrat in kontinuirano z namenom, da se uporabnike čim bolje opremi in seznani z načini obvladovanja težav, pravočasnega ukrepanja v primeru poslabšanja duševne motnje, konstruktivnega pristopa ter vključevanja v vsakodnevno življenje. V nekaterih programih strokovni delavci izvajajo tudi storitve zagovorništva in varovanja pravic uporabnikov. Na osnovi svetovalnih pogovorov se lahko izdela tudi individualni načrt, s katerim uporabnik skupaj s strokovno delavko konkretizira potrebe in pričakovanja, ter tudi, kako in s kom jih bo uresničeval. Pri tem se lahko strokovna delavka poveže z zunanjimi izvajalci iz mreže služb s področja duševnega zdravja. To pomeni, da vzpostavi 33 sodelovanje s Centri za socialno delo, Zavodom za oskrbo na domu ali socialnimi servisi, uporabnikovim psihiatrom, prostovoljci, odvetnikom, in tako naprej. S pomočjo izvedbe individualnega načrta je namreč mogoče zagotoviti tudi življenje v domačem okolju, ki ga sicer brez pomoči drugih uporabnik ne bi več zmogel. Svoje težave lahko uporabnik rešuje tudi v vodenih skupinah za samopomoč, v katere se lahko vključi po prvem informativno-svetovalnem pogovoru. Storitve strokovni delavci izvajajo tako v pisarni kot na terenu ali v življenjskem okolju posameznika oziroma na njegovem domu. Upravičenci so vsi polnoletni posamezniki, ki imajo težave v duševnem zdravju, in njihovi svojci, ki se v storitev vključijo prostovoljno. Programi Dnevnih centrov V Dnevnem centru je na voljo vključevanje v različne dejavnosti, druženje, učenje socialnih spretnosti in veščin, spoznavanje novih ljudi, s katerimi se širi krog poznanstev. Preko različnih delavnic in skupin za samopomoč je na voljo učenje medsebojne pomoči in samopomoči. V ta namen se izvajajo skupine za samopomoč, v vse programe društva pa so vključeni tudi prostovoljci, organizirajo se pikniki, izleti, zabave, praznovanja rojstnih dni, ogledi kino predstav in dramskih predstav, s pomočjo katerih krepijo socialne stike uporabnikov in spodbujajo k razvoju ter širitvi njihove socialne mreže. Večina Dnevnih centrov organizira raznolike delavnice o zdravi prehrani in zdravem življenju, predavanja o učinkih zdravil, organizirajo tudi skupinsko telovadbo, redne izletniške pohode, rekreativne tabore ter skrbijo za krepitev in varovanje duševnega zdravja še preko različnih tematskih delavnic (življenje z duševno motnjo, medosebni odnosi, spolnost, ljubezen, odvisnosti, učenje 34 sproščanja in tehnik asertivnosti, duhovna rast, čustvena inteligenca in podobno). V nekaterih Dnevnih centrih je na voljo učenje tehnik s področja likovnega in ročnega ustvarjanja, s pomočjo katerih izdelujejo različne izdelke, ki so širši javnosti predstavljeni v okviru razstav. Dnevni centri so namenjeni vsem polnoletnim osebam s težavami v duševnem zdravju, ki se vanje vključijo prostovoljno in se strinjajo s pogoji posameznega Dnevnega centra. Dnevni centri praviloma delujejo vsak delavnik od 8. do 16. ali 17. ure. Med vikendi so običajno zaprti, a nekatere dejavnosti se lahko izvajajo prav takrat (npr. sobotni pohodniški izleti). Programi Stanovanjskih skupin Stanovanjske skupine so manjše bivalne enote za tiste ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo občasno ali stalno podporo pri bivanju in organiziranju njihovega vsakdana ter pri prehodu v samostojno življenje. To pomeni, da se lahko nekdo, ki nima svojcev, ali pa se z njimi ne razume, hkrati pa ne zmore živeti sam, nastani v skupini oseb s podobnimi težavami. V največji možni meri se bo poskusil osamosvojiti, in sicer s pomočjo lastnih moči in strokovnih delavcev. Programi združenj svojcev oseb z duševno motnjo Programi svojcev so dragoceni za vse, ki imajo bližnjega, ki trpi za kakšno obliko duševne motnje. Običajno nudijo aktivnosti, ki svojce opogumijo, jim olajšajo stiske ter nudijo informacije, kako pravzaprav živeti z bližnjim, ki ima duševno motnjo. 35 Tako se preko predavanj in delavnic, na katere vabijo različne goste, strokovnjake in svojce z dolgoletnimi izkušnjami, poučujejo o duševnih motnjah, njihovem zdravljenju ter temah, ki krepijo medosebne odnose in so na splošno uporabne za duševno blagostanje. Ena takih aktivnosti je program Vseživljenjsko učenje za krepitev duševnega zdravja posameznikov in celovito učenje obvladovanja stresnih situacij svojcev, ki imajo v družini osebo s psihiatrično diagnozo. Program poteka celo leto in je razdeljen v različne tematske sklope, ki se izvajajo mesečno. Skupine svojcev so osnovane z namenom, da se svojci med seboj ustrezno povežejo, povedo svoje izkušnje, prisluhnejo izkušnji drugih svojcev ter se tako vzajemno podpirajo. Skupna srečanja svojcev so namenjena njihovi medsebojni podpori, opogumljanju in informiranju. Omogočajo jim, da se soočijo s svojimi zatiranimi čustvi, med katere se najpogosteje vrinejo občutki jeze, strahu in negotovosti. S tem se jim želi pomagati, da izrazijo svoje interese, ki jih po navadi zapostavljajo na račun interesov svojih bližnjih. Depresija in odvisnost od pomirjeval ter alkohola Zgodba gospe Mance Nedelja zvečer. Ga. Manca pokliče na svetovalni telefon. V obupu in joku hiti pripovedovati, da mora po enem mesecu bolniške jutri v službo in da jo ob tem spreletava groza. Izpostavi, da je še vedno utrujena, da jo vse boli in da ji zdravila, ki jih je dobila pri zdravnici, nič ne pomagajo. Svetovalka na dežurnem telefonu skozi daljši pogovor ugotovi, da je ga. Manca pred tremi meseci v prometni 36 nesreči izgubila sina ter da sta z možem v precejšnji duševni stiski, le da mož hodi v službo, ona pa ostaja sama doma. Ker se je ga. Manca počutila zelo slabo, je obiskala zdravnico. Le-ta ji je sprva predpisala pomirjevala, ki jih je ga. Manca žal vsakič poplaknila z vodko. Ko ji je pomirjeval zmanjkalo, je svojo zdravnico prosila za nova, a ta ji jih ni želela več predpisati. Namesto njih je dobila antidepresive, ki jih je že po petih dneh zavrgla, saj ji je bilo po njih slabo. Ker se je njeno počutje še slabšalo, je prosila moža, če lahko svojemu zdravniku reče za novo škatlo pomirjeval. Mož je nič hudega sluteč privolil, saj je ženi želel pomagati. Kasneje je uspela preko svakinje dobiti še tretjo škatlo in tako je v zelo kratkem obdobju razvila odvisnost od pomirjeval ter še naprej zlorabljala alkohol. Svojo duševno stisko, ki jo je povzročila izguba sina, je pričela reševati na samodestruktiven način. Svetovalka na telefonu je prav tako prepoznala, da se ga. Manca za sinovo smrt obsoja in si očita. Ker je bila med telefonskim pogovorom tudi rahlo opita, jo je svetovalka napotila k nočnemu počitku in obisku svoje zdravnice naslednje jutro. Upala je, da bo zdravnica prepoznala nastali problem in jo ustrezno napotila v nadaljnjo obravnavno. Opremila jo je tudi s telefonskima številkama društva, ki dela na področju žalovanja, ter zdravstvene ustanove, kjer ji bodo zagotovo pomagali skozi proces žalovanja. Ga. Manca izgube ni zmogla prenesti brez posledic za zdravje, kar je ob žalovanju za bližnjo osebo dokaj značilno. Rečemo lahko, da je »normalni« proces žalovanja umetno prekinila in bolečino potlačila s pomirjevali in alkoholom, zato je postala še bolj žalostna, tesnobna, nemirna, razdražljiva in v stanju neprestane agonije. Čedalje slabše je obvladovala vsakdan, do moža in drugih bližnjih je postala zadirčna ter kategorično odklanjala vsak njihov poskus, da bi ji pomagali. Izgubljala je tla pod nogami. 37 Zdravljenje in obravnava depresije s pridruženo odvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola Odvisnost od pomirjeval v kombinaciji z zlorabo alkohola lahko obravnavamo ambulantno, praviloma ni potrebno, da je oseba hospitalizirana. Ker pomirjeval ni možno dobiti brez recepta, bo ga. Manca imela do njih onemogočen dostop, svoje vire pa je že iztrošila. To je dobro vedeti. Njena lečeča zdravnica jo lahko bodisi obravnava ambulantno ali pa jo napoti do specialista psihiatra, ki se bo odločil o načinu zdravljenja. V individualnem načrtu zdravljenja bosta opredelila način urejanja odvisnosti od pomirjeval, pa tudi soočanja z izgubo, ki bo potekalo v skupinski obravnavi za žalujoče. V nekaterih primerih se bo morda specialist psihiater vseeno odločil za hospitalizacijo na oddelku za zdravljenje odvisnosti. V tem primeru bo ga. Manca dobila vso ustrezno strokovno podporo ob soočanju z izgubo sina. Se pravi, da bo lahko pričela konstruktivneje žalovati in se s svojimi čustvi soočati, ne pa pred njimi bežati. Potek zdravljenja tako v hospitalni kot skupnostni obravnavi je podoben kot pri odvisnosti »zgolj« od alkohola, a je seveda prilagojen specifičnosti zdravstvenega in duševnega stanja osebe. Pristojnosti služb in celoten proces zdravljenja ostajajo dokaj podobni zgoraj opisanim načinom zdravljenja pri MOM s pridruženo odvisnostjo od alkohola. 38 Bipolarna motnja ter odvisnost od prepovedanih drog Klavdijina zgodba Klavdija je stara 37 let in zaključuje zdravljenje na oddelku za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici. Trenutno se zanjo pripravlja namestitev v stanovanjsko skupino nevladne organizacije s področja odvisnosti, kjer bo nadaljevala z rehabilitacijo. Klavdija se je večji del svojega življenja zapletala v nekonstruktivne zgodbe, v nepremišljene odločitve in doživela veliko izgub. Nenazadnje je izgubila službo in pod ceno prodala stanovanje. Šele na zadnjem zdravljenju se je pričela zavedati, da je imela težave zaradi nezdravljene bipolarne motnje, ki jo je »zamaskirala« z drogami. Njena okolica in ljudje, ki so ji bili blizu, duševne motnje niso prepoznali, menili so, da je muhasta in naporna, da je težak karakter in da ji je odgovornost tuja. Vendar je nepoznavanje in nezdravljenje bipolarne motnje precej opustošilo njeno življenje. Pogubno je postalo, ko je pričela simptome depresije lajšati z drogami. Kmalu je postala zasvojena in vsi vemo, da dolgoletna zasvojenost negativno vpliva na človeka in na njegove odnose. Zasvojena oseba je namreč predana svoji drogi, z njo ima tako rekoč odnos in posledično izgublja ljudi v svojem življenju, ima skrhane medosebne odnose, saj nihče ne zmore prenašati toliko manipulacij in lažnih obljub. Sorodniki in druge bližnje osebe nad njimi običajno obupajo, se jih izogibajo, jim ne zaupajo, s tem pa skušajo zgolj zaščiti sebe. Druženje zasvojene osebe se tako sčasoma omeji zgolj na tiste, ki imajo tudi sami težave z zasvojenostjo, to pa vodi v propad. Klavdija se je sicer skušala zdraviti in abstinirati, vendar dolgoročno ni zmogla. Manjkala sta ji namreč podpora in zdravo okolje, v katerem bi lahko svojo abstinenco tudi vzdrževala. Občasno ji je 39 za nekaj mesecev celo uspelo, a ker ni zdržala nihanj v razpoloženju – predvsem depresivnih epizod –, jih je vedno znova odpravljala z drogami. Ujetosti v črno luknjo, kot jo je poimenovala, ni prenašala, zato je naredila vse, da bi se počutila bolje. Ker bipolarne motnje ni prepoznala, se je znašla v začaranem krogu. Na zdravljenju je pripovedovala, kako se dobro spominja prvega poleta v višave, ki je bil izzvan z ekstazijem, vendar je mislila, da je to zgolj učinek droge. Spominja se, kako so s prijatelji vsak konec tedna hodili na partije in veselo jemali ekstazi, ki so ga poplaknili z izdatnimi mericami alkohola. Spominja se, kako je imela še nekaj dni po tem, ko so se prijatelji že spustili z višav, neverjetno veliko energije. Spanja sploh ni potrebovala, prepleskala je stanovanje, bila izjemnega razpoloženja, vznesena in energična, imela je občutek, da so se ji miselne sposobnosti okrepile, saj je izjemno dobro povezovala različna »dejstva«, hitro je govorila in naredila močan vtis na nove prijatelje. Takrat je prodala avto in kupila novega, počutila se je božansko privlačna in se v kratkem času spustila v več seksualnih razmerij z neznanci. Spoznala je tudi moškega, ki ji je ponudil kokain. Želel jo je malo razvedriti, ker se mu je ob prvi depresivni epizodi zasmilila. Bila je vsa nebogljena, z malo energije, kronično utrujena in upočasnjena, čutila je pekočo bolečino v prsih, ki jo je kljuvala, težko je spala in skoraj nič jedla. Ko je vzela kokain, so jo preplavili občutki vsemogočnosti in sreče. Ker je menila, da ji bo kokain pomagal premagovati slabe dni, ga je pričela redno jemati. Novi prijatelj ji je prišel prav, saj jo je še leta oskrboval z odmerki. Po očetovi smrti je namreč podedovala delnice in stanovanje, imela je službo, tako da je bila v materialnem smislu preskrbljena in je za drogo imela dovolj denarja. Precej let ji je odvisnost tudi uspevalo prikrivati, vendar se je nazadnje pripeljala do meje, ko je šlo samo še navzdol. V službi je naredila veliko napak, pogosto je zamujala, pri delu ni bila zbrana, s sodelavci pa v nenehnih sporih. 40 Pogosteje je bila tudi na bolniški zaradi zdravstvenih zapletov, ki so jih povzročile droge. Nazadnje je bilo z njo tako hudo, da so jo urgentno sprejeli na oddelku za odvisnosti. Prišlo je do hudega zdravstvenega zapleta, ni se vedelo, ali je šlo za poskus samomora ali naključen prevelik odmerek. Vendar je ta dogodek pomembno vplival na njeno odločitev za zdravljenje ter urejanje svojega življenja. Klavdija je ob skorajšnji smrti na odvisnost pričela gledati drugače. Ni bila več tako močno obrambno naravnana in za svoje težave ni iskala krivcev drugje, temveč je odgovornost za situacijo prevzela nase. Preko zdravljenja, psihoterapije in podpore oseb, ki so doživljale podobno stisko, je prišla do uvida – med drugim je ugotovila tudi, da je njena mama naredila samomor zaradi nezdravljene bipolarne motnje in da je k tej motnji tudi biološko nagnjena. Sčasoma je razumela svoja nihanja v razpoloženju, uvidela je, da ne gre za njeno šibkost, temveč da je proti možganskemu neravnovesju nemočna, da jo le-ta preplavlja ter da pri okrevanju potrebuje pomoč. Shizofrenija in odvisnost od prepovedanih drog Gorazdova zgodba Po končani osnovni šoli se je Gorazdova družina iz podeželja preselila v veliko mesto. Prvi in drugi letnik srednje elektro šole je Gorazd opravil z odliko, bil je vzoren fant z delovnimi navadami, doma pripravljen pomagati tudi pri gospodinjskih opravilih. A veliko mesto je imelo drugačno dinamiko in navade, življenjski stil večine njegovih vrstnikov je bil drugačen, kot ga je poznal od prej. Tudi soseska, v kateri so živeli, je bila Gorazdu nova, tam je bilo precej lokalov, v bližini je bil tudi velik trgovski center in zbirališče mladih. Gorazdu je ta utrip ustrezal 41 in pričel je raziskovati okolje, spoznavati nove prijatelje in se po začetni prilagoditvi mestnemu življenju zelo sprostil. Z izhodi ni imel težav, starša sta mu zaupala, saj je bil vzoren, delaven in pozoren fant. Bila sta tudi vesela, da se je v novo okolje tako lepo vklopil in se sprostil. V tretjem letniku srednje šole pa je Gorazd v nočnem klubu, kjer so praznovali njegov rojstni dan, spoznal novo družbo, ki je bila precej razposajenega razpoloženja. Njegovo pozornost je zlasti pritegnila Anja, sestra njegovega sošolca. Večer sta preživela skupaj, Gorazd je prvič vzel plesno drogo in preživel čudovito noč v družbi svojih vrstnikov. Nad tovrstnim druženjem je postal navdušen in njegovi vikendi so postajali čedalje bolj žurerski, s tem pa tudi tvegani za njegovo duševno zdravje. Opustil je družinske aktivnosti in šport. Od takrat je vsak petek in soboto preživel v nočnih klubih, kjer je z družbo užil veliko alkohola in plesnih drog. To se je sčasoma začelo kazati tudi v slabšem šolskem uspehu, razdražljivosti in utrujenosti. Starša sta postala zaskrbljena, saj se je iz vzornega in družinskega fanta skoraj čez noč prelevil v žurerja in oportunista. Tolažila sta se z mislijo, da sta imela v puberteti tudi sama fazo »hipijade« in da je to sestavni del odraščanja, vendar je Gorazd življenje in svoje meje raziskoval na čedalje bolj tvegan način. Starša se nista zavedala, da so prepovedane droge dandanes mnogo dostopnejše, kot so bile v njuni mladosti, in da so preprodajalci drog danes precej bolj pronicljivi in dostopni ter bolj povezani kot nekoč. Gorazd je nekega večera spoznal novo družbo, ki ga je v razposajenosti povabila na novo »ekspedicijo«. Prvič v življenju je vzel heroin. Občutek ga je odnesel. Počutil se je kot polbog. Izostrili so se mu vsi čuti, preplavili so ga neverjetni občutki, odprle so se mu nove dimenzije. Zelo je bil presenečen nad seboj in svojo novo izkušnjo. Po njej mu je vsakdanja realnost postajala čedalje bolj nadležna in naporna. V pouku in šoli nasploh ni videl nobenega smisla 42 več. Zaradi žuranja je bil v čedalje večjem zaostanku z učno snovjo, gradiva ni več obvladoval, dobre ocene so ga nehale motivirati, saj jih niti ni več dobival, za nameček ga je zapustila še Anja, ker ji je njegovo eksperimentiranje postalo tuje, s starši pa je prihajal v čedalje večje spore, po novem sta mu odrekla tudi žepnino. Ni zmogel več soočanja s povsem primernimi izzivi za njegovo starost, življenjski stil, ki ga je imel prej, pa ga ni zanimal več. Obveznosti v šoli so mu postale naporne, odnašanje smeti in pospravljanje njegove sobe kot tudi prevzem delovnih nalog v skupnem gospodinjstvu s starši so mu postali nesmiselni, s trenerjem odbojke sta se sprla, ker je zamujal na treninge, sošolci pa so ga nehali zanimati, ker so bili vsi po vrsti dolgočasni. Čedalje bolj ga je »vleklo« k novim prijateljem, kjer je lahko dobil omamo, ki ga je odnašala v nov, mavrični svet občutkov. O tveganosti takšnega vedenja je nehal razmišljati, spletnih strani, kaj to pomeni, ni več preverjal, temveč se je povsem brezglavo prepuščal novim dogodivščinam. Gorazd je nadaljeval s heroinom, ki ga je doživljal kot sestavni del druženja – samo da »nekaj novega dogaja« –, prav tako pa je na nove prijatelje želel narediti vtis, da ni »mevža«, da si upa eksperimentirati, da je frajer. Gorazda je eksperimentiranje pripeljalo v odvisnost, in to v zelo kratkem času. Spremenil je svoje vedenje, čustvovanje, doma je pričel krasti nakit, denar in druge umetnine, ki jih je potreboval za nakup heroina. Novi prijatelj ga namreč nič več ni »častil«, temveč je od njega zahteval precej denarja, ki ga Gorazd ni imel. A Gorazd je imel srečo, saj je živel s staršema, ki sta nemudoma ukrepala. Dogovorila sta se za komuno, kjer so po petih mesecih ugotovili, da ima Gorazd pridruženo duševno motnjo, saj je postajal čedalje bolj blodnjav in paranoiden. Zdravnik psihiater je ugotovil, da gre za psihozo, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje. Gorazda so 43 tako v precej nebogljenem in slabem zdravstvenem stanju poslali domov. Starša sta ga nemudoma pospremila na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, kjer so ga zdravili in obravnavali po prilagojenem načrtu, saj je šlo za komorbidno stanje. Zdravljenje bipolarne motnje in shizofrenije s pridruženo odvisnostjo od drog Dolgotrajna obravnava in zdravljenje v primerih, kot sta Klavdijin in Gorazdov, praviloma obsega bolnišnično zdravljenje, kjer se doseže abstinenca, ter ustrezno zdravljenje pridružene duševne motnje. Če je oseba predhodno v komuni in se ugotovi, da gre za pridruženo duševno motnjo, potem se tega posameznika v nadaljevanju obravnava in zdravi v psihiatrični bolnišnici. V obeh primerih je po odpustu iz bolnišnice nujno načrtovati obravnavo v skupnosti. V primeru Klavdije se načrtuje sprejem v stanovanjsko skupino nevladne organizacije s področja odvisnosti, kjer bo deležna intenzivnega rehabilitacijskega programa. V primeru Gorazda pa se načrtuje vključitev v obravnavo v skupnosti, ki se izvaja v okviru Centrov za socialno delo pri koordinatorju obravnave v skupnosti. Programe nevladnih organizacij s področja odvisnosti od drog in oblike zdravljenj v zdravstvenih ustanovah opisujemo v nadaljevanju in so praviloma primerni za vse, ki imajo težave z odvisnostjo od drog. Če gre za komorbidnost, se načrt prilagodi specifični situaciji posameznika in se v njegovo izvajanje vključi ustrezne strokovnjake. Pri bipolarni motnji je ključnega pomena obvladovanje razpoloženja, vztrajanje pri abstinenci in 44 vzpostavitev zdravega in uravnovešenega življenjskega sloga. Pri shizofreniji je potreben celovit multidisciplinaren pristop, v katerem se skrbi tako za medikamentozno terapijo kot za okrevanje in rehabilitacijo na področjih življenja, ki jih oseba zmore. V ta namen bo koordinator obravnave v skupnosti pripravil individualni načrt, v katerem bo opredelil potrebe in aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati za čim bolj kakovostno in obvladljivo življenje v domačem okolju. Bistvo te obravnave je individualizirana, kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se ne osredotoča zgolj na medicinsko diagnozo, temveč celostno pomaga človeku in njegovim bližnjim. Tudi pri Gorazdu gre za komorbidnost, ki zahteva večplastno in strukturirano obravnavo. Centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti V Sloveniji imamo 18 Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti ter dve ambulanti, ki delujeta v okviru zdravstvenih domov. Centri se nahajajo v vseh slovenskih regijah, in sicer v naslednjih mestih: Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje, Kranj, Brežice, Logatec, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje, Velenje, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica ter Pivka. V Ljubljani obstaja še Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki deluje v okviru Psihiatrične klinike Ljubljana. V okviru slednjega poteka poseben program obravnave uživalcev drog s pridruženimi (komorbidnimi) duševnimi motnjami. Za prvi pregled ni čakalne dobe oz. je ta največ teden dni. Poleg ambulantne in bolnišnične obravnave imajo za te bolnike tudi poseben program dnevne bolnišnice. Na posestvu Razori so urejeni tudi prostori za dnevno bivanje, kjer potekajo programi za bolnike s Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog – tako za tiste, ki so vključeni v programe treh različnih dnevnih bolnišnic, kot tudi dnevni progami za tiste, ki se zdravijo bolnišnično. 45 Namen Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti je vzpostavljanje abstinence uporabnikov in zmanjševanje škode zaradi odvisnosti. V Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti delujejo strokovni timi, ki izvajajo zdravstvene, psihiatrične, psihosocialne in psihoterapevtske obravnave ter substitucijsko terapijo. Dosegljivi so po telefonu in osebno za nudenje informacij glede zdravljenja odvisnosti, v teh centrih se je možno naročiti tudi na pregled pri zdravniku, na svetovanje in psihoterapijo pri psihologu, bodisi se vključiti v skupinsko obravnavo ter družinsko ali socialno svetovanje. Izvajajo urinske teste za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog ter cepljenje proti hepatitisu A in B za odvisnike in tiste, ki so vključeni v substitucijski program. Nudijo pomoč pri pripravah na zdravljenje v bolnišnicah, komunah ali terapevtskih skupnostih, rehabilitaciji in reintegraciji v družbo. Nekateri centri nudijo tudi pomoč pri drugih oblikah odvisnosti, npr. odvisnost od iger na srečo, ter izvajajo programe KZA-jev. V večini centrov, kjer je prisoten psihiater, izvajajo tudi ambulantno zdravljenje pridruženih duševnih motenj. Substitucijska terapija Kot smo že omenili, se v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti izvaja tudi substitucijska terapija oziroma terapija z nadomestnimi odmerki zdravil (metadon, buprenorfin, buprenorfin/nalokson, SR morfin), s pomočjo katerih zasvojene osebe zmanjšajo uporabo heroina in postopoma dosežejo abstinenco. Veliko odvisnih od opiatov abstinence ne zmore, saj se pojavi hud in težko vzdržen odtegnitveni sindrom. S substitucijsko terapijo se ga omili ali prepreči, ravno tako se pri osebi zmanjša želja po drogi. Praviloma se substitucijska terapija uvede tudi pred bolnišnično detoksikacijo odvisnih od heroina na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (v centrih, ki izvajajo substitucijsko zdravljenje). 46 V Sloveniji je najpogostejša in najbolj znana oblika zdravljenja metadonska substitucijska terapija. Pogoji za vključitev v substitucijsko terapijo so bolezen odvisnosti od opioidov (heroin), neuspešen poskus detoksikacije, seznanitev z učinki zdravljenja s substitucijskim zdravilom in njegovim potekom, seznanitev z drugimi smiselnimi možnostmi zdravljenja ter podpisan terapevtski dogovor. Substitucijsko zdravljenje lahko poteka v obliki kratkotrajne detoksikacije (stabilizacije in zmanjševanja odmerka v enem mesecu), dolgotrajne detoksikacije (več kot en mesec), kratkotrajnega vzdrževalnega programa (prejemanje substitucijske terapije manj kot 6 mesecev) ter dolgotrajnega vzdrževalnega programa (več kot 6 mesecev). Psihofizično stanje zasvojenih oseb se s pomočjo substitucijske terapije stabilizira, večina jih uporabo heroina zmanjša ali z njim popolnoma preneha, predvsem pa je pomembno, da lahko bolj stabilni posamezniki iščejo pomoč v drugih programih, ki so jim na voljo za nadaljnje urejanje njihove celostne problematike. Celostna obravnava tako vključuje multidisciplinarni tim, kjer gre za medicinsko in svetovalno podporo, ki se prilagodi individualnemu stanju osebe. Vzporedno s tem potekata tudi psihoterapevtska in psihiatrična obravnava, ki sta nujno potrebni, saj je večini zasvojenih tudi v substitucijskem programu težko ohranjati motivacijo za spremembo življenjskega stila, predvsem pa prizadeti s komorbidno motnjo pogosto potrebujejo še dodatno prilagojeno medikamentozno in/ali psihoterapevtsko zdravljenje. Ambulantno zdravljenje komorbidne motnje se pogosto nadaljuje tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju (detoksikacija, zdravljenje psihiatrične komorbidnosti) in v primerih, ko se za bolnišnično zdravljenje prizadeti ne odločajo ali ga celo odklanjajo. Praviloma se v primerih 47 komorbidne motnje, ko gre za akutno poslabšanje in je potrebno bolnišnično zdravljenje, osebo napoti v psihiatrično bolnišnico, v primerih remisije komorbidne motnje z motivacijo po detoksikaciji pa se osebo usmeri v bolnišnično zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Po detoksikaciji se večina odvisnikov težko sooča z občutki praznine, depresije in s pomanjkanjem energije, zato želijo ta občutja odpraviti. Ravno tako težko prenašajo odtegnitveni sindrom, nekateri simptomi pa se lahko pojavljajo še dolga obdobja po abstinenci. S pomočjo celostne obravnave – od medikamentozne, psihoterapevtske, psihosocialne do skupnostne – se jim omogoča krepiti pravilne življenjske odločitve in utrjevati zdrav življenjski slog. Bolnišnično zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Tovrstno zdravljenje se prične z ambulantnimi pripravami, ki potekajo od enega do več mesecev. V tem času je odvisna oseba vključena v ambulantno obravnavo 1–2krat tedensko ali v Podporno dnevno bolnico z namenom priprave na sprejem na 6-tedensko zdravljenje na Oddelku za detoksikacijo, kateremu sledi obravnava na Oddelku za intenzivno podaljšano zdravljenje, ki praviloma traja 8 tednov. Možna je tudi vključitev v Dnevni oddelek, ki poteka trikrat tedensko in traja v povprečju 6 mesecev. Po zaključenem zdravljenju na Dnevnem oddelku se lahko odvisna oseba vključi v izvenbolnišnično skupino, ki poteka enkrat tedensko in je prilagojena tistim posameznikom, ki hodijo v službo ali šolo. Program zdravljenja se praviloma prilagodi potrebam in zmožnostim posameznika – oceni se glede na njegovo obliko bolezni odvisnosti, predvsem na pridružene duševne ali osebnostne motnje, na socialni, zaposlitveni status itn. Pri dvojnih diagnozah – kot smo zapisali že zgoraj – velja doseči abstinenco, ki mora trajati 48 vsaj nekaj tednov ali mesecev, da bi lahko z gotovostjo diagnosticirali pridruženo duševno motnjo in pripravili ustrezen načrt zdravljenja tako v bolnišničnem okolju kot po odpustu. V tem obdobju je priporočljivo koristiti tudi programe izven bolnišnice, kot so terapevtske skupnosti, klubi zdravljenih uživalcev drog ali skupine za samopomoč. Na Centrih za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog obstaja tudi Dnevna bolnica za bolnike, odvisne od prepovedanih drog s pridruženo duševno motnjo, v kateri zdravljenje poteka enkrat tedensko. Nevladne organizacije s področja zasvojenosti od prepovedanih drog V Sloveniji se že več kot dve desetletji razvija nevladni sektor, ki izvaja socialnovarstvene programe, namenjene reševanju stisk in težav oseb z različnimi oblikami zasvojenosti in njihovih svojcev. V tem času se je razvila mreža terapevtskih in drugih programov za urejanje socialnih stisk zaradi zasvojenosti s prepovedanimi drogami, alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti ter mreža drugih programov, ki omogočajo nastanitev in obravnavo za uživalce drog, skupaj s pripadajočimi mrežami sprejemnih in dnevnih centrov (za motiviranje in pripravo uporabnikov na vstop v terapevtske skupnosti), centrov za reintegracijo abstinentov v družbo, programov za vzporedno terapevtsko pomoč družinam uživalcev drog ter terapevtskim skupnostim alternativnih programov za uživalce drog. Seveda bi komorbidnost najustrezneje obravnavali v programih, ki so namenjeni prav dvojnim diagnozam, vendar je tovrstna obravnava možna le v Zavodu Pelikan Karitas, ki ima specializiran socialnovarstveni program prav za osebe s pridruženimi težavami v duševnem razvoju (imenovan Terapevtska skupnost za uporabnike s 49 pridruženimi težavami v duševnem zdravju), in v Društvu Projekt Človek, kjer obravnava poteka v obliki Dnevnega centra z možnostjo nastanitve. V obeh programih je pomembno, da je uporabnik stabiliziran glede pridružene motnje. Sicer pa trenutno v Sloveniji obravnavamo komorbidnost z multidisciplinranim pristopom, kar pomeni, da v načrt psihosocialne obravnave vključimo tudi strokovnjake, bodisi s področja zasvojenosti bodisi s področja duševnih motenj. Odvisno od individualnega primera. V nadaljevanju opisujemo programe socialne rehabilitacije, v katere uvrščamo socialnovarstvene programe na področju obravnave in preprečevanja zasvojenosti, in so namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma, osebam z motnjami hranjenja ter drugimi oblikami zasvojenosti. Delimo jih na visokopražne (terapevtske skupnosti, komune, dnevni centri ipd.) in programe zmanjševanja škode. Visokopražni oziroma rehabilitacijski programi nevladnih organizacij Praviloma skoraj vsi visokopražni programi nudijo socialno rehabilitacijo tistim, ki se odločijo za abstinenčni način življenja, so zmožni vzpostaviti začetno abstinenco, rabijo pa pomoč pri vzdrževanju abstinence, spremembi načina življenja, pri ponovni reintegraciji v družbo, zaposlitvi itn. Ti programi nudijo celovit nabor aktivnosti, ki je namenjen tako urejanju posameznika, njegovih bližnjih kot tudi širši problematizaciji zasvojenosti v družbi. Socialna rehabilitacija zasvojenih v visokopražnih programih običajno vključuje spekter aktivnosti, v katere so vključene različne oblike psihoterapije, svetovanja, delovne 50 terapije, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, športne aktivnosti, psihoedukacija ter delo z bližnjimi osebami. Izjemen poudarek je na strukturi časa ter na individualni obravnavni posameznika, ki vključuje poglobljen pristop, upoštevajoč njegovo telesno, duševno, duhovno, socialno in ekonomsko vpetost v življenje. Pisarne za informiranje in svetovanje Pisarne so namenjene zasvojenim in njihovim svojcem ter drugim posameznikom, ki se želijo informirati o oblikah strokovne pomoči in podpore. V informativni pisarni dobijo od strokovnih delavcev predvsem prve informacije, napotke, svetovanje in pomoč. Uporabniki in svojci, ki iščejo informacije, so lahko vključeni občasno ali pa kontinuirano. Svetovanje poteka na individualni, družinski in/ali partnerski ravni. V njih se lahko izvajajo terapevtski programi z namenom podpore zasvojenim in njihovim bližnjim pri pridobivanju novih odnosnih in doživljajskih izkušenj na poti k bolj kvalitetnemu, odgovornemu in samostojnemu življenju. V nekaterih tovrstnih programih izvajajo tudi različne oblike druženja, kot so na primer družabne igre, izobraževalno-pogovorne delavnice, športne, kulturne in ustvarjalne aktivnosti. V program se lahko vključijo tudi še aktivni uživalci z visoko mero motivacije za vzpostavitev abstinence in nadaljnje svetovalno terapevtsko delo ali pa uporabniki, ki so zaključili ali predčasno izstopili iz programa reintegracije in si želijo nadaljevati v terapevtski obravnavi. Sprejemni centri Sprejemni centri so namenjeni nudenju podpore in pomoči pri vključitvi v programe strokovne obravnave in socialne rehabilitacije tako doma kot v tujini. Strokovna obravnava 51 zajema tudi delo s svojci vključenih. Obravnava poteka v obliki individualnega svetovanja tako osebam, ki so zasvojene, kot njihovim svojcem. Poleg motiviranja za vključitev v stanovanjske programe potekajo v sprejemnih centrih tudi samostojni svetovalni programi, namenjeni tistim, ki so vzpostavili abstinenco in želijo zgolj individualno obravnavo, ali tistim, ki abstinence še niso dosegli, kažejo pa motivacijo za neko obliko pomoči. Dnevni centri Programi Dnevnih centrov so lahko organizirani kot pripravljalni programi za vstop v Terapevtsko skupnost ali komuno, pri čemer je uporabnikom, ki nimajo podpornega okolja ali so iz oddaljenih krajev, omogočena tudi nastanitev. Namen Dnevnih programov je priprava na poglobljeno terapevtsko delo, pridobivanje osnovnih navad, kot so točnost, rednost in vzpostavitev stabilne abstinence. Dnevni centri, ki so namenjeni pripravi na Terapevtsko skupnost, so strukturirani, potekajo pa najmanj 10 ur dnevno. Uporabniki so kontinuirano vključeni, organizirane so različne aktivnosti, ki vključujejo psihoterapevtsko in svetovalno delo, delovne aktivnosti (kuhanje, pospravljanje, vzdrževanje hiše in vrta), vodene športne aktivnosti, ustvarjalne in kulturne aktivnosti, biblioterapijo in različne druge prostočasne aktivnosti. Druga oblika dnevnih centrov je namenjena strokovni obravnavi, druženju in srečevanju, kjer imajo uporabniki drog možnost preživljati prosti čas, nudena jim je možnost branja dnevih časopisov in revij, uporabe računalnikov, igranja družabnih iger in možnost pridobivanja najrazličnejših informacij glede zaposlovanja ter pridobitve socialne pomoči. Z delavci dnevnega centra imajo posamezniki možnost tudi individualnega svetovanja in pogovorov. 52 Terapevtske skupnosti Obravnava v terapevtski skupnosti praviloma traja od 12 do 15 mesecev in je namenjena strokovni obravnavi ter rehabilitaciji zasvojenih s prepovedanimi drogami. V njih si prizadevajo za celovit pristop, v katerem bi posameznik uvedel spremembe na telesnem, duševnem in duhovnem področju – gre za spremembe v vzorcih čustvovanja, razmišljanja in vedenja, ki so vzdrževali zasvojenost. Del programa je tudi delovna terapija, skrb zase in za skupnost, v kateri so nameščeni. V tem programu uporabniki utrjujejo samostojnost, se učijo reševati probleme in preživljajo prosti čas na ustvarjalen način. Poleg terapevtskega dela je pomemben vidik še socialna rehabilitacija v obliki športnih aktivnosti, pohodništva, ustvarjalnih, kulturnih aktivnosti ter prostovoljnega dela v zunanjih organizacijah. V zadnjih dveh letih deluje v okviru Projekta Človek tudi specializirana terapevtska skupnost za zasvojene starše z otroki, ki omogoča nastanitev zasvojenih mamic skupaj z otroki. Terapevtske komune Obravnava v komunah temelji na principih samopomoči in izkušnjah tistih, ki so se bremena drog že rešili. Princip delovanj komun temelji na tem, da osnovni problem ni droga, temveč človekova izguba smisla in vrednot. Terapevtske komune so namenjene odkrivanju samega sebe, utrjevanju novih navad in vrednot ter vzgajanju odgovornih oseb. Program poteka od 24 do 36 mesecev. 53 Centri za reintegracijo Centri za reintegracijo predstavljajo most med razmeroma strukturiranim programom in vsakodnevnim življenjem. Izvajajo se v namestitveni obliki (predvsem prvi del reintegracije), kasneje v dnevni obliki, ob koncu pa pomoč poteka zgolj preko terapevtskih pogovorov in skupin. Namen Centrov za reintegracijo je, da se posameznik postopoma odmika od programa in prevzema vse večjo samostojnost. Vstop je možen po uspešno zaključenem programu v terapevtskih skupnostih ali komunah oziroma po vzpostavljeni abstinenci v kakšnem drugem programu socialne rehabilitacije. Namenjen je nekdanjim uživalcem prepovedanih drog, ki so zaključili z abstinenčnim programom urejanja zasvojenosti. Gre za zaključno fazo obravnave, v kateri se postavljajo temelji za življenje brez drog, ko se posameznik preskuša v različnih stresnih situacijah. Program izvaja delovne, terapevtske, športne in kulturne aktivnosti. Program predstavlja oporo in pomoč pri izobraževanju, iskanju dela ter pri vključevanju v samostojno in odgovorno življenje, krepitev osebnostnih, socialnih, vedenjskih ter čustvenih spretnosti, ki so pomembne za vzdrževanje abstinence. Praviloma traja najmanj leto dni, najpogosteje pa vsaj leto in pol. Sestoji iz dveh ali celo treh delov. V prvi, bivanjski program, so uporabniki vključeni najmanj 6 mesecev, v nekaterih programih hodijo ob vikendih domov. Po zaključenem stanovanjskem delu programa, ko naj bi si poiskali službo, pa so uporabniki vključeni v skupinska srečanja in pogovore ter živijo doma. Vzporedna terapija družin Terapija družin poteka vzporedno s programi, v katere so vključeni uporabniki. Izvaja se v obliki terapevtskih skupin, 54 skupin za samopomoč, individualnih, enodružinskih in večdružinskih srečanj. Nudijo podporo svojcem zasvojenih od prvega soočenja z drogo vse do končne vključitve v normalno življenje – podporo ob uvidu v situacijo, motivacijske pogovore, pomoč pri načrtovanju in izpeljavi načrta za reševanje problema, podporo ob socialni rehabilitaciji v abstinenčnih programih. Srečanja so organizirana različno, dvakrat ali večkrat na mesec, in trajajo v povprečju do 2,5 ure. Programi za otroke in mladostnike, ki eksperimentirajo z drogami in imajo druge težave v odraščanju Ti programi so namenjeni otrokom in mladostnikom (vključenim v redno šolanje), ki imajo zaradi eksperimentiranja oziroma občasnega uživanja drog težave v šoli, s socialnimi stiki, v družini. Namen teh programov je preprečiti razvoj zasvojenosti in ohraniti posameznika v rednem šolskem sistemu. Individualni/partnerski svetovalni in psihoterapevtski programi za že reintegrirane posameznike Namenjeni so tistim, ki so se že uspešno reintegrirali v družbo in potrebujejo pomoč ob aktualnih življenjskih okoliščinah, oziroma tistim, ki želijo po zaključenem programu nadaljevati s svetovalnim ali psihoterapevtskim delom. Programi zmanjševanja škode oziroma nizkopražni programi Namen teh programov je zmanjševanje škodljivih posledic uživanja drog. Namenjeni so tistim osebam, ki se ne želijo oziroma se ne zmorejo vključiti v socialno obravnavo v okviru visokopražnih programov. Osebam se nudi konkretna pomoč pri socialnih stiskah, informiranje in 55 svetovanje, ter pribor, ki preprečuje nalezljive bolezni (HIV, hepatitis), npr. sterilne igle, brizge, kondomi, informativno gradivo o varnem injiciranju ipd. Ti programi se v Sloveniji izvajajo v obliki: • zavetišč in sprejemališč za brezdomne uživalce prepovedanih drog, • terenskega dela z uživalci drog, • dnevnih centrov in svetovalnic, • programov javnega ozaveščanja in informiranja, • info točk, • terenskega dela na prireditvah elektronske glasbe, • izvajanja delavnic z namenom zmanjševanja škode na področju alkohola med mladimi itn. Zavetišča za brezdomne uživalce prepovedanih drog V sklopu zavetišča se nudi varno prenočevanje, možnosti za opravljanje higiene ter priprave toplega obroka. Zavetišče deluje vse noči v letu (med 21. in 9. uro), ob vikendih in praznikih pa 24 ur, torej tudi preko dneva. Izvajajo namestitev ter svetovanje brezdomnim uživalcem drog, ki so pristali na cesti predvsem zaradi zlorabe prepovedanih drog. Dnevni centri Vanj se vključujejo tisti uporabniki, zasvojeni z drogami, ki ne zmorejo visokopražnih programov, si pa želijo neformalnega druženja, informacij in morebitne pomoči pri urejanju pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva, zamenjav sanitetnega materiala ali potrebujejo drugo pomoč. Strokovni delavci in prostovoljci jim nudijo podporo v socialnih in drugih življenjskih stiskah 56 in težavah. Zamenjava pribora za injiciranje pomeni, da dobijo sterilne injekcijske igle in potreben sanitetni material, vrnejo pa že uporabljenega. Razdeljevanje sterilnega materiala in pribora za injiciranje poteka tudi na terenu, pri čemer dosegajo populacijo oseb, odvisnih od drog, ki ni vključena v noben program in je zaradi načina življenja ogrožena ter izpostavljena različnim dejavnikom tveganja. Poleg razdeljevanja sterilnega materiala se jih tudi ustrezno informira o programu ter se jim svetuje o preprečevanju tveganih vedenj, vezanih na uporabo prepovedanih drog. Nekateri dnevni centri izvajajo tudi skupine za samopomoč z namenom vzajemne pomoči, izmenjave izkušenj, učinkovitosti reševanja težav in medsebojnega spodbujanja uporabnikov k spreminjanju načina življenja. Izvajajo še nekatere druge oblike skupinskega dela, kot so delavnice, tečaji računalništva ipd. Prednost vseh socialnovarstvenih programov je ta, da se sproti prilagajajo potrebam uporabnikov in potrebam lokalnih skupnosti. Med programi je možno tudi prehajanje iz manj zahtevnih v zahtevnejše programe in obratno. Programi ozaveščanja javnosti in preventivnega delovanja Preventive kampanje in medijsko ozaveščanje so namenjene motiviranju zasvojenih za abstinenco in iskanje pomoči, informiranju in izobraževanju o različnih oblikah zasvojenosti in načinih obravnave, zmanjševanju škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi, zmanjševanju predsodkov o zasvojenih in za njihovo destigmatizacijo. Ravno tako nudijo strokovno pomoč zaposlenim na področju vzgoje in izobraževanja za prepoznavanje, soočenje in reševanje problematike 57 zasvojenosti ter skušajo vplivati na ustrezno sprejetje zakonodaje s področja prepovedanih drog, in konkretno pomoč zasvojenim ter njihovim bližnjim. Prizadevajo si za sistemsko uveljavitev enakih možnosti za vse, ki na tem področju iščejo pomoč. 58 KJE ISKATI POMOČ? V tem poglavju smo zbrali osnovne informacije o javnih socialnih in zdravstvenih službah, ki delujejo na območju države, na katere se lahko obrnejo osebe s težavami v duševnem zdravju. AJDOVŠČINA Gregorčičeva 18, 5270 Ajdovščina Tel.št.: 05/368 06 12 E-naslov: [email protected] BREŽICE Cesta Prvih borcev 24, 8250 Brežice Tel.št.: 07/499 10 00 E-naslov: [email protected] CELJE Opekarniška cesta 15 b, 3000 Celje Tel.št.: 03/425 63 00 E-naslov: [email protected] CERKNICA Partizanska 2/a, 1380 Cerknica Tel.št.: 01/705 04 00 E-naslov: [email protected] ČRNOMELJ Ulica 21. oktobra 9, 8340 Črnomelj Tel.št.: 07/306 23 60 E-naslov: [email protected] DOMŽALE Ljubljanska 70, 1230 Domžale Tel.št.: 01/724 63 70 E-naslov: [email protected] DRAVOGRAD Meža 4, 2370 Dravograd Tel.št.: 02/872 36 30 E-naslov: [email protected] GORNJA RADGONA Partizanska cesta 21, 9250 Gornja Radgona Tel.št.: 02/564 93 10 E-naslov: [email protected] GROSUPLJE Adamičeva cesta 51, 1290 Grosuplje Tel.št.: 01/781 80 50 E-naslov: [email protected] HRASTNIK Log 9, 1430 Hrastnik Tel.št.: 03/564 27 70 E-naslov: [email protected] IDRIJA Vojkova 2a, 5280 Idrija Tel.št.: 05/373 46 00 E-naslov: [email protected] ILIRSKA BISTRICA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica Tel.št.: 05/711 01 40 E-naslov: [email protected] IZOLA Cesta v Pregavor 3a, 6310 Izola Tel.št.: 05/662 26 94 E-naslov: [email protected] 59 JESENICE Cesta Železarjev 4a, 4270 Jesenice Tel.št.: 04/583 46 01 in 04/583 46 10 ali 04/583 46 14 E-naslov: [email protected] KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik Tel.št.: 01/830 32 80, 01/831 60 31 E-naslov: [email protected] KOČEVJE Ljubljanska c. 25, 1330 Kočevje Tel.št.: 01/893 83 80 E-naslov: [email protected] KOPER Cankarjeva 6, 6000 Koper Tel.št.: 05/663 45 50 E-naslov: [email protected] KRANJ Koroška cesta 19, 4000 Kranj Tel.št.: 04/256 87 20 E-naslov: [email protected] KRŠKO Cesta krških žrtev 11, 8270 Krško Tel.št.: 07/492 23 25 in 07/490 49 51 E-naslov: [email protected] LAŠKO Kidričeva ulica 1, 3270 Laško Tel.št.: 03/734 31 00 E-naslov: [email protected] LENART Ilaunigova 19, 2230 Lenart Tel.št.: 02/72 00 300 E-naslov: [email protected] 60 LENDAVA Glavna ulica 73, 9220 Lendava Tel.št.: 02/578 98 40 E-naslov: [email protected] LITIJA Ljubljanska c. 12, 1270 Litija Tel.št.: 01/890 03 80 E-naslov: [email protected] LJUBLJANA-BEŽIGRAD Einspilerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/300 18 00 E-naslov: [email protected] LJUBLJANA-CENTER Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana - Center Tel.št.: 01/475 08 00 in 01/475 08 16 E-naslov: [email protected] LJUBLJANA-MOSTE POLJE Zaloška cesta 69, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/587 34 00 E-naslov: [email protected] LJUBLJANA-ŠIŠKA Celovška cesta 150, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/583 98 00 E-naslov: [email protected] LJUBLJANA-VIČ RUDNIK Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/200 21 40 E-naslov: [email protected] LJUTOMER Rajh Nade ulica 2 a, 9240 Ljutomer Tel.št.: 02/585 86 60 E-naslov: [email protected] LOGATEC Tržaška cesta 50a, 1370 Logatec Tel.št.: 01/759 06 70 E-naslov: [email protected] MARIBOR Zagrebška cesta 72, 2000 Maribor Tel. št.: 02/250 66 00 E-naslov: [email protected] METLIKA Naselje Borisa Kidriča 5a, 8330 Metlika Tel.št.: 07/369 14 83 E-naslov: [email protected] MOZIRJE Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje Tel.št.: 03/839 14 60 E-naslov: [email protected] MURSKA SOBOTA Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota Tel.št.: 02/535 11 40 E-naslov: [email protected] NOVA GORICA Delpinova 18/b, 5000 Nova Gorica Tel.št.: 05/330 29 00 E-naslov: [email protected] NOVO MESTO Resslova ulica 7b, 8000 Novo Mesto Tel.št.: 07/393 26 40 E-naslov: [email protected] ORMOŽ Ptujska cesta 25d, 2270 Ormož Tel.št.: 02/741 05 60 E-naslov: [email protected] PESNICA Pesnica pri Mariboru 43a, 2211 Pesnica Tel.št.: 02/654 42 20 E-naslov: [email protected] PIRAN Obala 114, 6320 Portorož Tel.št.: 05/671 23 00 E-naslov: [email protected] POSTOJNA Novi trg 6, 6230 Postojna Tel.št.: 05/700 12 00 E-naslov: [email protected] PTUJ Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj Tel.št.: 02/787 56 00 E-naslov: [email protected] RADLJE OB DRAVI Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi Tel.št.: 02/887 97 30 E-naslov: [email protected] RADOVLJICA Kopališka 10, 4240 Radovljica Tel.št.: 04/537 14 00 in 01/537 14 11 E-naslov: [email protected] RAVNE NA KOROŠKEM Gozdarska pot 17, 2390 Ravne na Koroškem Tel.št.: 02/821 63 50 in 02/821 63 51 E-naslov: [email protected] RIBNICA Škrabčev trg 17, 1310 Ribnica Tel.št.: 01/836 10 03 in 01/836 93 50 E-naslov: [email protected] 61 RUŠE Šolska ulica 16a, 2342 Ruše Tel.št.: 02 673 01 50 E-naslov: [email protected] SEVNICA Trg Svobode 9, 8290 Sevnica Tel.št.: 07 816 12 40 E-naslov: [email protected] SEŽANA Kosovelova ulica 4b, 6210 Sežana Tel.št.: 05/707 42 00 in 05/ 734 16 80 E-naslov: [email protected] ŠMARJE PRI JELŠAH Rogaška cesta 38, 3240 Šmarje pri Jelšah Tel.št.: 03/818 16 50 E-naslov: [email protected] TOLMIN Cankarjeva 6, 5220 Tolmin Tel.št.: 05/ 388 17 19 E-naslov: [email protected] TRBOVLJE Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje Tel.št.: 03/563 40 16 in 03/563 40 33 E-naslov: [email protected] SLOVENJ GRADEC Ozka ulica 1, 2380 Slovenj Gradec Tel.št.: 02/885 01 00 E-naslov: [email protected] TREBNJE Goliev trg 11, 8210 Trebnje Tel.št.: 07 348 15 70 E-naslov: [email protected] SLOVENSKA BISTRICA Ljubljanska c. 16, 2310 Slovenska Bistrica Tel.št.: 02/805 07 60 E-naslov: [email protected] TRŽIČ Usnjarska ulica 3, 4290 Tržič Tel.št.: 04/597 12 00 E-naslov: [email protected] SLOVENSKE KONJICE Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice Tel.št.: 03/758 08 80 E-naslov: [email protected] ŠENTJUR Ulica Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur pri Celju Tel.št.: 03/746 25 20 E-naslov: [email protected] ŠKOFJA LOKA Partizanska cesta 1 d, 4220 Škofja Loka Tel.št.: 04/517 01 00 E-naslov: [email protected] 62 VELENJE Prešernova 10, 3320 Velenje Tel.št.: 03/898 45 00 in 03/898 45 02 E-naslov: [email protected] VRHNIKA Ljubljanska 16, 1360 Vrhnika Tel.št.: 01/750 62 70 E-naslov: [email protected] ZAGORJE OB SAVI Cesta zmage 7, 1410 Zagorje ob Savi Tel.št.: 03/566 02 40 E-naslov: [email protected] ŽALEC Mestni trg 5, 3310 Žalec Tel.št.: 03/713 12 50 E-naslov: [email protected] CSD Idrija, ki opravlja delo za CSD Idrija, CSD Postojna, CSD Ilirska Bistrica, CSD Cerknica in CSD Logatec Primorska regija CSD Koper, ki opravlja delo za CSD Koper, CSD izola, CSD Piran in CSD Sežana Koordinatorica: Gigliola Kovač CSD Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper Telefon: 041 668 952 in 05 6634 562 E-naslov: [email protected] CSD Nova Gorica, ki opravlja delo za CSD Nova Gorica, CSD Tolmin in CSD Ajdovščina Koordinatorica: mag. Katjuša Stanič CSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica Telefon: 05 3302 935 in 031 682 908 E-naslov: [email protected] Koordinatorica: Nataša Novak CSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica Telefon: 05 330 27 07, 031 665 031 E-naslov: [email protected] Koordinatorica: Anja Kaurč CSD Idrija, Vojkova ulica 2a, 5280 Idrija Telefon: 041 388 176 in 05 37 34 609 E-naslov: [email protected] Koordinator: mag. Janez Tušar CSD Idrija, Vojkova ulica 2a, 5280 Idrija Telefon: 05 373 46 13, 031 717 413 Gorenjska regija CSD Jesenice, ki opravlja delo za CSD Jesenice, CSD Radovljica in CSD Tržič Koordinatorica: Mateja Kozjek Šurc CSD Jesenice, Cesta Železarjev 4 a, 4270 Jesenice Telefon: 04 583 46 24, 051 351 301 E-naslov: [email protected] 63 CSD Kranj, ki opravlja delo za CSD Kranj in CSD Škofja Loka Koordinatorica: Petra Hafnar CSD Kranj, Koroška cesta 19, 4000 Kranj Telefon: 04 256 87 20, 041 386 993 E-naslov: [email protected] Ljubljanska regija CSD Ljubljana Moste Polje, ki opravlja delo za CSD Ljubljana Bežigrad, CSD Ljubljana Center, CSD Ljubljana Šiška, CSD Ljubljana Moste in CSD Ljubljana Vič Rudnik Koordinatorica: Lea Brišar CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 54, 040 791 242 E-naslov: [email protected] Koordinatorica: Aleksandra Čorić CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 51, 040 747 280 E-naslov: [email protected] Koordinatorica: Nataša Udovič CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 52, 040 856 484 E-naslov: [email protected] Koordinator: Vili Lamovšek CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana 64 Telefon: 01 520 64 50, 040 787 453 E-naslov: [email protected] Obljubljanska regija CSD Kočevje, ki opravlja delo za CSD Kočevje, CSD Ribnica, CSD Grosuplje in CSD Vrhnika Koordinatorica: Barbara Doles CSD Kočevje, Ljubljanska 25, 1330 Kočevje Telefon: 01 89 38 392, 040 568-245 E-naslov: [email protected] CSD Zagorje, ki opravlja delo za CSD Litija, CSD Zagorje ob Savi, CSD Trbovlje in CSD Hrastnik Koordinatorica: Kristina Kos CSD Zagorje ob Savi, Cesta Zmage 7, 1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 566 02 44, 051 435 724 E-naslov: [email protected] CSD Kamnik, ki opravlja delo za CSD Domžale, CSD Kamnik Koordinator: Uroš Gradišar CSD Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1241 Kamnik Telefon: 01 830 32 72, 041 856 555 E-naslov: [email protected] Štajerska regija CSD Maribor, ki opravlja delo za CSD Maribor, CSD Ruše, CSD Lenart, CSD Pesnica in CSD Slovenska Bistrica Koordinatorica: Simona Ratajc CSD Maribor, Zagrebška 72, 2000 Maribor Telefon: 02 250 66 17 in 031 267 257 E-naslov: [email protected] Koordinatorica: Alenka Kolar CSD Celje, Opekarniška 15 b, 3000 Celje Telefon: 03 425 56 305, 031 782 529 E-naslov: [email protected] Koordinatorica: mag. Ana Gajić CSD Maribor, Zagrebška 72, 2000 Maribor Telefon: 041 642 741 in 02 320 70 96 E-naslov: [email protected] CSD Velenje, ki opravlja delo za CSD Velenje, CSD Slovenske Konjice, CSD Mozirje CSD Ptuj, ki opravlja delo za CSD Ptuj in CSD Ormož Koordinatorica: Tamara Korošec CSD Ptuj, Trstenjakova 5 a, 2250 Ptuj Telefon: 02 787 56 19, 031 658 856 E-naslov: [email protected] Koordinatorica: Maja Krušič CSD Ptuj, Trstenjakova 5 a, 2250 Ptuj Telefon: 031 658 856 in 02 787 56 29 E-naslov: [email protected] Celjska regija CSD Celje, ki opravlja delo za CSD Celje, CSD Žalec, CSD Laško, CSD Šmarje pri Jelšah, CSD Šentjur pri Celju Koordinatorica: Polona Pulko CSD Celje, Opekarniška 15 b, 3000 Celje Telefon: 03 425 63 37, 031 707 566 E-naslov: [email protected] Koordinatorica: Jasmina Čavužič CSD Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje Telefon: 03 898 45 12, 031 754 182 E-naslov: [email protected] Dolenjska regija CSD Novo Mesto, ki opravlja delo za CSD Novo Mesto, CSD Trebnje, CSD Črnomelj, CSD Metlika Koordinatorica: Erika Erpe CSD Novo Mesto, Resslova ulica 7b, 8000 Novo Mesto Telefon: 07 393 26 44, 041 704 949 E-naslov: [email protected] CSD Krško, ki opravlja delo za CSD Krško, CSD Sevnica in CSD Brežice Koordinatorica: Katja Levstik Žgalin CSD Krško, Cesta Krških žrtev 11, 8270 Krško Telefon: 07 49 04 964, 041 795 885, E-naslov: [email protected] 65 Koroška regija Pomurska regija CSD Slovenj Gradec, ki opravlja delo za CSD Slovenj Gradec, CSD Dravograd, CSD Ravne na Koroškem in CSD Radlje ob Dravi CSD Murska Sobota, ki opravlja delo za CSD Murska Sobota, CSD Gornja Radgona, CSD Lendava in CSD Ljutomer Koordinatorica: Simona Pörš CSD Slovenj Gradec, Ozka ulica 1, 230 Slovenj Gradec Telefon: 02 88 50 100, 031 308 561 E-naslov: csdsg.koor.dus. [email protected] Ljubljana Bohoričeva ulica 4, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/522 84 08 Koordinatorica: Erna Fišinger CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 535 11 40, 041 624 593 E-naslov: [email protected] Koordinatorica: Sabina Kodila CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 535 11 44, 031 727 430 E-naslov: [email protected] Celje Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje Tel. št.: 03/543 42 11 in 03/543 42 12 Nova Gorica Rejčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica Tel. št.: 05/338 33 33 Ljubljana - pediatrična Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/472 38 88 Ravne na Koroškem Ob suhi 11, 2390 Ravne na Koroškem Tel. št.: 02/870 53 00 Maribor Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor Tel. št.: 02/321 1534 Izola Ulica oktobrske revolucije 11, 6310 Izola Tel. št.: 05/663 50 00 Kranj Gosposvetska 10, 4000 Kranj Tel. št.: 04/280 41 00 66 Koper Polje 2, 6310 Izola Tel. št.: 05/664 73 82 Postojna Prečna ulica 2, 6230 Postojna Tel. št.: 05/700 04 12 Laško Kidričeva ulica 5b, 3270 Laško Tel. št.: 03/734 36 00 Brežice Černelčeva cesta 8, 8250 Brežice Tel. št.: 07/499 14 00 Sežana Partizanska cesta 24, 6210 Sežana Tel. št.: 05/731 14 15 CENTER ZA MENTALNO ZDRAVJE - CMZ Zaloška 29, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/587 49 00 (centrala) Tel. št.: 01/58 72 112 (dežurni zdravnik) Tel. št.: 01/58 72 104 (dežurna medicinska sestra) Spletna stran: www.psih-klinika.si CENTER ZA IZVENBOLNIŠNIČNO PSIHIATRIJO - CIP Njegoševa 4, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/231 59 90 (sprejemna ambulanta) Tel. št.: 01/434 45 17 ali 01/434 45 18 (urgentna ambulanta) Spletna stran: www.psih-klinika.si UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, ODDELEK ZA PSIHIATRIJO Ob železnici 30, 2000 Maribor Tel. št.: 02/321 11 33 Ambulanta 750/dopoldanska psihiatrična (in dežurna) ambulanta od 8.00 ure do 8.00 ure naslednjega dne. Spletna stran: www.sb-mb.si PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ Ptujska cesta 33, 2270 Ormož Tel. št.: 02/741 51 00 Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik) – vsak dan od 10.00 do 15.00 ure. Spletna stran: www.pb-ormoz.si PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK Celjska cesta 37, 3212 Vojnik Tel. št.: 03/780 01 00 Psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta (sprejemna ambulanta) - vsak dan 24 ur od 8.00 do 8.00 ure. Tel.št.: 03/780 01 36 (sprejemni moški oddelek) Tel.št.: 03/780 01 34 (sprejemni ženski oddelek) Spletna stran: www.pb-vojnik.si 67 ZD Ljubljana - Bežigrad Kržičeva ulica 10, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/300 33 00 Ljubljanska regija ZD Cerknica Cesta 4. maja 17, 1380 Cerknica Tel. št.: 01/705 01 00 ZD Domžale Mestni trg 2, 1230 Domžale Tel. št.: 01/724 51 00 ZD Grosuplje Pod gozdom cesta I 14, 1219 Grosuplje Tel. št.: 01/781 84 00 ZD Hrastnik Novi dom 11, 1440 Hrastnik Tel. št.: 03/565 44 50 ZD Idrija Ulica Otona Župančiča 3, 5280 Idrija Tel. št.: 05/373 42 00 ZD Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 16, 1295 Ivančna Gorica Tel. št.: 01/781 90 10 ZD Kamnik Novi trg 26, 1241 Kamnik Tel. št.: 01/831 86 00 ZD Kočevje Roška cesta 18, 1330 Kočevje Tel. št.: 01/893 90 00 ZD Litija Partizanska pot 8a, 1270 Litija Tel. št.: 01/ 890 04 00 68 ZD Ljubljana - Center Metelkova 9, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/472 37 00 ZD Ljubljana Moste - Polje Prvomajska 5, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/584 42 00 ZD Ljubljana - Šiška Derčeva 5, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/581 52 00 ZD Ljubljana - Šentvid Ob zdravstvenem domu 1, 1210 Ljubljana Tel. št.: 01/583 74 00 ZD Ljubljana Vič - Rudnik Šestova ulica 10, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/200 45 00 ZDŠ Ljubljana - Za študente univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 4, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 200 74 27 in 01/ 200 74 42 ŽZD Ljubljana - Železniški ZD Celovška cesta 4, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/231 02 42 Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zavarovanja PRO BONO Mislejeva 3, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/437 20 10 in 01/437 91 82 Spletna stran: www.ordinacija. net/members/www-pzs.php?mg_ pzs_id=74&lang=slo ZD Medvode Ostrovrharjeva 6, 1215 Medvode Tel. št.: 01/361 99 00 ZD Ptuj Potrčeva cesta 19, 2250 Ptuj Tel. št.: 02/787 15 00 ZD Logatec Notranjska cesta 2, 1370 Logatec Tel. št.: 01/750 82 20 ZD Slovenska Bistrica Partizanska ulica 30, 2310 Slovenska Bistrica Tel. št.: 02/843 27 00 ZD Ribnica Majnikova 1, 1310 Ribnica Tel. št.: 01/837 22 00 Celjska regija ZD Trbovlje Rudarska cesta 12, 1420 Trbovlje Tel.št.: 03/562 41 00 ZD Vrhnika Cesta 6. maja 11, 1360 Vrhnika Tel. št.: 01/755 51 10 ZD Zagorje ob Savi Cesta Zmage 1, 1410 Zagorje ob Savi Tel. št.: 03/565 50 00 ZD Celje Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje Tel. št.: 03/543 40 00 ZD Laško Kidričeva ulica 5b, 3270 Laško Tel. št.: 03/734 36 00 ZD Radeče Ulica OF 8, 1433 Radeče Tel. št.: 03/568 02 00 Mariborska regija ZD Slovenske Konjice Mestni trg 17, 3210 Slovenske Konjice Tel. št.: 03/758 17 00 ZD Gornja Radgona Partizanska cesta 40, 9250 Gornja Radgona Tel. št.: 02/564 86 00 ZD Šentjur Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur Tel. št.: 03/746 24 00 ZD Maribor Ulica Talcev 9, 2000 Maribor Tel. št.: 02/228 62 00 ZD Šmarje pri Jelšah Celjska cesta 17, 3240 Šmarje pri Jelšah Tel. št.: 03/818 37 00 ZD Lenart Maistrova ulica 22, 2230 Lenart v Sl. Goricah Tel. št.: 02/729 18 11 ZD Žalec Prešernova ulica 6, 3310 Žalec Tel. št.: 03/713 43 00 ZD Ormož Ulica dr. Hrovata 4, 2270 Ormož Tel. št.: 02/741 09 00 69 Gorenjska regija ZD Bled Mladinska cesta 1, 4260 Bled Tel. št.: 04/575 40 00 ZD Bohinj Triglavska cesta 15, 4264 Bohinjska Bistrica Tel. št.: 04/572 71 00 ZD Novo mesto Kandijska cesta 4, 8000 Novo mesto Tel. št.: 07/391 67 00 ZD Trebnje Goliev trg 3, 8210 Trebnje Tel. št.: 07/348 17 40 Primorska regija ZD Jesenice Cesta Maršala Tita 78, 4270 Jesenice Tel. št.: 04/586 81 00 ZD Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 8, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/711 21 00 ZD Kranj Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj Tel. št.: 04/208 20 00 ZD Izola Ulica Oktobrske revolucije 11, 6310 Izola Tel. št.: 080 12 85 ZD Radovljica Kopališka cesta 7, 4240 Radovljica Tel. št.: 04/537 03 00 ZD Koper Dellavallejeva ulica 3, 6000 Koper Tel. št.: 05/664 71 00 ZD Škofja Loka Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka Tel. št.: 04/502 00 00 ZD Piran Cesta solinarjev 1, 6320 Portorož Tel. št.: 05/677 33 20 ZD Tržič Blejska cesta 10, 4290 Tržič Tel. št.: 04/598 22 10 Novomeška regija ZD Črnomelj Delavska pot 4, 8340 Črnomelj Tel. št.: 07/306 17 00 ZD Metlika Cesta bratstva in enotnosti 71, 8330 Metlika Tel. št.: 07/369 14 00 70 ZD Postojna Prečna ulica 2, 6230 Postojna Tel. št.: 05/700 04 00 ZD Sežana Partizanska cesta 24, 6210 Sežana Tel. št.: 05/731 14 00 Posavska regija ZD Brežice Černelčeva cesta 8, 8250 Brežice Tel. št.: 07/499 14 00 ZD Krško Cesta krških žrtev 132c, 8270 Krško Tel. št.: 07/488 02 00 ZD Sevnica Trg svobode 14, 8290 Sevnica Tel. št.: 07/816 15 00 Murskosoboška regija ZD Gornja Radgona Partizanska cesta 40, 9250 Gornja Radgona Tel. št.: 02/564 86 00 ZD Nova Gorica Rejčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica Tel. št.: 05/338 32 00 ZD Tolmin Prešernova ulica 6a, 5220 Tolmin Tel. št.: 05/388 11 20 Koroška regija ZD Dravograd Trg 4. julija 4, 2370 Dravograd Tel. št.: 02/872 34 00 ZD Mozirje Savinjska cesta 6, 3330 Mozirje Tel. št.: 03/839 24 30 ZD Lendava Kidričeva ulica 34, 9220 Lendava Tel. št.: 02/578 92 10 ZD Radlje ob Dravi Mariborska cesta 37, 2360 Radlje ob Dravi Tel. št.: 02/877 08 00 ZD Ljutomer Cesta I. Slovenskega tabora 2, 9240 Ljutomer Tel. št.: 02/585 14 00 ZD Ravne na Koroškem Ob suhi 11, 2390 Ravne na Koroškem Tel. št.: 02/870 52 00 ZD Murska Sobota Grajska ulica 22, 9000 Murska Sobota Tel. št.: 02/534 13 00 ZD Slovenj Gradec Partizanska pot 16, 2380 Slovenj Gradec Tel. št.: 02/882 34 00 Novogoriška regija ZD Velenje Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje Tel. št.: 03/899 54 00 ZD Ajdovščina Tovarniška cesta 3, 5270 Ajdovščina Tel. št.: 05/369 30 00 71 INŠTITUT ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO IN PSIHOTERAPIJO Savlje 74 C, 1000 Ljubljana tel. št.: 01/563 21 96 Na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - www.zzzs.si - so navedeni ordinacijski časi in čakalne dobe. Ljubljana, Kočevje, Brezovica pri Ljubljani, Smlednik, Kamnik, Sp. Idrija ANIMULA, Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, d. o. o. MARN Katarina, dr. med., spec. psih. Dunajska 31 1000 Ljubljana Tel. št.: 08 38 05090 GSM: 040 344 534 E-naslov: [email protected] DARUMA, Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, d.o.o. MREVLJE LOZAR Urša, dr. med., spec. psih. Dunajska 31, 1000 Ljubljana Tel. št.: 08 38 05090 Mob. št.: 040/ 344 534 DIRONA, Klinika za psihiatrijo in psihoterapijo, d. o. o. Preglov trg 1, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 232 12 37 GSM: 040/ 241 315 72 SPECIALISTIČNA AMBULANTA ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO Franzl Branko, dipl. psih., spec. klin. psih. Palmejeva ulica 14, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/566 16 57 PSIHIATRIČNA ORDINACIJA Jelen Sobočan Breda, Ziherlova ulica 38, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/283 23 23 GSM: 031 267 357 JESEJ, DRUŽBA ZA SVETOVANJE IN RAZVOJ d.o.o. Psihiatrična ambulanta Valburga 35 A, 1216 Smlednik Tel. št.: 01/516 14 12 LAHEZIS, Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, d. o. o. ROJC Saša, dr. med., spec. psih. Tabor 14, 1000 Ljubljana Tel. št.: 08 205 69 90 KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTA Levstik Igor, dipl. psih., spec. klin. psih. Roška cesta 18, 1330 Kočevje Tel. št.: 01/893 11 08 MCL, PSIHIATRIČNA ORDINACIJA, d. o. o. Metelkova ulica 15, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/431 04 16 MEDICO dr. Sentočnik, Center za integrativno obravnavo prekomerne teže in debelosti, interno medicino in psihoterapijo d.o.o. Levčeva ulica 11, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 423 45 70 ORDINACIJA ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO Plankar Grgurevič Tanja, dipl. psih., spec. klin. psih. Ulica Bratov Babink 10, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 510 81 41 PSIHIATRIČNA AMBULANTA Alenka Helena Petek, dr. med., spec. psih. Beethovnova ulica 6, 1000 Ljubljana GSM: 031 620 340 PSIHIATRIČNA IN PSIHOTERAPTEVTSKA ORDINACIJA Klelija Hrovatič, d. o. o. Slomškova ulica 35, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/430 45 00 in 01/430 45 03 PSIHIATRIČNA ORDINACIJA RUDNIK mag. BLINC PESEK Marjeta, dr. med., spec. psih. Rudnik II/4, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/428 84 06 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.psihiatricnaordinacija.net DIRONA d. o. o. TRAMPUŽ Dubravka, dr. med., spec. psih. Povšetova ulica 29, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/232 12 37 Mob. št.: 040/241 315 E-naslov: [email protected], [email protected] PSIHIATRIČNA ORDINACIJA SOTOŠEK Silvija, dr. med., spec. psih. Komenskega ulica 32, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/431 80 84 SVETOVANJE dr. KUHAR d.o.o. Psihiatrična ambulanta Podpeška cesta 208, 1351 Brezovica pri Ljubljani GSM: 031 357 873 TEMZA d. o. o. AHLIN Dragomira, dr. med., spec. psih. GAJIČ Lilijana, dr. med., spec. psih. KORELC Irena, dr. med., spec. psih. PUKL GABROVŠEK Vitoslava, dr. med. spec. psih Ambulanta: Galerija WTC, Dunajska 158, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/569 25 87 in 059/051 775 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.temza.si KLINIČNO-PSIHOLOŠKA AMBULANTA LEVSTIK Igor, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. Roška cesta 18, 1300 Kočevje Tel. št.: 01/893 11 08 73 ZASEBNA SPECIALISTIČNA AMBULANTA ZA DUŠEVNO ZDRAVJE RAZVOJNE DOBE IN DRUŽINE dr. med. Lea Šinkovec, specialistka psihiatrije Na poklonu 7, 5281 Spodnja Idrija Tel, št.: 05/ 37 28 223 P.3. ZASEBNA ORDINACIJA ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO (koncesija le za šolske otroke in mladostnike) PETRUŠA Andrej, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. Cesta v Mestni Log 55, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/283 43 90 E-naslov: [email protected] PKM D. o. o. KOCMUR Marga, dr. med., spec. psih. in sodni izvedenec Zarnikova ulica 11, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/232 26 00 ROJNIK BERNARD - zasebni zdravstveni delavec, specialist klinične psihologije, dipl. psih., spec. klin. psih. Ulica Bratov Babnik 10, 1000 Ljubljana Tel. št.: 041 615 821 PSIHIATRIČNA IN PEDOPSIHIATRIČNA ORDINACIJA ANJA RELJIĆ PRINČIČ d. o. o. Slomškova ulica 35, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/430 45 00 74 PSIHIATRIČNA AMBULANTA PETEK Alenka Helena, dr. med., spec. psih. Beethovnova ulica 6, 1000 Ljubljana Mob. št.: 031/620 340 E-naslov: [email protected] SPECIALISTIČNA AMBULANTA ŠERIĆ Majda, dr. med., spec. psih. Savska cesta 9, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/437 02 36 PSIHIATRIČNA AMBULANTA ZIHERL Anamarija, dr. med., spec. psih. Novi trg 26, 1241 Kamnik Tel. št.: 01/831 86 19 PSIHIATRIČNA AMBULANTA MURGLE PREGELJ Peter, dr. med., spec. psih. Cesta v Mestni log 55, 1000 Ljubljana Tel. št.: 059/934 946 Mob. št.: 031/859 847 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.pregelj.com Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica SPECIALISTIČNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJA BERIĆ Miroslav, dr. med., spec. psih. in spec. pedopsih. Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj Tel. št.: 02/780 69 50 ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTA mag. ŠINKO Bojan, spec. klin. psih. in psihoterapevt Rogozniška cesta 32, 2250 Ptuj Tel. št.: 02/771 15 22 Mob. št.: 051/427 385 E-naslov: [email protected] ZDRAVSTVENI ZAVOD FAGANELJ BUT MARIBOR FAGANELJ BUT Metka, dr. med., spec. psih. Gosposvetska cesta 41a, 2000 Maribor Tel. št.: 02/252 37 60 DR. POŠTENJAK D. o. o. mag. POŠTENJAK Vladimir, dr. med., spec. psih. Cankarjeva ulica 6, 2000 Maribor Tel. št.: 02/250 29 50 E-naslov: [email protected] PSIHIATRIČNA AMBULANTA FILIPIČ Bojan, dr. med., spec. psih., psihoterapevt in sodni izvedenec za psihiatrijo Vošnjakova ulica 20, 2000 Maribor Tel. št.: 02/250 07 10 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.psihiatrija-drfilipic.si/ ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTA KRUMP Jasna, spec. klin. psih. Židovska ulica 12, 2000 Maribor Tel. št.: 02/250 06 46 E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://jasnakrump.com SPECIALISTIČNA AMBULANTA PSIHIATRIJE PRANIČEVIČ-MUDNIČ Tugomira, dr. med., spec. psih. Volkmerjeva cesta 26, 2250 Ptuj Tel. št: 02/773 81 61 ZASEBNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJA dr. KRAVOS Matej, dr. med., spec. psih. Trg svobode 26, 2310 Slovenska Bistrica Tel. št.: 02/843 11 46 E-naslov: [email protected] ZASEBNA PEDOPSIHIATRIČNA AMBULANTA in ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTA DAJČMAN POTOČNIK Nataša, dr. med., spec. psih. Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor Tel. št.: 02/620 24 50 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zppa.si in www.zkpa.si SPECIALISTIČNA PSIHOLOŠKA ORDINACIJA mag. MERC Hermina, spec. klin. psih. Gospejna ulica 11, 2000 Maribor Tel. št.: 02/252 29 99 Spletna stran: www.vitriol.si ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTA Barbara Vajd Ledinek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.; Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor, Telefon: 02/62-02-450, 02/62-02-453 75 ZDRAVSTVO BERIĆ, AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE IN SPECIALISTIČNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJA, d. o. o Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj Telefon: 02/787 64 70 Celje, Žalec ZASEBNA PSIHOLOŠKA AMBULANTA BOJA (koncesija za otroke in mladostnike) VEBER HABJAN Bojana, spec. klin. psih. Prešernova ulica 6, 3310 Žalec Tel. št.: 03/713 43 64 E-naslov: [email protected] ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTA PUSTINEK Milan, spec. klin. psih. Vrunčeva ul. 1, 3000 Celje Tel. št.: 03/492 43 02 ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA Metoda Vidmar Vengust, dr. med., psihiater Ljubljanska cesta 3 A, 3000 Celje Tel. št.: 03/492 75 75 Kranj, Lesce EMOTIVA d. o. o. Ambulanta za otroško in mladostniško psihiatrijo FORTIČ SMOLE Živa, dr. med., spec. psih. Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj Tel.št.: 04/238 17 05 76 PRIVATNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA REPOLUSK Edvard, dr. med., spec. nevropsihiater Glavni trg 21, 4000 Kranj Tel. št.: 04/236 70 38 ZASEBNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJA RESMAN Janez, dr. med., spec. psih. Železniška ulica 10, 4248 Lesce Tel. št.: 04/530 22 50 E-naslov: [email protected] DISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVJE, ZD Kranj KUŠAR Staša, spec. klin. psih. OŠTREK Metka, spec. klin. psih. doc. dr. ROJŠEK Janez, spec. klin. psih. DANIJELA JANŠA, dr. med. spec. psih. KALIŠNIK - ŠAVLI METKA, dr. med., spec. psih. Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj Tel št.: 04/208 22 50 Novo mesto KLINIČNO PSIHOLOŠKA ORDINACIJA BRUDAR Irena, spec. klin. psih. Šmihelska cesta 20, 8000 Novo mesto Tel. št.: 07/332 58 09 E-naslov: [email protected] ZASEBNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJA KAPŠ Peter, dr. med., spec. psih. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Tel. št.: 07/338 07 20 Koper, Piran, Portorož, Postojna ZASEBNA SPECIALISTIČNA AMBULANTA – PEDOPSIHIATRIJA PAVLETIĆ-KOPILOVIĆ Milojka, dr. med., spec. psih. Fornače 35, 6330 Piran - Pirano Tel. št.: 05/674 73 33 ZDRAVSTEVNI DOM PIRAN, PSIHOHIGIENSKI DISPANZER ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE MAŽER Alida, dr. med., spec. pedopsih. Cesta solinarjev 1, 6320 Portorož Tel. št.: 05/677 17 64 ZASEBNA SPECIALISTIČNA AMBULANTA ZA DUŠEVNO ZDRAVJ,E RAZVOJNE DOBE IN DRUŽINE ŠINKOVEC Lea, dr. med., spec. psih. Na Poklonu 7, 5281 Spodnja Idrija Tel. št.: 05/37 28 223 ZD Postojna, Prečna 2, 6230 Postojna Tel. št.: 05/70 00 411 SUPEREGO, d. o. o. DAMEJ Mirjana, dr. med., spec. psih. Novi trg 6, 6230 Postojna Tel. št.: 05/726 10 08 PSIHIATRIČNI DISPANZER ZD KOPER VODOPIVEC Zoran dr. med., spec. psih. Ljubljanska 6a, 6000 Koper Tel. št.: 05/664 73 73 ZDRAVSTVENI ZAVOD CELJENJE KOPER FURLAN Mirjana, dr. med., spec. psih. APATH Teja, dr. med., spec. psih. Asis. Mag. GROLEGER Urban, dr. med., spec. psih. Ulica Vojke Šmuc 12, 6000 Koper Ambulanta: Obrtniška 30, 6000 Koper Mob. št.: 031/387 333 E-naslov: [email protected] ZDRAVSTVENI ZAVOD JURETIĆ JADRANKA PORTOROŽ JURETIĆ Jadranka, dr. med., spec. psih. Prešernova cesta 53, 6310 Izola Tel. št.: 05/99 33 060 E-naslov: [email protected] Murska Sobota, Radenci SPECIALISTIČNA ORDINACIJA ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO GERIČ Ignac, univ. dipl. psihol., spec. klinič. psihol. Ulica Staneta Rozmana 3, 9000 Murska Sobota Tel. št. 02/534 82 56 AMBULANTA ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO OREŠNIK ŽALIG Marjeta, spec. klin. psih., Ulica arhitekta Novaka 9, 9000 Murska Sobota Tel. št. 02/534 10 10 77 ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA RAKIČAN HAGYMAS Istvan, dr. med., spec. psih. Ulica dr. Vrbnjaka 1, 9000 Murska Sobota Tel. št.: 02/530 42 56 ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA KOCIPER Jožef, dr. med., spec. psih. Gubčeva cesta 22, 9252 Radenci Tel. št.: 02/566 97 42 GSM.: 041/774 677 LE SKUPAJ Psihiatrična ambulanta, psihoterapija, svetovanje in ostale storitve d. o. o. Gubčeva cesta 22, 9252 Radenci Tel. št.: 02/566 97 42 Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA SUDAR Dušan, dr. med., spec. psih. Ulica Gradnikove brigade 7, 5000 Nova Gorica Tel. št.: 05/338 32 82 Prešernova 6, 5220 Tolmin Tel. št.: 05/338 11 20 Gradišče nad Prvačino 4, 5294 Dornberg Tel. št: 05/ 300 69 00 ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA LEBAN Breda, dr. med., spec. psih. Ulica Gradnikove brigade 7, 5000 Nova Gorica Tel. št.: 05/ 338 32 81 Tovarniška cesta 3, 5270 Ajdovščina Tel. št.: 05/369 32 20 1210 Ljubljana-Šentvid Tel. št.: 01/512 23 64 GSM: 031/ 590 493 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.psihologinja.si PERSONA – Center za psihološko svetovanje MEŠKO POKORN Aleksandra, dr. med., spec. klin. psih. Prušnikova 55, 78 PACIENT d. o. o. dr. REBOLJ Klemen, dr. med., spec. psih. dr. PRETNAR Melita, dr. med. spec.psih. Savska 3, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/280 30 52 E-naslov: [email protected] dr. ZORAN MILIVOJEVIĆ dr. Zoran Milivojević, dr. med., spec. psihoterapevt Transakcijska psihoanaliza E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.milivojevic.info ZAVOD NAMEN – DRUŽINSKA, PARTNERSKA IN INDIVIDUALNA PSIHOTERAPIJA Mateja Bedenk Košir, spec. zakonske in družinske terapije Trdinova 7, 1000 Ljubljana Mob. št.: 040/ 762 566 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zavod-namen.si ROJNIK ILZE S.P. Rojnik Ilze, dr. med., spec. psih. Ulica bratov Babnik 10, 1000 Ljubljana Mob. št.: 041/784 573 E-naslov: [email protected] MAGDIČ PSIHA & MAGDIČ - DRUŽBA ZA ANALITIČNO PSIHOLOGIJO, NEVROPSIHIATRIČNO POSVETOVANJE, DIAGNOSTICIRANJE in REHABILITIACIJO in RAZISK. in EKSPERIM. RAZVOJ NA PODROČJU MEDICINE D.N.O. Cankarjeva ulica 21, Rakičan 9000 Murska Sobota Tel.št.: 02/530 41 16 GSM: 041/343 660 E-naslov: [email protected] POSVET - Center za psihološko svetovanje Izvaja psihološko svetovanje za odrasle osebe v čustvenih stiskah. Mestni trg 8, 1000 Ljubljana Tel. št.: 031 704 707 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.posvet.org SLOVENSKA KROVNA ZVEZA ZA PSIHOTERAPIJO E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.skzp.org IPTA - Inštitut za psihoterapijo transakcijske analize Martin Bertok, univ. dipl. soc. GSM: 041 789 116 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.ipta.si mag. Majda Pučnik Rudl, sistemska psihoterapevtka Hudo, Potočna ulica 2 1235 Radomlje Tel.št.: 041 419 079 e-naslov: [email protected] Zavod Psihoanalitično središče, Kranj Tel. št: 051 830 407 E-naslov: [email protected] Spletna stran: zavodpas.webstars.com Društvo Človeška toplina Dragica Erpič - zakonska in družinska terapevtka Telefon: 041 448 611 E-naslov: [email protected] 79 Jerica Penko - sistemska družinska terapevtka Telefon:040 835 678 E-naslov: [email protected] Eva Erpič - vzgojiteljica predšolskih otrok in študentka socialnega dela Telefon:041 410 843 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.cloveska-toplina.com mag. Julijana Florjančič Kristan, sistemska psihoterapevtka Tel. št: 041/546-747 in 05/7001214 E-naslov: [email protected] Pergo psihoterapija mag. Nataša Mohorč Kejžar Maistrova 10, Grosuplje Tel. št.: 031 655 201 E-naslov: [email protected] Psihoterapija Antropos Tjaša Srhoj Tischlerjeva ulica 10, 1000 Ljubljana Tel. št.: 030 313 333 E-naslov: [email protected] Zavod Anima Vita, psihoterapija in svetovanje Svetčeva pot 9, 1241 Kamnik Tel. št.: 041 888 799 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.animavita.si 80 Center za osebnostno rast in psihoterapijo Trg Mladinskih delovnih brigad 5, 1000 Ljubljana Tel. št.: 031 770 961 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.psihoterapijacenter.si Mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani Trg Mladinskih delovnih brigad 5, 1000 Ljubljana Tel. št.: 041 748 812 E-naslov: [email protected] Jazsemvredu Nevenka Breznik s.p. Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana Tel. št.: 041 635 530 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.jazsemvredu.si Irena Fras specializantka transakcijsko analitične psihoterapije, Pot ob Homšnici 6, 2380 Slovenj Gradec / Koroška Telefon: 041 748 016 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.odstiranja.si 041 344 194 (glavna medicinska sestra) Spletna stran: www.psih-klinika.si PSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje Tel. št.: 01/587 21 00 Spletna stran: www.psih-klinika.si CENTER ZA ZDRAVLJENJE ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG CZOPD Zaloška 29, 1000 Ljubljana Tel. št. 01/5874 900 Spletna stran: www.psih-klinika.si PSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 3003 475 PSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA Enota za zdravljenje motenj hranjenja Zaloška 29, 1000 Ljubljana Tel. št: 01/ 587 49 49 CENTER ZA MENTALNO ZDRAVJE - CMZ Zaloška 29, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/587 49 00 (centrala) Tel. št.: 041/564 293 (dežurni zdravnik) Tel. št: 01/ 5874 934, KLIC V DUŠEVNI STISKI - CMZ Zaloška 29, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/520 99 00 ali 01/520 99 01 Spletna stran: www.psih-klinika.si KATEDRA ZA PSIHIATRIJO - CMZ Zaloška 29, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/587 49 05 (tajništvo) Spletna stran: www.psih-klinika.si CENTER ZA IZVENBOLNIŠNIČNO PSIHIATRIJO - CIP Njegoševa 4, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/231 59 90 (sprejemna ambulanta) Tel. št.: 01/434 45 17 ali 01/434 45 18 (urgentna ambulanta) Spletna stran: www.psih-klinika.si SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Gotska 18, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/583 75 00 ali 01/583 75 35 UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, ODDELEK ZA PSIHIATRIJO Ob železnici 30, 2000 Maribor Tel. št.: 02/321 11 33 Oddelek za zdravljenje alkoholizma in za psihoterapijo Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor Tel. št.: 02 61 81 141 Spletna stran: www.sb-mb.si 81 PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE Begunje 55, 4275 Begunje Tel. št.: 04/533 52 00 Alkohološka ambulanta Tel. št.: 04/533 52 13 Spletna stran: www.pb-begunje.si PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ Ptujska cesta 33, 2270 Ormož Tel. št.: 02/741 51 00 E-naslov: [email protected] [email protected] Spletna stran: www.pb-ormoz.si ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA Dispanzer za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnosti Sodna ulica 13, 2000 Maribor Tel. št.: 02/25 17 572 PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK Celjska cesta 37, 3212 Vojnik Tel. št.: 03/780 01 00 Oddelek za zdravljenje bolezni odvisnosti Tel. št.: 03/ 780 01 44 Spletna stran: www.pb-vojnik.si PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija Tel. št.: 05/373 44 00 E-naslov: [email protected] Oddelek za zdravljenje odvisnosti Tel. št.: 05/373 44 17 Spletna stran: www.pb-idrija.si Marica Pavlišič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 226 Območje Psihiatrične klinike Ljubljana (OE Lj in Novo mesto) Nevenka Močnik E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 229 Damjana Deržak E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 210 Andrejka Vučak E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 228 Vesna Zupančič E-naslov: vesna.zupancic. [email protected] GSM: 051 276 211 Lidija Kristančič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 225 82 Stanka Radojičič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 213 Območje UKC Maribor – oddelek za psihiatrijo (OE Maribor, OE Ravne) Edo Pavao Belak E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 220 Romana Miklič GSM: 051 276 221 Andreja Vučak E-naslov: vuč[email protected] GSM: 051 276 228 Območje Psihiatrične bolnišnice Begunje (OE Kranj) Območje Psihiatrične bolnišnice Vojnik (OE Celje, OE Krško) Marija Zidarič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 215 Vesna Zupančič GSM: 051 276 211 Polonca Nunčič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 212 Romana Miklič E-naslov: romanamiklic. [email protected] GSM: 051 276 221 Damjana Deržak E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 210 Območje Psihiatrične bolnišnice Ormož (OE Murska Sobota) Brigita Žajdela E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 227 Marija Zidarič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 215 Marica Pavlišič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 226 Polonca Nunčič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 212 Stanka Radojičič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 213 Edo Pavao Belak E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 220 83 Območje Psihiatrične bolnišnice Idrija (OE Nova Gorica, OE Koper) Nevenka Močnik E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 229 Brigita Žajdela E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 227 Lidija Kristančič E-naslov: [email protected] GSM: 051 276 225 SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD DUTOVLJE Dutovlje 128, 5221 Dutovlje Tel. št.: 05/764 01 14 (centrala) GSM.: 031/361 740 (glavna medicinska sestra) JAVNI SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD HRASTOVEC Hrastovec 22, 2230 Lenart v Sl. goricah Tel. št.: 02/ 729 35 10 Spletna stran: www.hrastovec.org POSEBNI SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD PRIZMA PONIKVE Ponikve 76, 1312 Videm - Dobrepolje Tel. št.: 01/788 01 00 (centrala) GSM: 031/653 667 (dežurna medicinska sestra) Spletna stran: http://www.prizma-ponikve.si 84 SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD LUKAVCI Lukavci 9, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel. št.: 02/588 84 20 Spletna stran: www.lukavci.si SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD DOM NINE POKORN GRMOVJE Pernovo 4a, 3310 Žalec Tel. št.: 03/713 29 00 (centrala) E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.ssz-slo.si/ slo/main.asp?id=171761FF CENTER SLEPIH, SLABOVIDNIH IN STAREJŠIH ŠKOFJA LOKA Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka Tel. št.: 04/511 63 07 Fax: 04/511 64 51 E-naslov: [email protected] DOM UPOKOJENCEV PODBRDO, ENOTA PETROVO BRDO Petrovo Brdo 7, 5243 Podbrdo Tel. št.: 05/380 18 40 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dompodbrdo.si 1. Navajamo podatke le za tiste nevladne organizacije, ki izvajajo dopolnilne programe duševnega zdravja v skupnosti. ALTRA - Odbor za novosti v duševnem zdravju Pomoč in podpora v skupnosti osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem (samo polnoletnim): svetovalnica, dnevni center, stanovanjske skupine, zaposlitveni program, šivalnica, klub, umetniški atelje, skupine za samopomoč, pohodniške in izletniške dejavnosti. Enota Ljubljana Zaloška 40, 1000 Ljubljana Svetovalnica: 01/542 55 62 in 01 542 55 54 Dnevni center: 01/544 47 60 Stanovanjske skupine: 01/544 37 93 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.altra.si Enota Prevalje Trg 31, 2391 Prevalje Tel.št.: 02/824 09 10 E-naslov: [email protected] NOVI PARADOKS, Slovensko društvo za kakovost življenja Izvaja programe stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, rehabilitacijskih delavnic ter programov socialnega podjetja in dela z mladimi v raznolikih občinah v državi. Vrhovci cesta XVII/40, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/422 85 61 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-paradoks.si DRUŠTVO OZARA SLOVENIJA, Nacionalno združenje za kakovost življenja V številnih slovenskih krajih izvaja programe stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, pisarn za svetovanje, zaposlovanja, zagovorništva, izobraževanja ter samopomoči, izvaja pa tudi različne preventivne aktivnosti, založniško dejavnost in promocijo duševnega zdravja. Sedež društva: Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor Tel. št.: 02/330 04 44 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.ozara.org 85 Enota Sevnica Trg svobode 11, 8290 Sevnica Tel.št.: 07/816 37 80 Enota Ravne na Koroškem Prežihova ul. 7, 2390 Ravne na Koroškem Tel./fax: 02/ 875 06 30 Enota Jesenice Cirila Tavčarja ul. 3b, 4270 Jesenice Tel./fax: 04/583 62 00, 04/583 62 01 Enota Ljubljana Gregorčičeva ul. 5, 1000 Ljubljana Tel./fax: 01/ 244 51 20, 01/244 51 21 Enota Nova Gorica Partizanska 57, 5000 Nova Gorica Tel.: 05/330 37 20, 05/330 37 21 Enota Kranj Kidričeva 6, 4000 Kranj Tel./fax: 04/236 26 10, 04/ 236 26 11 Enota Črnomelj Ulica 21. oktobra 19a 8340 Črnomelj Tel.: 07/306 18 60 Enota Novo mesto Rozmanova 10, 8000 Novo mesto Tel./fax: 07/394 26 61 Enota Ljutomer Miklošičev trg 3, 9240 Ljutomer Tel.: 051 475 199 Enota Izola - Koper Kažipotna ul. 9, 6310 Izola Tel./fax: 05/662 18 30, 05/662 18 31 Enota Celje Kocenova 4, 3000 Celje Tel./fax: 03/492 57 50, 03/492 57 51 Enota Brežice Černelčeva c.7, 8250 Brežice Tel./fax: 07/499 41 60 86 Enota Tolmin-gostovanje Brunov drevored 23, 5220 Tolmin Tel.: 051/ 621 241 Enota Trebnje-gostovanje Goliev trg 11, 8210 Trebnje Tel.: 070 550 706 Enota Lendava-gostovanje C. Lajcsija Pandurja 1, 9220 Lendava Tel.: 070 419 879 Enota Zasavje Cesta 1. junija 4, 1420 Trbovlje Tel.: 01/ 320 53 90, 070 216 496 Enota Maribor Strossmayerjeva 3, 2000 Maribor Tel/fax: 02/ 23 80 680, 02/ 23 80 681 Enota Slovenj Gradec Celjska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tel/fax: 02/ 88 50 640, 02/ 88 50 641 Enota Brežice Černelčeva cesta 7, 8250 Brežice Tel/fax: 07/ 49 94 160 Enota Murska Sobota Bakovska 6, 9000 Murska Sobota Tel/fax: 02/53 91 142, 02/ 53 91 143 Enota Ptuj Ul. Viktorina Ptujskega 3, 2250 Ptuj Tel/fax: 02/ 79 80 650, 02/79 80 651 ŠENT, Slovensko združenje za duševno zdravje Programe stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, zaposlovanja, zagovorništva, izobraževanja ter samopomoči izvaja v okviru centrov za duševno zdravje v skupnosti in njenimi enotami v naslednjih slovenskih regijah: Osrednjeslovenska, Primorska, Gorenjska, Savinjska in Štajerska. Sedež združenja: Cigaletova ulica 5, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/230 78 30 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.sent.si Center za duševno zdravje v skupnosti Osrednjeslovenska regija Šuštarjeva kolonija 42a, 1420 Trbovlje Tel. št: 03/ 564 26 70 E-naslov: [email protected] Enota ŠENT Ljubljana Belokranjska ulica 2, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 230 78 41 E-naslov: [email protected] Enota ŠENT Trbovlje Šuštarjeva kolonija 42a, 1420 Trbovlje Tel. št.: 03/ 564 26 70 E-naslov: [email protected] Center za duševno zdravje v skupnosti Dolenjska regija Vrhovčeva 14, 8000 Novo mesto Tel. št: 01/373 76 80, 041 500 956 E-naslov: [email protected] Enota ŠENT Kočevje Turjaška ulica 6, 1330 Kočevje Tel.št.: 01/ 893 87 00 E-naslov: [email protected] Enota ŠENT Metlika Naselje Borisa Kidriča 9, 8330 Metlika Tel. št: 01/ 369 24 71 E-naslov: jasmina.cehajic@ dc.sent.si 87 Enota ŠENT Novo mesto Vrhovčeva 14, 8000 Novo mesto Tel.št.: 07/373 76 80 Mob. št.: 041/500 956 E-naslov: [email protected] Center za duševno zdravje v skupnosti Obalno-kraška regija Vergerijev trg 3, 6000 Koper Tel. št.: 05/ 662 14 84 E-naslov: [email protected] Enota ŠENTMAR Koper Vergerijev trg 3, 6000 Koper Tel. št.: 05/662 14 84 E-naslov: [email protected] Enota ŠENT Postojna Tržaška ulica 24, 6230 Postojna Tel. št.: 05/ 721 4771 E-naslov: [email protected] Center za duševno zdravje v skupnosti Podravska regija Cesta proletarskih brigad 61, 2000 Maribor Tel. št.: 02/320 26 91 E-naslov: tadeja. [email protected] Enota ŠENTLENT Maribor Cesta proletarskih brigad 61, 2000 Maribor Tel. št.: 02/320 26 93 E-naslov: [email protected] Center za duševno zdravje v skupnosti Koroško-Šaleška regija Kersnikova cesta 1, 3320 Velenje Tel. št.: 030 608 690 E-naslov: [email protected] 88 Enota ŠENT Radlje ob Dravi Mariborska cesta 30 A 2360 Radlje ob Dravi E-naslov: [email protected] Enota Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog Velenje Kersnikova cesta 1, 3320 Velenje Tel. št.: 030 608 690 E-naslov: [email protected] Center za duševno zdravje v skupnosti Severnoprimorska regija Cesta Prekomorskih brigad 32. 5290 Šempeter pri Gorici Tel. št.: 05/ 330 96 00, 031 371 992 E-naslov: margerita.humar@ sent.si Enota ŠENT Nova Gorica Cesta Prekomorskih brigad 32. 5290 Šempeter pri Gorici Tel. št.: 05/ 330 96 03, 031 371 992 E-naslov: [email protected] Enota Dnevni center za uporabnike prepovedanih drog Sedejeva 9a 5000 Nova Gorica Tel. št.: 05/330 96 03, 031 607 245 E-naslov: [email protected] Enota Terensko delo z uporabniki prepovedanih drog Sedejeva 9a, 5000 Nova Gorica Tel. št.: 030 322 888 E-naslov: [email protected] Enota ŠENT Ajdovščina Bevkova 2, 5270 Ajdovščina Tel. št.: 05/364 38 50 E-naslov: [email protected] Center za duševno zdravje v skupnosti Gorenjska regija Kranjska cestga 3, 4240 Radovljica Tel. št.: 04/ 530 30 10 E-naslov: [email protected] Enota ŠENTGOR Radovljica Kranjska cesta 3, 4240 Radovljica Tel. št.: 04/530 30 10 E-naslov: [email protected] Enota ŠENT'K Kranj Tomšičeva ulica 13, 4000 Kranj Tel. št.: 04/236 90 20 E-naslov: [email protected] Enota ŠENT Škofja Loka Mestni trg 38, 4220 Škofja Loka Tel. št.: 04/518 37 30 E-naslov: [email protected] Center za duševno zdravje v skupnosti Savinjska regija Gregorčičeva 6, 3000 Celje Tel. št.: 03/ 42 88 890 E-naslov: [email protected] Enota ŠENTCELEIA Celje Gregorčičeva 6, 3000 Celje Tel. št.: 03/42 88 890 E-naslov: [email protected] VEZI, Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Na Krasu izvaja programe stanovanjskih skupin, dnevnega centra, samopomoči, zagovorništva, zaposlitvene rehabilitacije, izobraževanja ter telefon za pomoč v stiski. Štorje 26, 6210 Sežana Tel. št.: 05/768 52 00 Mob. št.: 031/649 288 (pomoč v stiski 24h/dan) E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvovezi.org Dnevni center Ilirska Bistrica Tavčarjeva ulica 15, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/714 14 20 E-naslov: [email protected] Dnevni center Štanjel Štanjel 59 a, 6222 Štanjel Tel. št.: 05/769 01 89 E-naslov: [email protected] Dnevni center Štorje Štorje 26, 6210 Sežana Tel. št.: 05/768 52 00 E-naslov: [email protected] Stanovanjska skupina Gorjansko, Gorjansko 71a, 6223 Komen Tel. št.: 05/766 43 60 Stanovanjska skupina Divača Ulica Bogomirja Magajne 8, 6215 Divača Tel. št.: 08/ 205 17 95 89 Stanovanjska skupina Ilirska Bistrica Vojkov drevored 8, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/714 51 60 Stanovanjska skupina Podgrad Podgrad 107, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/ 783 52 01 Stanovanjska skupina Postojna Tržaška 33, 6230 Postojna Tel. št.: 05/726 48 00 2. Navajamo podatke za ostale nevladne organizacije, ki prav tako izvajajo programe pomoči in samopomoči za osebe s težavami v duševnem zdravju. HUMANA, Združenje svojcev pri skrbi za duševno zdravje Na območju Gorenjske regije izvaja programe delovne in socialne vključenosti, svetovanja, izobraževanja in pomoči svojcem oseb s psihozo ter program samointegracije oseb s težavami v duševnem zdravju z višjo izobrazbeno strukturo. Oldhamska 14, 4000 Kranj Tel. št.: 04/201 17 20 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.humana.grozd.eu DAM, Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami Na območju Ljubljane izvajajo programe samopomoči ter 90 izobraževanja za osebe z depresijo in anksioznimi motnjami. Ilirska 22, 1000 Ljubljana E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.nebojse.si Društvo Mostovi - za zdravje v duševnem zdravju Novo uporabniško društvo, ki ga upravljajo uporabniki sami in izvajajo programe samopomoči. Topniška ulica 31, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/280 92 69 DRUŠTVO ZA PREVENTIVNO DELO Izvaja programe varovanja in krepitve duševnega zdravja hospitaliziranih otrok in mladostnikov na Pediatrični kliniki v Ljubljani ter mladinske delavnice. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/426 13 89 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-dpd.si MUZA, Društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenja Na območju Ljubljane izvaja programe svetovanja, izobraževanja in samopomoči za osebe z motnjami hranjenja ter njihove svojce, imajo pa tudi svetovalnico za motnje hranjenja. Kongresni trg 1 (pritličje, soba 10/11), 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/425 03 38 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.svetovalnicamuza.si DRUŠTVO ZA PSIHOLOŠKO SVETOVANJE KAMELEON Društvo nudi brezplačno internetno svetovanje otrokom, mladostnikom, odraslim in starejšim v stiski. Svetovalci so prostovoljci različnih starosti, različnih smeri študija in zaposlitve, ki imajo izkušnje na področju svetovanja ljudem v stiski in so za to ustrezno usposobljeni. Tržaška 51, 1000 Ljubljana Tel. št. (informacije): 051 486 658 E-naslov: info@ svetovalnicakameleon.si Spletna stran: www.stvetovalnicakameleon.si MAMA ZOFA Združenje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva. Nudenje pomoči v obporodnih stiskah tudi ženskam, ki imajo težave v duševnem zdravju. Grablovičeva 54, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/544 34 79 in 030 321 355 Podpora v obporodnih stiskah: 051 245 013 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.mamazofa.org DRUŠTVO ŽENSKA SVETOVALNICA Deluje na področju psihosocialne pomoči in samopomoči žensk, ki so žrtve nasilja ali imajo motnje hranjenja. Ženskam v stiski nudijo brezplačno svetovanje, zagovorništvo, informacije o pristojnostih javnih služb in pomoč pri organizaciji skupin za samopomoč. Langusova 21, 1000 Ljubljana Telefon: 01/251 16 02 Spletna stran: www.drustvo-zenska-svetovalnica.si E-naslov: [email protected] Krizni center za ženske (namenjen ženskam z ali brez otrok, ki so pravkar doživele nasilje s strani partnerja, družinskega člana ali druge osebe oziroma obstaja nevarnost, da se bo to zgodilo in potrebujejo pomoč, podporo ter možnost umika in začasnega bivanja v varnem prostoru) Tel. št.: 031/233 211 (24h/dan) E-naslov: [email protected] Podružnica v Kopru Dežurni telefon v Kopru: 040/733 068 E-naslov: [email protected] SPOMINČICA - Slovensko združenje za pomoč pri demenci Izvaja programe samopomoči, izobraževalno podporne tečaje za svojce ter program telefonskega svetovanja. NASLOV: Linhartova 13, 1000 Ljubljana Tel./fax: 01/ 256 56 11 Svetovalni telefon: 01/ 52 83 995, vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15:00 do 17:00 E-naslov: [email protected] 91 UP Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije Miklošičeva 16, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 434 25 70 E-pošta: [email protected] Projekt Človek - program za samopomoč terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti Spletna stran: www.projektclovek.si Sprejemni center Ljubljana Malenškova 11, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/540 31 74 GSM: 041 717 356 E-pošta: [email protected] Uradne ure: vsak delavnik od 10:30 - 12:00 Sprejemni center Piran Cankarjevo nabrežje 9a, 6330 Piran Tel. št.: 05/97 50 340 E-pošta: [email protected] Uradne ure: ponedeljek, torek, sreda, petek od 12:00 - 14:00 Regijski sprejemni center Koroške Čečovje 12 a, 2390 Ravne na Koroškem Tel. št.: 05 97 20 271 GSM: 051 637 267 E-pošta: [email protected] Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek od 11:00 - 13:00 92 Sprejemni center Ruše Ulica 27. decembra 2, 2345 Bistrica ob Dravi Tel. št.: 02 661 01 01 GSM: 041 358 668 E-pošta: [email protected] Uradne ure: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 10:00 - 13:00 in sreda od 11:00 - 13:00 Sprejemni center Kočevje Ljubljanska cesta 7, 1330 Kočevje Tel. št.: 0597/ 11 050 GSM: 051 650 459 E-pošta: sc.kocevje@ projektclovek.si Uradne ure: sreda in petek, od 10:00 - 14:00 Sprejemni in dnevni center Novo Mesto Cvelbarjeva ulica 2, 8000 Novo Mesto Tel. št.: 059 770 352 GSM: 031 311 989 E-pošta: [email protected] Dnevni center in Prius Malenškova 11, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 540 31 74 GSM: 041 717 356 E-pošta: [email protected] Uradne ure: vsak delavnik od 10:30 - 12:00 Terapevtska skupnost Sopotnica 1, 4220 Škofja Loka Tel. št.: 0597 50 190 GSM: 040 293 349 E-pošta: [email protected] Uradne ure: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 10:00 do 12:00 Terapevtska skupnost za zasvojene mamice (starše) in njihove otroke Sopotnica 1, 4220 Škofja Loka Tel. št.: 0597 40 361 GSM: 040 865 903 E-pošta. [email protected] Uradne ure: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 10:00 do 12:00 Center za reintegracijo Celovška 480, 1120 Ljubljana Tel. št.: 0597 12 360 GSM: 051 368 209 E-pošta: [email protected] Uradne ure: ponedeljek 15:30 16:00, torek 14:30 - 15:30, petek 12:00 - 13:00 Program za otroke in mladostnike Slovenska 19, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 425 12 14 GSM: 051 642 074 E-pošta: [email protected] Uradne ure: vsak delavnik 10:00 - 13:00 Pomoč odvisnikom - Karitas Zavod Pelikan - Karitas Litijska cesta 24 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 548 02 86 E-pošta: [email protected] Programi pomoči: S.O.S telefon, Informativni svetovalni pogovori, Mladoletni uživalci drog, Pripravljalni center, Komuna Skupnost Srečanje, Skupine za starše odvisnikov, Reintegracija, Preventivna predavanja Več na spletni strani: www.pelikan.karitas.si Združenje DrogArt Svetovanje za mladostnike, ki imajo težave zaradi uživanja alkohola in prepovedanih drog (ter za njihove starše); svetovanje za mlade, ki se znajdejo v stistki zaradi alkohola v družini. Svetovanje po predhodnem dogovoru vsak ponedeljek od 12:00 - 15:00. Svetovanje je brezplačno. DrogArt info točka: Prečna ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 439 72 70 in 059 04 72 71 (vsak delavnik od 10:00 - 16:00) GSM: 041 730 800 E-pošta: [email protected]; [email protected] Spletna stran: www.drogart.org Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog STIGMA Dejavnosti: Dnevni center, Svetovanje, Varna hiša... Štihova ulica 12, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/430 12 00 Spletna stran: www.drustvo-stigma.si Društvo socialni forum za zasvojenosti in omame Resljeva 11, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 438 68 00 E-naslov: [email protected] Pogovorno združenje Človeška toplina Dunajska 156, p.p. 89, Ljubljana tel.: 041 448 611 Spletna stran: www.cloveska-toplina.com 93 Overeaters Anonymus Skupina za samopomoč osebam, ki okrevajo od osvisnosti s hrano (kompulzivno prenajedanje, bulimija, anoreksija) Telefon: 051 755 291 Spletna stran: http://oa-slovenija.com Družinski center Stik Psihoterapevtska pomoč zasvojenim in svojcem, individualno terapevtsko svetovanje Rozmanova 10, Novo Mesto Tel. št.: 01 430 46 14 E-pošta: info@stik. si Spletna stran: www.stik.si Skupina SAA Ženske Slovenija Anonimna skupina deklet in žena, ki okrevajo od zasvojenskega seksualnega vedenja Tel. št: 030 254 592 E-naslov: [email protected] Društvo Zdrava pot Pomoč in samopomoč na področju zasvojenosti, izvajajo program zmanjševanja škode zaradi uporabe nedovoljenih drog Krekova ulica 12A, 2000 Maribor Telefon: 02/ 25 11 428 GSM: 031 600 3210 E-naslov: [email protected] Program Korak: svetovanje, informiranje in pomoč uporabnikom nelegalnih drog in njihovim svojcem Preglov trg 15, 1000 Ljubljana Uradne ure: vsak delovni dan od 12. do 19. ure Tel. št.: 01/52 06 441 E-naslov: [email protected] LAS - lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti Novo Mesto Osebno svetovanje: Svetovalna pisarna LAS Rozmanova ulica 10, Novo Mesto Spletna stran: las.novomesto.si 94 Društvo POT Levstikova ulica 3, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/ 710 06 25 E-naslov: [email protected] Društvo SVIT Ljubljanska cesta 6, Koper Tel. št.: 05/626 00 11 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.svit-kp.org Društvo Ars Vitae - društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj Tel. št.: 031 519 902 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.arsvitae.si ZD Domžale Mestni trg 2, 1230 Domžale Tel. št.: 01/ 724 51 20 Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/300 34 60 Društvo Žarek upanja Nudijo celostno psihosocialno obravnavo uporabnikom s težavami zaradi rabe alkohola ali zasvojenosti z alkoholom Letališka 33, p. p. 2558 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 89 77 023 Spletna stran: www.zarekupanja.net Zveza skupin zdravljenih odvisnikov Slovenije Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/898 70 23 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zsos.si ANONIMNI ALKOHOLIKI - AA Težave z alkoholom p.p. 3512, 1001 Ljubljana Tel. odzivnik: 01/433 82 25 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.aa-drustvo.si Železniški zdravstveni dom Celovšla cesta 4, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 291 23 87 Alateen - pomoč za najstnike, katerih starši, družinski člani ali prijatelji imajo probleme z alkoholom Srečanja potekajo vsako soboto od 17:30 - 18:30 na naslovu Resljeva 11, 1000 Ljubljana E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.al-anon.si/alateen Ljubljana in osrednja Slovenija Društvo Abstinent Tržaška cesta 40, CZD Vič, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 200 21 40 Inštitut Antona Trstenjaka Resljeva ulica 11, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/438 68 00 Društvo zdravljenih alkoholikov Ljubljana Bežigrad Podmilščakova 20, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 781 80 50 ZD dr. Julija Polca Novi trg 26, 1241 Kamnik Tel. št.: 01/ 831 86 19 Društvo AL-ANON za samopomoč družin alkoholikov Lepi pot 6, 1000 Ljubljana Tel. št.: 031 744 722, 041 590 789, 01 256 74 80 Tel. odzivnik: 01 251 30 00 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.al-anon-drustvo.si 95 Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika Raskovec 21, 1360 Vrhnika E-naslov: [email protected] GSM: 041 202 506 Notranjska in Primorska ZD Ajdovščina Tovarniška 3, 5270 Ajdovščina Tel. št.: 05/ 369 30 00 Društvo za psihosocialno pomoč in rehabilitacijo ljudi v stiski Pluton, Ajdovščina Gregorčičeva ulica 20, 5270 Ajdovščina Tel. št.: 051 633 433 Društvo zdravljenih alkoholikov Cerknica Tel. št.: 041 354 322 Klub zdravljenih alkoholikov Cerkno Platiševa ulica 39, 5282 Cerkno Tel. št.: 051 344 732 ali 031 571 267 E-naslov: [email protected] Klub zdravljenih alkoholikov Idrija Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija Tel. št.: 05/ 373 44 00 Društvo zdravljenih alkoholikov Ilirska Bistrica Gregorčičeva 8, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 051 437 400 96 Klub zdravljenih alkoholikov Koper p. p. 395, 6000 Koper Tel. št.: 051 314 133 Zavod Karitas Samarijan Socialnovarstveni program Vrtnica - socialna rehabilitacija oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom Markova 38, Bertoki, 6000 Koper Tel. št.: 040 980 464 E-naslov: [email protected] Društvo Viharnik Koper Dolinska 58, 6000 Koper Tel. št.: 05/ 625 09 00 Klub zdravljenih alkoholikov Logatec Tel. št.: 01/373 44 00 Društvo za zdravo življenje Nova Gorica Rejčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica Tel. št.: 05/ 338 32 63 Društvo zdravljenih alkoholikov Postojna Prečna ulica 2, 6230 Postojna Tel. št.: 041 879 098 Klub zdravljenih alkoholikov Tolmin Prečna ulica 6a, 5220 Tolmin Tel. št.: 05/ 388 11 20 Gorenjska Klub zdravljenih alkoholikov dr. Viktorja Kocjančiča Partizanska cesta 1d, 4220 Škofja Loka Tel. št.: 04/ 51 70 111, 04/417 01 00 Klub zdravljenih alkoholikov Nova brazda Slovenski trg 1, 4000 Kranj Tel. št.: 04/ 236 48 10 Klub zdravljenih alkoholikov Viharniki Kranj Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj Tel. št.: 04/ 208 22 86, 031 425 687 Klub zdravljenih alkoholikov Feniks Bleiweisova 16, 4000 Kranj Tel. št.: 031 737 796 Klub zdravljenih alkoholikov Nova Brazda Koroška cesta 19, 4000 Kranj Tel. št.: 031 737 796 KZA dr. Srečka Vogrina Sodna ulica 13, 2000 Maribor Tel. št.: 040 365 883 PB Ormož Ptujska cesta 33, 2270 Ormož Tel. št.: 02/ 741 51 00, 02/741 51 21 ZD Ormož Ul. Dr. Horvata 4, 2270 Ormož Tel. št.: 01/ 740 57 09 ZD Dravograd, Psihohigienska posvetovalnica Trg 4. julija 4, 2370 Dravograd Tel. št.: 02/ 872 34 31 PB Vojnik Celjska c. 37, 3212 Vojnik Tel. št.: 03/ 78 00 144 Klub zdravljenih alkoholikov Radost Kranj Tel. št.: 031 425 687 Društvo Abstinent Keršova ulica 8, 3212 Vojnik Tel. št.: 041 763 263 Klub zdravljenih alkoholikov Zlato polje Gosposvetska 10, 4000 Kranj Tel. št.: 04/208 22 86, 031 425 687 ZD Ptuj, TSZA Ptuj Potrčeva cesta 19 a, 2250 Ptuj Tel. št.: 02/ 787 54 67 Društvo Krma Jesenice Cesta Maršala Tita 55, 4270 Jesenice Tel. št.: 04/ 583 46 17 Štajerska ZD dr. Adolfa Drolca Maribor Sodna ulica 13, 2000 Maribor Tel. št.: 02/ 228 62 03 Na voljo je več skupin in več terapevtov ZA Velenje, ZD Velenje Vodnikova 1, 3320 Velenje Tel. št.: 03/ 899 54 67 Lipa - Celje, Društvo za življenje brez odvisnosti Kocenova ulica 8, 3000 Celje Tel. št.: 051 601 - 691, 041 372 - 100 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.lipa-celje.si 97 Klub zdravljenih alkoholikov Šoštanj, ZP Šoštanj Trg Jožeta Lampreta 1, 3325 Šoštanj Tel. št.: 03/ 899 36 33 Klub zdravljenih alkoholikov Trbovlje, ZD Trbovlje Rudarska cesta 12, 2371 Trbovlje Tel. št.: 03/ 56 24 209 Klub zdravljenih alkoholikov Žalec Prešernova 6, 3310 Žalec Tel. št.: 03/ 545 24 63 Dolenjska Društvo Zarja Ribnica Škrabčev trg 17, 1310 Ribnica Tel. št.: 01/ 83 61 003 Klub zdravljenih alkoholikov Novo mesto Prešernov trg 8, 8000 Novo mesto Tel. št.: 07/ 337 26 60 Klub zdravljenih alkoholikov Krka Novo mesto Prešernov trg 8, 8000 Novo mesto Tel. št.: 07/ 337 27 63 Klub zdravljenih alkoholikov Trebnje Rimska cesta 23, 8210 Trebnje Tel. št.: 07/ 304 48 89 Ali CSD: 07/ 348 15 73 ZD Trebnje Goljev trg 3, 8210 Trebnje Tel. št.: 07/ 348 17 40 98 CSD Brežice Cesta prvih borcev 5, 8250 Brežice Tel. št.: 07/ 499 10 00 Klub zdravljenih alkoholikov Brežice Dečno selo 46 a, 8253 Artiče Tel. št: 041 923 855 Društvo za boj proti alkoholizmu - Kočevje Kekčeva 3, 1330 Kočevje Tel. št.: 01/ 89 31 130 Klub zdravljenih alkoholikov Kaktus - Sevnica Trg Svobode 14, 8290 Sevnica Tel. št.: 07/ 81 51 528 Klub zdravljenih alkoholikov Krško, CSD Krško CKŽ 11, 8270 Krško Tel. št.: 07/ 490 49 61 Pomurje in Prekmurje Klub zdravljenih alkoholikov Lendava, ZD Lendava Glavna 32, 9220 Lendava Tel. št. (Zdravstveni dom Ljutomer): 02/ 585 14 25 Društvo Nova pot Radenci Gubčeva cesta 22, 9252 Radenci Tel. št.: 02/ 566 97 42 Klub zdravljenih alkoholikov Murska Sobota, ZD Murska Sobota Grajska ulica 22, 9000 Murska Sobota Tel. št.: 02/534 13 00 SOS TELEFON telefon za ženske, otroke in žrtve nasilja Brezplačni telefon: 080 11 55 (delavniki med 12-22h; ostali dnevi med 18-22h) Tel. št.: 01/544 35 13 in 01/544 35 14 (pisarna; vsak delavnik med 9-15h) E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-sos.si Svetovanje v primerih nasilja na delovnem mestu poteka vsak torek od 17. do 20 ure. Tel. št.: 031 722 333 E-naslov: mobing©drustvo-sos.si Zaupni telefon SAMARIJAN Brezplačni telefon: 116 123, zagotovljena je brezpogojna anonimnost (vse dni v letu 24h/dan) Spletna stran: www.telefon-samarijan.si TOM - TELEFON OTROK IN MLADOSTNIKOV Brezplačni zaupni anonimni telefon, kjer nudijo pomoč za vse vrste težav Brezplačni telefon: 116 111 (vsak dan med 12-20h) E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.e-tom.si in www.zpms.si ZAVOD EMMA Center za pomoč žrtvam nasilja Brezplačni telefon: 080 21 33 (delavniki med 8-15h in vsak dan med 18-21h) Tel. št.: 01/425 47 32 (delavnik med 8-15h) Spletna stran: www.zavod-emma.si E-naslov: [email protected] Enota Krško Tel. št.: 07/490 65 10 (delavnik med 8-15h) E-naslov: [email protected] Društvo TVOJ TELEFON Klic v stiski Tel. št.: 05/720 17 20 (delavniki med 8-22h) E-naslov: [email protected] DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE, OTROKE in ŽRTVE NASILJA Zatočišče, skupina za samopomoč, zagovorništvo p.p. 2726, 1001 Ljubljana Brezplačni telefon: 080 11 55 (delavniki med 12-22h; ostali dnevi med 18-22h) Tel. št.: 01/544 35 13 in 01/544 35 14 (pisarna; vsak delavnik med 9-15h) E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.drustvo-sos.si/ TELEFON MLADI MLADIM Tel. št: 01/510 16 75 (vsak delavnik 15-17h) 99 OE Celje DOM OB SAVINJI CELJE Jurčičeva 6, 3000 Celje Telefon: 03 427 95 00 Faks: 03 427 95 42 E-naslov: [email protected] THERMANA LAŠKO – DOM STAREJŠIH Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško Telefon: 03 734 51 11 Faks: 03 732 52 98 E-naslov: tajnistvo@zdravilišče.laško.si DOM UPOKOJENCEV POLZELA Polzela 18, 3313 Polzela Telefon: 03 703 34 00 Faks: 03 572 00 23 E-naslov: [email protected] »LAMBRECHTOV DOM« SLOVENSKE KONJICE Šolska 4, 3210 Slovenske Konjice Telefon: 03 757 42 00 Faks: 03 757 41 10 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.lambrechtov-dom.si DOM STAREJŠIH ŠENTJUR Svetinova 1, 3230 Šentjur Telefon: 03 746 17 00 Faks: 03 746 18 19 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dom-starejsih-sentjur.si 100 DOM UPOKOJENCEV ŠMARJE PRI JELŠAH Rakeževa 8, 3240 Šmarje pri Jelšah Telefon: 03 817 14 00 Faks: 03 817 14 20 E-naslov: [email protected] DOM NINE POKORN GRMOVJE Pernovo 4a, 3310 Žalec Telefon: 03 713 29 00 Faks: 03 713 29 10 E-naslov: [email protected] DOM SV. JOŽEF - KONCESIJA Plečnikova 29, 3000 Celje Telefon: 03 492 65 10 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dom-sv-jozef.si CONTRACO STORITVE d. o. o. ŠPESOV DOM VOJNIK KONCESIJA Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik Telefon: 03 780 42 00 Faks: 03 780 42 20 E-naslov: [email protected] ZAVOD SV. RAFAELA VRANSKO - KONCESIJA Vransko 144a, 3305 Vransko Telefon: 03 703 42 20 Faks: 03 703 42 21 E-naslov: [email protected] COMETT DOMOVI d. o. o. PE Pegazov dom - KONCESIJA Celjska cesta 11, 3250 Rogaška Slatina Telefon: 03 818 55 00 Faks: 03 818 55 11 E-naslov: [email protected] DOM LIPA d. o. o. KONCESIJA Cesta kozjanskega odreda 3, 3220 Štore Telefon: 08 200 92 00 Faks: 03 780 20 40 E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.domlipa.si/ OE Koper OBALNI DOM UPOKOJENCEV KOPER Casa costiera del pensionato Capodistria Krožna cesta 5, 6000 Koper Telefon: 05 665 96 00 Faks: 05 628 51 02 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.odu-koper.si DOM STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA Kidričeva 15, 6250 Ilirska Bistrica Telefon: 05 714 08 00 Faks: 05 714 08 39 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-ilb.si SOCIALNO-VARSTVENI ZAVOD DUTOVLJE Dutovlje 128, 6210 Sežana Telefon: 05 708 41 00, 05 764 01 14 Faks: 05 764 01 15 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.svz-dutovlje.si DOM UPOKOJENCEV IZOLA Casa del pensionato Isola Kosovelova 22, 6310 Izola Telefon: 05 641 71 21, 05 641 60 56, 05 641 52 10 Faks: 05 641 52 11 E-naslov: [email protected] DOM UPOKOJENCEV POSTOJNA Rožna ulica 10, 6230 Postojna Telefon: 05 700 11 00 Faks: 05 700 11 16 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.du-po.si TALITA KUM Zavod Postojna KONCESIJA Ljubljanska cesta 28, 6230 Postojna Telefon: 05 720 39 84 E-naslov: racunovodstvo.talita. [email protected] DOM UPOKOJENCEV SEŽANA Ivana Turšiča 6, 6210 Sežana Telefon: 05 731 17 00 Faks: 05 731 17 01 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dus.si/ DOM DANICA d. o. o. (dovoljenje za delo za varstvo starejših v oskrbnem domu) Gažon 39, 6274 Šmarje Telefon: 05 656 01 59, 656 01 60 Spletna stran: www.domdanica.si CENTER ZA STAREJŠE OBČANE LUCIJA KONCESIJA Seča 197b, 6320 Portorož Telefon: 08 200 30 00 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.center-lucija.si 101 OE Kranj DOM UPOKOJENCEV KRANJ Cesta 1. maja 59, 4000 Kranj Telefon: 04 280 13 00 Faks: 04 233 13 32 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.du-kranj.si DOM UPOKOJENCEV DR. FRANCETA BERGELJA JESENICE Ulica Staneta Bokala 4, 4270 Jesenice Telefon: 04 583 41 00 Faks: 04 583 41 20 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dom-jesenice.si DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR Potoče 2, 4205 Preddvor Telefon: 04 275 20 00 Faks: 04 255 11 10 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-preddvor.si DOM DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA Šercerjeva 35, 4240 Radovljica Telefon: 04 537 50 00, 04 537 51 52 Faks: 04 537 51 70 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dom-drjankabenedika.si 102 DOM PETRA UZARJA TRŽIČ Bistrica, Ročevnica 58, 4290 Tržič Telefon: 04 598 03 00 Faks: 04 598 03 00 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dputrzic.si CENTER SLEPIH, SLABOVIDNIH IN STAREJŠIH ŠKOFJA LOKA Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka Telefon: 04 511 60 00 Faks: 04 511 60 00 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.css-sl.si/ ZAVOD SV. MARTINA KONCESIJA Srednja vas 33a, 4267 Srednja vas v Bohinju Telefon: 04 577 84 10, 031 847 530 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zavodsvetegamartina.si/ COMETT DOMOVI d. o. o. Podružnica Dom Viharnik koncesija Čičare 14, 4280 Kranjska Gora Telefon: 04 583 77 00 E-naslov: [email protected] OE Krško DOM STAREJŠIH OBČANOV KRŠKO Kovinarska 13, 8270 Krško Telefon: 07 488 18 50 Faks: 07 488 18 80 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dsokrsko.si DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA Arto 13, Studenec, 8290 Sevnica Telefon: 07 816 14 00, 07 814 16 50 Faks: 07 814 16 43 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.impoljca.si DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUBLJANA BEŽIGRAD Komanova 1, 1000 Ljubljana telefon: 01 589 67 50 faks: 01 568 20 49 e-pošta: [email protected], [email protected] Spletna stran: www.dsolj-bezigrad.si Enota Brežice DOM UPOKOJENCEV BREŽICE Prešernova 13, 8250 Brežice Telefon: 07 499 17 00 Faks: 07 499 17 11 E-naslov: [email protected] DOM UPOKOJENCEV CENTER, TABOR-POLJANE Tabor 10, 1000 Ljubljana Telefon: 01 234 73 00 Faks: 01 234 73 45 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.duc.si Enota Sevnica DOM UPOKOJENCEV SEVNICA Trg svobode 17, 8290 Sevnica Telefon: 07 816 07 40 Faks: 07 814 17 06 E-naslov: [email protected] TRUBARJEV DOM UPOKOJENCEV LOKA PRI ZIDANEM MOSTU Loka 48, 1434 Loka pri Zidanem mostu Telefon: 03 565 81 00 Faks: 03 568 41 96 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.tdu-loka.si OE Ljubljana DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUBLJANA MOSTE-POLJE Ob sotočju 9, 1000 Ljubljana Telefon: 01 584 37 00 Faks: 01 524 78 03 E-naslov: [email protected] Enota DOM POLJANE Zrinjskega 3, 1000 Ljubljana Telefon: 01 234 71 00 Faks: 01 234 71 45 E-naslov: [email protected] DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUBLJANA - ŠIŠKA Kunaverjeva 15, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 16 30 Faks: 01 513 16 65 E-naslov: [email protected] DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Cesta na Bokalce 51, 1125 Ljubljana Telefon: 01 477 06 00 Faks: 01 477 06 55 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-vic.si Enota KOLEZIJA Kopališka 10, 1000 Ljubljana Telefon: 01 477 01 00 Faks: 01 477 01 00 E-naslov: [email protected] 103 DOM STAREJŠIH OBČANOV FUŽINE Nove Fužine 40, 1125 Ljubljana Telefon: 01 587 46 00 Faks: 01 587 46 20 E-naslov: [email protected] PRIZMA PONIKVE POSEBNI SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD Ponikve 76, 1312 Videm – Dobrepolje Telefon: 01/788 01 00 Faks: 01/ 788 01 59 E-naslov: [email protected] DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Karantanska 5, 1230 Domžale Telefon: 01 724 12 30 Faks: 01 724 84 98 E-naslov: dom.upokojencev. [email protected] Spletna stran: www.domupokojencev-domzale.com DOM STAREJŠIH OBČANOV GROSUPLJE Ob Grosupeljščici 28, 1290 Grosuplje Telefon: 01 781 07 10 Faks: 01 781 07 20 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-grosuplje.si DOM STAREJŠIH HRASTNIK Novi Log 4/A, 1430 Hrastnik Telefon: 03 565 41 00 Faks: 03 565 41 10 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dom-hrastnik.si 104 DOM UPOKOJENCEV IDRIJA d. o. o., oskrba in varstvo starostnikov Arkova ulica 004, 5280 Idrija Telefon: 05 37 27 270 Faks: 05 37 27 83 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.duidrija.si Enota MAROF Vojkova 35, 5280 Idrija Telefon: 05 37 34 920 Faks: 05 37 34 940 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.duidrija.si SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD VITADOM P. E. DOM ZA STAREJŠE OBČANE BOR - KONCESIJA Črni vrh 120, 5274 Črni vrh nad Idrijo telefon: 05 375 13 00 faks: 05 375 13 30 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.vitadom.si/default.asp DOM STAREJŠIH OBČANOV KAMNIK Neveljska pot 26, 1240 Kamnik Telefon: 01 839 15 06, 839 15 10, 839 15 13, 839 15 18 Faks: 01 839 13 26 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-kamnik.si DOM STAREJŠIH OBČANOV KOČEVJE Roška cesta 22, 1330 Kočevje Telefon: 01 893 02 22 Faks: 01 893 02 24 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dsokocevje.si DOM »TISJE« ŠMARTNO PRI LITIJI Črni potok 13, 1275 Šmartno pri Litiji Telefon: 01 890 01 00 Faks: 01 890 01 10 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dom-tisje.com DOM STAREJŠIH LOGATEC Gubčeva 8a, 1370 Logatec Telefon: 01 750 80 80 Faks: 01 750 80 90 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.ds-logatec.si DOM MARIJE IN MARTE KARITAS - KONCESIJA Šolska pot 1, 1370 Logatec Telefon: 01 754 31 09, 754 20 40 Faks: 01 754 25 55 E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://zupnije. rkc.si/dolenji-logatec/index. php?vr=1&st=5 DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA PE Center starejših Medvode Zbiljska cesta 15, 1215 Medvode Telefon: 01 362 54 00 Faks: 01 326 54 20 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.deos.si DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA PE Center starejših Cerknica Cesta pod Slivnico 1, 1380 Cerknica Telefon: 01 705 51 00 Faks: 01 705 51 20 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.deos.si DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, 1234 Mengeš Telefon: 01 723 72 28, 01 723 78 95 Faks: 01 723 73 47 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dom-pocitka-menges.si DOM UPOKOJENCEV FRANC SALAMON TRBOVLJE Kolonija 1. maja 21, 1420 Trbovlje Telefon: 03 565 33 00, 03 565 33 39 Faks: 03 565 33 03 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: www.dufs.eu DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Idrijska cesta 13, 1360 Vrhnika Telefon: 01 750 44 00, 01 750 21 41 Faks: 01 750 51 68 E-naslov: [email protected] DOM STAREJŠIH OBČANOV »POLDE EBERL-JAMSKI«, IZLAKE Izlake 13, 1411 Izlake Telefon: 03 567 40 85, 03 567 41 04 Faks: 03 567 35 07 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: www.dso-izlake.si 105 PAPILOT Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja Center za dnevno oskrbo in druženje starejših (zavod ima dovoljenje za delo za opravljanje te storitve) Zakotnikova 3, 1000 Ljubljana Telefon: 01 542 15 82 Faks: 01 542 15 87 E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://papilot.sisplet.org ZAVOD SV. TEREZIJE KONCESIJA Videm 33, 1312 Videm Dobrepolje Telefon: 01 781 23 00, 01 781 23 05 E-naslov: [email protected] DOM STAREJŠIH OBČANOV RIBNICA - KONCESIJA RIVE, izgradnja in upravljenje doma starejših občanov v Ribnici, d. o. o. Krošnjarska pot 2, 1310 Ribnica Telefon: 08 200 97 00, 08 200 97 01 Faks: 01 835 09 00 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: www.dsoribnica.si DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA PE Center starejših Horjul Slovenska cesta 17, 1354 Horjul Telefo: 01 759 13 00 Faks: 01 759 13 33 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.deos. sihorjul-center.html 106 ZAVOD ŽUPNIJE KARITAS TRNOVO - KONCESIJA DOM JANEZA KRSTNIKA Kolezijska 1, 1000 Ljubljana Telefon: 08 200 14 70, 030 322 706 Spletna stran: www.deos.si DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA PE Center starejših Notranje Gorice Devinska ulica 11, 1000 Ljubljana Telefon: 08 200 24 05 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.deos.si DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA PE Center starejših Črnuče Devinska ulica 11, 1000 Ljubljana Telefon: 041 400 844, 041 401 780 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.deos.si OE Maribor DOM UPOKOJENCEV DANICE VOGRINEC MARIBOR Čufarjeva cesta 9, 2000 Maribor Telefon: 02 480 61 00 Faks: 02 471 31 57 E-naslov: info@du_danicevogrinec.si Spletna stran: www.du-danicevogrinec.si Enota TABOR Veselova 3, 2000 Maribor Telefon: 02 420 41 21 DOM STAREJŠIH OBČANOV TEZNO Panonska ulica 41, 2000 Maribor Telefon: 02 460 26 00 Faks: 02 460 26 14 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-tezno.si SONČNI DOM, DRUŽBA ZA STORITVE, d. o. o. KONCESIJA Železnikova 10, 2000 Maribor Telefon: 02 471 64 02 Faks: 02 471 64 13 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: www.soncnidom.si DOM STAREJŠIH IDILA, JARENINA - KONCESIJA Vukovski dol 34a, 2221 Jarenina Telefon: 02 655 66 50 Faks: 02 655 66 91 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: www.domstarejsihidila.si DOM UPOKOJENCEV PTUJ Volkmerjeva 10, 2250 Ptuj Telefon: 02 780 73 00 Faks: 02 771 45 31 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: http://domptuj.si Enota: MURETINCI Muretinci 45, 2272 Gorišnica Telefon: 02 740 80 59 CENTER ZA STAREJŠE OBČANE ORMOŽ d. o. o. KONCESIJA Ulica dr. Hrovata 10, 2270 Ormož Telefon: 02 741 62 00 Faks: 02 741 62 34 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.cso-ormoz.si DOM DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE Potrčeva 1, 2319 Poljčane Telefon: 02 829 59 20 Faks: 02 802 56 75 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dom-poljcane.si ZAVOD HRASTOVEC – TRATE Hrastovec 22, 2230 Lenart v Slovenskih Goricah Telefon: 02/729 35 10, ambulanta 02/729 02 12 Faks: 02/729 35 66 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.hrastovec.org Enota Pesnica: ZAVOD TRATE Trate 7, 2213 Zgornja Velika Telefon: 02/645 57 31, 02/645 57 41 Faks: 02/645 57 20 E-naslov: [email protected] DOM LENART d. o. o. KONCESIJA Gubčeva 5, 2230 Lenart v Sl. Goricah Telefon: 059 22 11 00, 059 22 11 03 Faks: 059 22 11 50 E-naslov: [email protected] Spletni stran: www.domlenart.si DOM POD GORCO, DRUŽBA ZA BIVANJSKO OSKRBO, d. o. o. – KONCESIJA Grajski trg 1, 2000 Maribor Telefon: 02/480 56 20 E-naslov: [email protected] 107 OE Murska Sobota DOM STAREJŠIH RAKIČAN Dr. Vrbnjaka 1 - p. p. 1302, 9001 Murska Sobota Telefon: 02 532 16 09, 532 16 30 Faks: 02 530 42 40 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.ds-rakican.com DOM STAREJŠIH LENDAVA Idösebb polgárok otthona Lendva, Slomškovo naselje 7, 9220 Lendava Telefon: 02 578 12 36, 578 12 37 Faks: 02 578 12 38 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: www.dslendava.si DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER Cesta 1. Slovenskega tabora 5, 9240 Ljutomer Telefon: 02 585 11 00 Faks: 02 585 11 20 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-ljutomer.si DOM STAREJŠIH OBČANOV GORNJA RADGONA d. o. o. KONCESIJA Trate 40, 9250 Gornja Radgona Telefon: 02 568 45 00 Faks: 02 568 45 16 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-gr.si DOSOR, Dom starejših občanov d. o. o. - KONCESIJA Prisojna cesta 4a, 9252 Radenci Telefon: 02 568 46 00 Faks: 02 568 46 01 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dosor.si VITAL GLAMMY, d. o. o. – KONCESIJA PE Dom starejših Kuzma Kuzma 60I, 9263 Kuzma Telefon. 08/200 07 37 E-naslov: [email protected] ZAVOD ČEBELA, dnevno varstvo Karitas DOM DANIJELA HALASA VELIKA POLANA – KONCESIJA Velika Polana 109, 9225 Velika Polana Telefon: 059/ 073 139 Faks: 059/07 31 40 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: www.domhalas.si DOM LUKAVCI Lukavci 9, 9242 Križevci pri Ljutomeru Telefon: 02 588 84 20 Faks: 02 588 84 44 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.lukavci.si OE Nova Gorica ZAVOD SV. CIRILA IN METODA BELTINCI - KONCESIJA Mladinska 4, 9231 Beltinci Telefon: 02 542 31 10 Faks: 02 542 31 11 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zcm.si DOM UPOKOJENCEV NOVA GORICA Gregorčičeva 16, 5000 Nova Gorica Telefon: 05 339 41 00 Faks: 05 339 41 60 E-naslov: [email protected] 108 DOM UPOKOJENCEV GRADIŠČE Gradišče 4, 5294 Dornberk Telefon: 05 330 69 00 Faks: 05 330 69 24 E-naslov: [email protected] DOM STAREJŠIH OBČANOV AJDOVŠČINA Bevkova 10, 5270 Ajdovščina Telefon: 05 365 98 10 Faks: 05 365 98 26 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-ajdovscina.si DOM UPOKOJENCEV PODBRDO Podbrdo 33, 5243 Podbrdo Telefon: 05 380 18 41 Faks: 05 380 18 51 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dompodbrdo.si Enota: DOM UPOKOJENCEV TOLMIN Gregorčičeva 32, 5220 Tolmin Telefon: 05 380 18 00 Faks: 05 380 18 08 E-naslov: [email protected] Enota: PETROVO BRDO Petrovo brdo 7, 5243 Podbrdo Telefon: 05 380 18 20, Faks: 05 380 18 21 E-naslov: [email protected] TURZIS d. o. o. - KONCESIJA Arčoni 8a, 5292 Renče Telefon: 05 331 07 20 Faks: 05 331 07 30 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.medichotel.com OE Novo Mesto DOM STAREJŠIH OBČANOV NOVO MESTO Šmihel 1, 8000 Novo mesto Telefon: 07 371 99 11 Faks: 07 371 99 44 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-novomesto.com DOM STAREJŠIH OBČANOV ČRNOMELJ Ulica 21. oktobra 19c, 8340 Črnomelj Telefon: 07 305 62 60, 07 305 62 61, 07 305 62 70, 07 305 62 71, 07 305 62 80 Faks: 07 305 62 82 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.domcrnomelj.si DOM POČITKA METLIKA Mestni trg 16, 8330 Metlika Telefon: 07 306 31 40, 306 31 41 Faks: 07 306 31 50 E-naslov: [email protected] DOM STAREJŠIH OBČANOV TREBNJE Stari trg 63, 8210 Trebnje Telefon: 07 346 21 00 Faks: 07 346 21 51 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dso-trebnje.si PENZION SREČA Varovanje starejših oseb, gostinstvo in turizem d. o. o. dovoljenje za delo za varstvo starejših v oskrbnem domu in koncesija Orešje 51, 8820 Šmarješke toplice Telefon: 07 307 38 48 Faks: 07 307 38 49 109 OE Ravne na Koroškem KOROŠKI DOM STAROSTNIKOV Črneče 146, 2370 Dravograd Telefon: 02 878 32 54, 02 878 43 30, 02 878 43 14, 02 878 36 81 Faks: 02 872 00 90 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.kds-dravograd.si ZAVOD ČEBELA, DNEVNO VARSTVO KARITAS, DOM SV. EME ŠENTJANŽ KONCESIJA Šentjanž pri Dravogradu 102, 2373 Šentjanž pri Dravogradu Telefon: 02 878 71 67, 878 55 59 E-naslov: [email protected] DEOS D. D. LJUBLJANA, PE CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD - KONCESIJA Tlaka 28, 3342 Gornji Grad Telefon: 03 839 28 12 Faks: 03 839 28 14 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.deos.si Uradne ure Ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 Torek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 110 DOM STAREJŠIH NA FARI, PREVALJE Na Fari 50, 2391 Prevalje Telefon: 02 824 09 20 Faks: 02 824 09 13 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.ds-nafari.si DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE Kidričeva 23, 3320 Velenje Telefon: 03 587 49 15, 587 49 14 Faks: 03 897 06 51 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dom-velenje.com DOM ZA STAREJŠE RADLJE OB DRAVI, DOM HMELINA, d. o. o. - KONCESIJA Koroška cesta 67a, 2360 Radlje ob Dravi Telefon: 02 887 03 70 Faks: 02 887 03 79 Spletna stran: www.domhmelina.si PV Center starejših Zimzelen – KONCESIJA Topolšica 78a, 3326 Topolšica Telefon: 03 896 37 00 Faks: 03 896 37 30 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.cs-zimzelen.si Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 18.00 Četrtek: Ni uradnih ur Petek: 8.00 - 13.00 CENTRALNA SLUŽBA Rožna dolina, cesta IX / 6, 1000 Ljubljana Tel: 01 479 09 00 Faks: 01 479 02 62 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.ess.gov.si OBMOČNA SLUŽBA CELJE Ljubljanska cesta 14, 3001 Celje Tel: 03 427 33 00 Faks: 03 427 33 96 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA KOPER Kmečka ulica 2, 6000 Koper Tel: 05 613 50 00 Faks: 05 627 15 11 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA KRANJ Šuceva ulica 23, 4000 Kranj Tel: 059 695 700 Faks: 059 695 749 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA LJUBLJANA Parmova 32, 1000 Ljubljana Tel: 01 242 41 00 Faks: 01 242 41 20 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA MARIBOR Gregorčičeva 37, 2000 Maribor Tel: 02 235 77 00 Faks: 02 252 22 57 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA MURSKA SOBOTA Arh. Novaka 3, 9000 Murska Sobota Tel: 02 521 32 00 Faks: 02 521 32 30 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA NOVA GORICA Ul. tol. puntarjev 4, 5000 Nova Gorica Tel: 05 335 02 00 Faks: 05 335 02 50 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA NOVO MESTO Trdinova 10, 8000 Novo mesto Tel: 07 393 58 00 Faks: 07 393 58 03 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA VELENJE Rudarska cesta 6a, 3320 Velenje Tel: 03 898 82 10 Faks: 03 587 12 86 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA SEVNICA Trg svobode 32, 8290 Sevnica Tel: 07 816 46 50 Faks: 07 816 46 80 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA PTUJ Osojnikova 1, 2250 Ptuj Tel: 02 749 23 10 Faks: 02 749 23 20 E-naslov: [email protected] OBMOČNA SLUŽBA TRBOVLJE Ulica 1.junija 19, 1420 Trbovlje Tel: 03 563 35 00 Faks: 03 563 35 30 E-naslov: [email protected] 111 Javni zavod: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije SOČA Linhartova 51, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 475 81 00 Centerkontura Ljubljana d. o. o. Linhartova 51, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/280 34 50, 01/280 34 53, Faks: 01/280 34 51 Spletna stran: www.centerkontura.si Center za rehabilitacijo invalidov Celje d. o. o. Oblakova 34, 3000 Celje Tel. št.: 03/426 45 06, 03/426 45 00 Spletna stran: www.cri.si Integra inštitut, Inštitut za razvoj človeških virov Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel. št.: 059/ 01 32 64 Invalidsko podjetje Posočje d. o. o. Poljubinj 89c, 5220 Tolmin Tel. št.: 05/384 14 40 Spletna stran: www.ip-posocje.si OZARA storitveno in invalidsko podjetje d. o. o. Ul. Heroja Šaranoviča 27, 2000 Maribor Tel. št.: 02/238 06 70 Spletna stran:www.ozara.org 112 PAPILOT Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitetnega življenja Zakotnikova ulica 3, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 542 15 82 Racio, družba za razvoj človeškega kapitala d. o. o. Kersnikova ulica 19, 3000 Celje Tel. št.: 03/ 428 50 60 ŠENTPRIMA - Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Brilejeva ulica 4, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/530 07 14 Spletna stran: www.sentprima.com Zavod Jelša - Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo Cesta železarjev 8, 4270 Jesenice Tel. št.: 04/583 56 10 Spletna stran: www.sociala-jesenice.net Zavod Ruj - Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo Obrtniška ulica 17, 3331 Nazarje Tel. št.: 03/839 21 50 Zavod Vitis - Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo Obrtniška ulica 11, 2250 Ptuj Tel. št.: 02/771 07 59 ZIP center d. o. o. Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem Tel. št.: 02/870 66 57 Spletna stran: www.zipcenter.si Želva podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d. o. o. Ljubljana Samova ulica 9, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/280 33 00 Spletna stran: www.zelva.si INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA RS Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/244 14 00 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.ivz.si VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana Brezplačni telefon: 080 15 30 Tel. št.: 01/475 00 50 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.varuh-rs.si VARUH BOLNIKOVIH PRAVIC Ulica heroja Tomšiča 2, 2000 Maribor Tel.št.: 02/ 228 22 23, 02/ 2201 634 E-naslov: [email protected] Nova Gorica Ljubljana Duša Hlade Zore prostori Zavoda za zdravstveni varstvo Ljubljana, Zaloška 29, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/542 32 85 E-naslov: [email protected] Melina Omrzel Petek prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, enota Zasavje Novi dom 11, 1430 Hrastnik Tel. št.: 03/56 46 471 E-naslov: [email protected] Marjan Petrič prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica Vipavska cesta 13, 5000 Nova Gorica Tel. št.: 05/333 13 78, 051 331 508 E-naslov: [email protected] Celje Mag. Biserka Inkret prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Ipavčeva 18, 3000 Celje Tel. št.: 03/ 42 51 161 E-naslov: [email protected] 113 Olga Petrak prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Ipavčeva 18, 3000 Celje Tel. št.: 03/42 51 161 E-naslov: [email protected] Kranj Avgust Rebič prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj Tel. št. za naročanje: 04/201 71 09 E-naslov: [email protected] Ravne na Koroškem Stanka Vauh prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem Ob Suhi 5b, 2390 Ravne na Koroškem Tel. št. za naročanje: 02/ 870 56 15, 041 624 164 E-naslov: [email protected] Novo mesto Robert Sotler prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Mej vrti 5, 8000 Novo mesto Tel. št.: 051 385 485 E-naslov: [email protected] 114 Maribor Viktor Pilinger prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor Ljubljanska ulica 4/II, 2000 Maribor Tel. št. za naročanje: 02/45 00 252, 041 681 304 E-naslov: [email protected] Murska Sobota Martin Raj prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota Arhitekta Novaka 2b, 9000 Murska Sobota Tel. št.: 02/534 15 50 ali 051 345 197 E-naslov: [email protected] Koper Jožica Trošt Krušec prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Koper Vojkovo nabrežje 4A, 6000 Koper Tel. št.: 041 667 501 E-naslov: zastopnica.pacienta@ quest.zzv-kp.si OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI Tavčarjeva 9 1000 Ljubljana tel: 01 366 644 44 OKROŽNO SODIŠČE V MARIBORU Sodna ulica 14 2503 Maribor Tel.: 01 234 71 00 Za brezplačno pravno pomoč je mogoče zaprositi pri vseh okrožnih sodiščih, delovnih in socialnih sodiščih po Sloveniji ter Upravnem sodišču. Obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je dostopen tudi na spletni strani Okrožnega sodišča v Ljubljani (www.sodisce.si/okrolj) DRUŽBA Družba za mediacijo in reševanje sporov Britof 469, 4000 Kranj Tel. št.: 031 646 896, 041 684 182 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.mediacija.si PRAVNO-INFORMACIJSKI CENTER NEVLADNIH ORGANIZACIJ Brezplačno prvo pravno svetovanje Metelkova 6, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/521 18 88, 041 521 18 88 E naslov: [email protected] Spletna stran: www.pic.si ZAVOD PIP – Pravni in informacijski center Maribor ŠOUM Brezplačna pravna pomoč Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor Tel. št.: 02/234 21 46 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zavodpip.si Zavod PIP Murska Sobota Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota E-naslov: [email protected] Tel. št.: 02 535 27 60 Rešimo spore, mediacija Podmilščakova 42, 1000 Ljubljana – Šentvid Tel. št.: 01/518 38 90 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.resimospore.com ZAVOD RAKMO Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov Kamniška 41, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/436 41 17 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.mediacija.com 115 DRUŠTVO INVALIDOV Svetovanje in pomoč invalidom Linhartova 13, 1000 Ljubljana 1. nadstropje, soba št. 126 Tel. št.: 01/306 39 91 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvoinvalidov-ljb.si DRUŠTVO ŠTUDENTOV INVALIDOV Svetovanje, informacije, pomoč in učni center za študente invalide Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana Te. št.: 01/565 33 51 in 01/565 33 52 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dsis-drustvo.si Pisarna v Mariboru Koroška cesta 53d, 2000 Maribor Tel. št.: 059/043 245 PRIMORSKO SVETOVALNO SREDIŠČE Cesta Zore Perello – Godina 3, p. p. 753 6101 Koper GMS: 041 360 913 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.primss.si SOŽITJE ZVEZA DRUŠTEV ZA POMOČ OSEBAM Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU SLOVENIJE Pomoč duševno prizadetim Samova 9/II, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/436 97 50 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zveza-sozitje.si 116 DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO Individualno svetovanje osebam, ki doživljajo in ki povzročajo nasilje, telefonski svetovalni razgovori, spremstva pri stikih z institucijami za osebe, ki doživljajo nasilje, druženje z otroki, ki imajo izkušnjo nasilja, informacije in preventivni programi povezani s preprečevanjem nasilja. Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana Telefon: 01/434 48 22 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-dnk.si Enota Koper Vojkovo nabrežje 30a, 6000 Koper Tel. št.: 05/ 63 93 170, 031 546 098 MLADINSKO- INFORMACIJSKI CENTER MIC Za pogovor in svetovanje ob osebni stiski so mladim do 30. leta na voljo različni svetovalci (psiholohinja, socialna delavka, zdravnik...) Ulica J. Pavla II. 13, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/439 97 90 in 01/439 97 92 Mob. št.: 031/416 871 Nonstop spletna svetovalnica: www.mic.si in www.mladi.net E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.mic.si ZAVOD EMMA Center za pomoč žrtvam nasilja Krizni telefon, individualno svetovanje za ženske in otroke žrtve nasilja, programi za dekleta in mlade ženske z izkušnjo nasilja, skupina za samopomoč za dekleta in ženske z izkušnjo nasilja, poletni tabor, psihosocialna pomoč družini. p.p. 221, 1000 Ljubljana Brezplačni telefon: 080 21 33 (delavniki med 8-15h in vsak dan med 18-21h) Tel. št.: 01/425 47 32 (delavnik med 8-15h) E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zavod-emma.si Enota Krško p.p. 159, 8270 Krško Tel. št.: 07 490 65 10, 030 616 767 (delavnik med 8-15h) E-naslov: [email protected] ZAVOD MISSS - Mladinsko svetovalno informativno središče Slovenije Informiranje in svetovanje, preventivni programi in delavnice za mladostnike. Kunaverjeva 2, 1000 Ljubljana Tel. št. mladi mladim: 01/510 16 75 (vsak delavnik med 15-17h) E-naslov: [email protected]; [email protected] Spletna stran: www.misss.si ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU Svetovalna pomoč za prepoznavanje sumov spolnih zlorab in za žrtve spolnih zlorab: individualna svetovanja, zagovorništvo, zagovorništvo za otroke, samopomočne skupine za mlade in odrasle preživele žrtve spolnih zlorab v otroštvu, izobraževanja. Masarykova 23, 1000 Ljubljana Brezplačni tel.: 080/28 80 Tel. št.: 01/431 33 41 (vsak delavnik med 9-13, razen sreda med 17-19h in petek od 9. do 15. ure) E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.spolna-zloraba.si SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC Gosposvetska 9, 1000 Ljubljana Tel.: 01 24 44 492 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI CENTER BETANIJA Ciril Metodov trg 7, 1000 Ljubljana Tel.: 01 234 75 82 (pon-čet), 01/432 31 79 E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://betanija.rkc.si DRUŽINSKI CENTER MIR Strossmayerjeva 17, 2000 Maribor Tel.: 02 234 58 00 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dc-mir.si SLOVENSKA KARITAS Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana Tel.: 01 300 59 60 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.karitas.si 117 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Mirje 19, 1000 Ljubljana Tel.: 01 241 43 00 Fax: 01 241 43 44 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.rks.si DRUŠTVO ŽIVLJENJE BREZ NASILJA Rozmanova ulica 10, p.p 345, 8000 Novo Mesto Tel. št.: 07/33 26 895 in 031 393 614 (od 9. do 14. ure) E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.varnahisanovomesto.si SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE MARIBOR Lavričeva 5, 2000 Maribor Tel. št.: 02/234 97 00 E-naslov: svetovalni.center-mb@ guest.arnes.si Spletna stran: www.svet-center-mb.si SANA VITA - Zavod za psihosocialno pomoč ljudem v stiski Individualna psihoterapija in svetovanje, psihoterapija za otroke in mladostnike, družinska terapija in svetovanje, skupinsko terapevtsko delo za partnerje, skupinska psihoterapija za odrasle 118 DRUŠTVO MOZAIK - društvo za socialno vključenost Lendavska ulica 1, 9000 Murska Sobota Tel. št.: 02/ 526 16 90 Spletna stran: www.mozaik-drustvo.si E-naslov: [email protected] DRUŠTVO BELI OBROČ SLOVENIJE Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Cigaletova 7, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/430 54 90 GSM: 040 772 276 Spletna stran: www.beliobroc.si E-naslov: [email protected] Masarykova 23, 1000 Ljubljana Kontaktne osebe: Sonja Gorup Špenko, GSM: 041 664 920; [email protected] Marcela Noč Bogataj, GSM: 041 386 886; [email protected] Marjan Gorup, GSM: 041 683 790; [email protected] Spletna stran: www.sana-vita.si SVETOVALNICA FUŽINE Svetovanje in informiranje posameznikom, parom, družinam, ki so se znašli v psihosocialnih stiskah in težavah (od 9. do 17. ure, v petek od 9. do 16. ure) Preglov trg 15, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 52 06 442 E-naslov: [email protected] ZAVOD SKALA Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana Tel. št: 031 358 025, kontaktna oseba ga. Janja Omahen E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.donbosko.si/skala SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE LJUBLJANA Izvaja svetovanje ter dejavnosti, usmerjene v varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Gotska 18, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/583 75 00 in 01/583 75 35 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.scoms-lj.si ZDRUŽENJE ZA PSIHOSOCIALNO POMOČ IN PSIHOTERAPIJO NEPTUN Trg 20, 5292 Renče Teledon: 040 840 947 Spletna stran: www-druzinskaterapija.si ŠTUDENTSKA SVETOVALNICA Izvaja psihološko svetovanje. Židovska steza 6, 1000 Ljubljana Tel. št.: 080 98 67 (vsak dan med 10:00 in 16:00) E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.svetovalnica.com MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH LJUBLJANA Imajo tudi stanovanjske skupine in skupine za samopomoč Jamova ulica 5, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/25 22 360 Telefonski odzivnik: 01/42 51 859 MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH MARIBOR Gospejnina ulica 11, 2000 Maribor Tel. št.: 02/ 228 34 21 Spletna stran: www.drustvo-mdssmb.si MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH CELJE Mariborska 210 c, 3000 Celjte Tel. št.: 03/ 493 00 50 E-naslov: [email protected] MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH KOPER Repičeva 4, 6000 Koper Tel. št.: 05/626 10 00 E-naslov: [email protected] MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH KRANJ Ulica Staneta Žagarja 27, 4000 Kranj Tel. št.: 04/ 236 98 30 E-naslov: [email protected] MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4, 9000 Murska Sobota Tel. št.: 02/521 10 42 E-naslov: [email protected] 119 MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH NOVA GORICA Gradnikove brigade 33, 5000 Nova Gorica Tel. št.: 05/ 302 13 87 E-naslov: [email protected] MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH NOVO MESTO Irča vas 31, 8000 Novo mesto Tel. št.: 07/338 25 41 E-naslov: [email protected] 120 MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH PTUJ Dravska ulica 18, 2250 Ptuj Tel. št.: 02/772 09 21 E-naslov: [email protected] ISKANJE INFORMACIJ V DRUGIH VIRIH Za lažje iskanje informacij navajamo bibliografske podatke knjig in brošur, ki so izšle v zadnjih nekaj letih. Pri brošurah in knjigah, ki so brezplačne, to posebej navajamo. PUBLIKACIJE Naslovi zanimivih publikacij, ki so v zadnjih nekaj letih izšle v slovenskem jeziku: • Avberšek, S., Švab, V. Psihosocialna rehabilitacija. Ljubljana: Šent, 2004. • Ažman, R. Depra. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008. • Bambeck, J. J., Wolters A. Moč možganov. Žalec: Sledi, 1997. • Beth - Pierce, Robin. Poučite se o bipolarni motnji: mednarodno izobraževalno gradivo svetovne zveze za duševno zdravje: zgodbe o diagnosticiranju, zdravljenju in okrevanju s celotnega sveta s posebnim poglavjem vodič za zdravstvene delavce. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana, 2010. • Branch, R., Wilson, R.: Kognitivno-vedenjska terapija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012. • Brandon, D. Pet principov normalizacije. Ljubljana: Visoka šola za socialna delo, 1990. • Brandon, D., Brandon, A. Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1992. • Brandon, D., Brandon, A. Jing in jang načrtovanja psihosocialne skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1994. 121 • Booner, S. Očka s perutmi. Ljubljana: Ozara Slovenija, 2007. • Cvetek, R. Bolečina preteklosti. Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2009. • Cobain, B. Ko ni nič več važno - priročnik za mladostnike z depresijo. Didakta d. o. o. Radovljica, 2008. • Dernovšek, M. Z., Gorenc M., Ravnik Oblak M., Jeriček H. in Tavčar R. Sladkorna bolezen in depresija. Ljubljana: Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Klinični center, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005. • Dernovšek, M. Z., Gorenc M., Jeriček H. Ko te strese stres. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. 2006. • Dernovšek, M. Z., Mišček I., Jeriček H. in Tavčar R. Skupaj premagajmo depresijo: priročnik za vodje delavnic in predavatelje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005. • Elgie, R., Amerongen van, A. P., Byrne, P., in sod. Najdi svojo pot. Živeti s shizofrenijo. Ljubljana: PharmaSwiss, 2006. • Elliot C. L. Smith L. L.: Premagovanje anksioznosti za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2010 • Erzen, T. Duševne motnje. Celje: Mohorjeva družba, 2007. • Fengler, J. Nudenje pomoči utruja. Ljubljana: Temza, 2007. • Fink, C. Bipolarna motnja za telebane. Ljubljana: Pasadena: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, 2009. 122 • Fone, H.: EFT - tehnika doseganja čustvene svobode za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012. • Fox, C., Joughin, C. Motnje hranjenja v otroškem obdobju. Informacije za starše. Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2008. • Gillett, R. Premagovanje depresije. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992. • Glasser, W. Psihiatrija je lahko nevarna za vaše duševno zdravje. Maribor: MCA, 2007. • Goleman, D. Čustvena inteligenca. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1997. • Hauck, P. Depresija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1986. • Heineman, M. Ko zaigraš še zadnjo srajco. Ljubljana: Šola retorike d. o. o., 2009. • Hert De, M., Magiels, G., Thys, E. Skrivnost možganskega čipa. Ljubljana: Jansen-Cilag, 2001. • Hill, P. Moja sopotnica shizofrenija. Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2010. • Ihan, A. Imunski sistem in odpornost : kako se ubranimo bolezni. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005 • Jovanović, Ksenija: Izgubljeni v iskanju samega sebe. Šmarje-Sap: Buča, 2011 • Kapelj, M., Smonker, T. Skupnostna skrb na področju duševnega zdravja na Krasu. Sežana: Vezi, 2005. • Lamovec, T. Zgodbe z roba norosti. Ljubljana: Altra, 1994. • Lamovec, T. Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup: nove oblike skrbi za osebe v duševni krizi. Ljubljana: Lumi, 1995. 123 • Lamovec, T. Kako ravnamo z osebo v psihični krizi. Ljubljana: Altra,1997. • Lamovec, T. Psihosocialna pomoč v duševni stiski. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1998. • Lamovec, T. Kako misliti drugačnost. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1999. • Lavš, K. Kako začeti : priročnik z nasveti za uporabnike služb duševnega zdravja pri ustanavljanju in vključevanju v skupine samopomoči. Maribor: Ozara, 1996. • Lenné, R. Depresija, bolezen našega časa: premagovanje potrtosti, tesnobe in žalosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978. • Levine, J., Levine, I. S. Shizofrenija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012. • Mason, P., Kreger, R. Ne stopajte več po prstih. Ljubljana: Chiara B. D. O. O., 2011. • McMahon, G. Adijo, tesnoba! priročnik za samopomoč. Ljubljana: Didakta, 2010. • Meden-Klavora, V. Ko duša nima kam. Ljubljana: Narava, d. o. o., 2008. • Milivojević, Z. Igre, ki jih igrajo narkomani. Ljubljana: Modrijan, 2013. • Milivojevič, Z. Razumevanje čustev v psihoterapiji. Ljubljana: Psihopolis Institut d. o. o., 2008. • Milivojević, Z. Formule ljubezni: Ne zapravimo življenja v iskanju prave ljubezni. Mladinska knjiga Založba, 2012. • Ministrstvo za zdravje: Javnozdravstveni vidiki obravnave ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2007. 124 • Minne, B. Pripoved o gospe Veverici in ostalih živalih v mamini glavi. Ljubljana: Ozara Slovenija, 2008. • Monbourquette, J. Kako odpustiti. Maribor: Slomškova založba, 2006. • Morris, R. et al. Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih. Ljubljana: Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2007. • Pavel, I. Socialno podjetje, od ideje k praksi. Ljubljana: Šent, 2005. • Perko, Andrej. Otroci alkoholikov in tiranov. ŠmarjeSap: Buča, 2011. • Perko, A. Pijan od življenja: premagati alkohol in spet zaživeti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013. • Phillips, M. Čustvena odličnost. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2001. • Praper, P. Tako majhen, pa že nervozen!? Nova Gorica: Educa, 1992. • Ramovš, K. Vademekum za zdravljene alkoholike in njihove svojce. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka: Socialni forum za zasvojenosti in omame, 2011. • Rugelj, J. Pot samouresničevanja. Ljubljana: Umco, 2008 • Russel, P. Knjiga o možganih. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990. • Satir, V. Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1995. • Skynner, R., Cleese, J. Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana: Tangram, 1994. 125 • Smith, L. L. Depresija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2009. • Smith, G. Premagajmo depresijo. Zbirka Meander, 2007. • ŠENT Izobraževalni program: pomoč in samopomoč osebam v duševni stiski. Ljubljana: Šent, 2000. • Strong, J, O. Flanangan M.: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti za telebane. Ljubljana: Pasadena 2011. • Švab, V. Priročnik o shizofreniji. Švab, V. (2001): Priročnik o shizofreniji. Radovljica: Didakta. • Švab, V. Duševne bolezen v skupnosti. Ljubljana: Šent, 1996. • The British Psychological Society & The Royal College of Psychiatrists. Motnje hranjenja: Intervencije zdravljenja in obravnave anoreksije nervoze, bulimije nervoze in sorodnih motenj hranjenja. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2008. • Ustok, L., Hughes, J. Zasvojenost z igrami na srečo: prvi koraki na poti do ozdravitve. Koper: Ognjišče, 2013 • Valetič, Ž. Tunel: trgovina s samomorilskimi pripomočki. Ljubljana, Ozara Slovenija, 2008. • Zaviršek, D. Ženske in duševno zdravje : o novih kulturah skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1994. • Zaviršek, D. Principi dobre prakse v psihosocialnih službah na področju dela z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1996. 126 • Zaviršek, D. Inovativne metode v socialnem delu: opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba, 2002. • Žuraj, A. Duševno zdravje v skupnosti: Ljubljana: Skupnost socialnega varstva Slovenije, 1993. • WHO Shizofrenija: informacija za družine. Ljubljana: Šent, 2000. • Wyckmans, A., Leener De, A.M. Očka nikdar ni utrujen. Maribor: Ozara Slovenija, 2006. ZANIMIVE PUBLIKACIJE V ANGLEŠČINI • Allen, J.G. Coping with trauma: Hope through Understanding. London: American Psychiatric Publishing, 2005. • Baldwin, D.S., Hirschfeld, R.M.A. Fast facts Depression. Oxford: Health Press Limited, 2001. • Briley, M. Is Full Recovery from Depression Possible? London: Martin Dunitz, 1998. • Friedel, R.O. Borderline Personality Disorder Demistified. New York: Marlowe & Company, 2004. • Hert De, M., Thys, E., Magiels, G., Wyckaert, S. Anything or nothing. Antwerpen: Houtekiet, 2004. • Hickie, I., Davenport, T., Scott, E. Depression: Out of the Shadows: A Guide to Understanding Depression and its Treatment. Sydney: Australian Women's Weekly Health Series, 2003. • Jamison Redfield, K. An Unquiet Mind; a Memoire of Moods and Madness. New York: Alfred A. Knopf publisher, 2003. 127 • Kenford, N. Power over stress: 35 quick prescriptions for mastering the stress in your life. Canada: QP Press, 2003. • Miklowitz, D.J. The Bipolar Survival Guide. NY: Guilford Press, 2002. • Simon, L. Detour: My bipolar Road Trip in 4-D. New York: Simon & Schuster, 2005. • Skynner, R., Cleese, J. Life and how to survive it. Bershire: Cox & Wyman,1994. • Persaud, R. The Mind: A users guide. Transworld Publishers: London, 2007 • Williams, C. Overcoming Anxiety: A Five Areas Approach. London: Arnold, 2003. SPLETNI VIRI Naslovi spletnih virov v slovenskem jeziku, kjer je mogoče najti podatke o duševnih motnjah, zdravilih, novostih v zdravljenju, dejavnostih na področju duševnega zdravja. Altra: www.altra.si Bipolarna motnja: http://bipolarna.si Inštitut za varovanje zdravja: www.ivz.si Jupsline: www.jupsline.net Med.over.net: http://med.over.net 128 Novi Paradoks: www.drustvo-paradoks.si Ozara: www.ozara.org Sinapsa: www.sinapsa.org Šent: www.sent-si.org Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: www.zzzs.si Društvo DAM: www.nebojse.si DRUŠTVO ZA PSIHOLOŠKO SVETOVANJE KAMELEON http://svetovalnicakameleon.si NASLOVI SPLETNIH STRANI NEKATERIH NAJPOMEMBNEJŠIH TUJIH ZDRUŽENJ IN ORGANIZACIJ EUFAMI – European Federation of Associations of Families of People with Mental Illnes: www.eufami.org GAMIAN Europe – Global Alliance of Mental Illness Advocacy Networks: www.gamian-europe.com MHE – Mental Health Europe: www.mhe-sme.org 129 EPHA – European Public Health Aliance: www.epha.org ENUSP – European Network of Users and Survivors of Psychiatry: www.enusp.org MDAC – Mental Disability Advocacy Centre: www.mdac.info WAPR – World Association for Psychosocial Rehabilitation: www.wapr.info WFMH – World Federation for Mental Health: www.wfmh.org WHO – World Health Organization: www.who.int EUROPA – Public Health: http://ec.europa.eu/health/ph_overview/strategy/health_ strategy_en.htm WPA – World Psychiatric Association: www.wpanet.org Naslednji tuji spletni strani ponujata veliko informacij o duševnih motnjah, zdravljenju, rehabilitaciji ter zdravilih in sta namenjeni samopomoči ljudem s težavami v duševnem zdravju. Internet Mental Health: www.mentalhealth.com Mental Health Net: http://mentalhelp.net 130 BELEŽKE 131 132
© Copyright 2024