KRMILNICE IN ZIMSKO HRANJENJE PTIC Tomaž Zorman Zima je poseben čas. Takrat pritisne mraz in količina lahko dostopne hrane, s katero se večina ptic prehranjuje čez leto, se postopno zmanjšuje. Ptice, predvsem manjše ptice pevke, nenadoma postanejo nekoliko manj plašne in pridejo bliţje človeškim prebivališčem. Hranjenje je za ptice pomembno v naseljih, kjer so ptice izgubile veliko naravnih moţnosti za prehranjevanje. Ima pa lahko tudi negativne učinke, pri čemer so groţnje predvsem moţnost prenosa bolezni in zajedavcev ter teţave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave hrane. Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na latnikih in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar. V parku Škocjanske jame in sploh na Krasu je tovrstnih drevesnih in grmovnih vrst dovolj vendar so od naselij oddaljene in našim očem večkrat skrite. Lahko pa poskrbimo za klasičen način hranjenju ptic, s ptičjo krmilnico. Njen čar je ohranjanje stika z naravo in spoznavanje vrst, ki ima med Slovenci dolgo tradicijo. Način hranjenja v ptičji krmilnici Hrano lahko v krmilnico začnemo vsipati ţe pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena sneţna odeja in so nočne temperature okrog -5 stopinj C. Vsipamo jo redno, vsak dan do večje trajnejše otoplitve. S količino ne pretiravajmo (največ do 1/2 litra semen na dan). Krmilnico redno pregledujemo in čistimo, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen, …) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmoneloza) in pogin ptic. Pri tem zaščitimo seveda tudi sebe npr. s primernimi zaščitnimi rokavicami. Posebno pomembno je, da je v krmilnici hrana pred večernim mrakom in zjutraj. Lačne ptice bodo teţje preţivele ledene zimske noči kot site, opazili pa boste, da bo zjutraj krmilnica najbolj obiskana, saj so ptiči prek noči porabili zaloge hrane, ki jih je treba čim prej nadomestiti. Posebno manjše vrste ptic prek noči izgubijo tudi 20 % telesne teţe, kar dobesedno kliče k doslednosti pri krmljenju, saj bi na krmilnico navajene ptice lahko zelo ogrozili, če bi pozabili nanje. S čim hranimo ptice v zimskem času? Pestrost vrst ptic določa okolje, v katerem ţivimo. Pri tem velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Za zrnojede ptice (ščinkavec, čiţek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica …) je najlaţe kupiti ţe pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Po tej hrani posegajo skoraj vse ptice, posebno predstavnice sinic in brglez, med zrnojedimi gosti pa se bomo lahko razveselili pisanega perja dleskov, liščkov, čiţkov in prepirljivih zelencev, ki se bodo veselo prerekali med seboj in drugimi gosti krmilnice. Pernati gostje nas bodo skozi vso zimo razveseljevali in nam s svojim vedenjem, številčnostjo in vrstno pestrostjo pripovedovali, v kakšnem okolju ţivimo. Polepšali nam bodo neprijazni letni čas, s svojim vedenjem pa nam bodo vcepili nešteto izkušenj in nas bogatili z novimi. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov ţir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu. Lojeve pogače oziroma kar surov loj preţvekovalcev, kakršnega dobimo pri mesarju, je bil verjetno prva hrana, ki jo je človek ponudil lačnim pticam. To so klavni odpadki z nizko ceno, včasih jih dobite pri mesarju celo zastonj. Veliko ptičjih vrst se odloči za tovrstno ponudbo, zlasti vse vrste sinic, brglez, veliki detel, pivka in zelena ţolna, sami dobrodošli gostje naših sadnih nasadov in vrtičkov. To je tisti praktični pomen krmljenja ptic, se pravi privabljanje ptičjih vrst, da nam bodo redčile ţuţelčje vrste, ki nam lahko zagodejo marsikatero nevšečnost v sadovnjaku. Lojeve pogače blaţijo našo nedoslednost pri krmljenju in so posebej dobrodošle v času naše odsotnosti, ko je ptičja krmilnica lahko kaj hitro prazna. Ptičje pogače lahko izdelate tudi sami. Sončnice, pšenico, ješprenj, proso, kuhan riţ, mleto koruzo, sir, koščke sadja, zelenjave, … zmešajte s toplim govejim lojem ali svinjsko mastjo. Zmes dajte v jogurtove lončke, v katerem je ţička ali vrvica. Ko se zmes strdi, lončke odstranite in pogačo obesite. Prava mojstra za tovrstno kuho sta prostovoljna naravovarstvena nadzornika Frane Poţrl in Joţe Franetič iz Famelj, ki bosta vsakomur gotovo priskočila na pomoč z nasveti, če boste zanje vprašali. Zgodi se, da se v shrambi naselijo molji. Ţita in koruzni zdrob, ovseni kosmiči in podobno je nadvse primerna hrana za ptice, zlasti tedaj, ko zima najbolj kaţe svoje ledene zobe. Takšna hrana je primerna tako za vrabce kot golobe in grlice. Drozgom in taščici nastavimo sadje (jabolka – večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo. Vse ptice pa se ne hranijo v krmilnici. Če imamo moţnost, nekaj semen potresimo tudi po tleh, vendar naj bo v tem primeru okolica bolj odprta, da ptice laţje vidijo morebitnega bliţajočega se plenilca. Katera hrana je za ptice pozimi NI primerna? Kuhinjski odpadki niso zaţeleni, če pa jih ţe ponudimo pticam, bodimo izjemno pozorni na to, da niso začinjeni in presoljeni, saj lahko s preslano hrano pticam zelo škodujemo. Hkrati pa moramo paziti na količine, da tovrstna hrana ne privabi mačk ali celo lisic. Pri hranjenju ptic moramo biti vsekakor pazljivi s kruhom. Kruha in drobtin namreč nikdar ne ponujamo ob dnevih, do deţuje ali ko so temperature spremenljive. Kruh se namreč takrat izredno hitro pokvari in pri oslabelih pticah povzroča hude prebavne motnje, ki se končajo tudi s smrtjo. V Parku Škocjanske jame ţe vrsto let po vzoru Zavoda za gozdove Slovenije zagotavljamo ptičjo hrano za zimsko krmljenje ptic v obliki mešanice semen. Razdeljujemo jo naravovarstvenim nadzornikom, domačinom, vrtcu, šolam in prijateljem. S krmilnicami ne samo, da pticam pomagamo preţiveti zimo, tudi nam samim je hranjenje in opazovanje ptic lahko v veliko veselje. Krmljenje ptic ima velik vzgojni učinek. Otrokom tako vcepljamo ţivljenjski pozitivizem in spoštovanje do vsega ţivega. Druţba bo imela veliko več od ljudi, ki so kot otroci spoznavali ţivljenje v ptičji krmilnici, kot od tistih, ki so ptičje vrste spoznavali skozi merek zračne puške. To je način, kako lahko prav vsak, ne glede na starost in izkušnje, ptice spoznava pobliţje in mu je to hkrati v veliko zadovoljstvo. Obenem pa tako krepimo vez z naravo in našimi zaveznicami – pticami, ki nam bodo tudi poleti lepšale trenutke s svojim petjem, če jim bomo le kdaj prisluhnili. Literatura: -Tanja Šumrada, članica DOPPS, Krmilnice in zimsko hranjenje ptic, Glasilo društva Pangea št. 1/2008. - Ivan Esenko, Bogastvo vrtov, Zimsko krmljenje ptic, Svet ptic 04/2007. - http://www.posrcumlad.si/clanki/pticje-krmilnice.html - http://www.ptice.si/