Alenka Erzar Žepič - Urška Krišelj Grubar

Jaz bom zmeraj zmagala (6)
Pripravlja: Urška Krišelj Grubar, mail: [email protected]
ob strani. Z diagnozo akutna levkemija se nisem ukvarjala, me je pa presenetila.« Sledila
je transplantacija kostnega mozga in veliko ponavljajočih se pljučnic, te so se končale na Golniku, večkrat tudi na intenzivni negi. Prenesla
je več, kot se prenesti da, o vsem hudem pisala
v svoje pisane bloke, ki jih vedno nosi s seboj,
kamorkoli gre. Zgodbe so zdaj že zapisane v
knjigi, ki čaka, da pride med bralce.
Alenka Erznar Žepič po težki bitki spet živi
polno življenje. Je žena uspešnega moža in
mati dveh odraščajočih sinov. Po poklicu sodnica in mediatorka, zaposlena na kranjskem
okrajnem sodišču, ki ljudem pomaga reševati
njihove spore na svojstven, intuitivno pravniški način. Nekoč je uživala v učenju mladih
smučarjev na Krvavcu, zdaj skrbi za 23 mladih
golfistov v Golf klubu Kranj. Vsak dan praznuje življenje. Ne bije več bitk. A zmaguje.
Kakšna je razlika med tisto, ki
zmaguje, in tisto, ki se začenja
prepuščati malodušju ter na
koncu nemočno preda? Kakšna
življenjska prepričanja nosijo v
glavi zmagovalke? Tu so, da nam
to povejo in da stopimo za njimi.
FOTO: URŠKA KRIŠELJ GRUBAR
Alenka Erznar Žepič,
okrajna sodnica
A
lenka je našla smisel. Smisel je življenje samo, pravi. To ve zato, ker ga je
pred osmimi leti skoraj izgubila. Pri 33
letih, med študijem sedmerčka na podiplomskem študiju civilnega in gospodarskega prava
na pravni fakulteti v Ljubljani, ji je zmagovito
pot prekrižala težka bolezen. »Na srečo sem
doma imela dva navihana fantička, da sta mi
vlivala pogum, in moža ter starše, ki so mi stali
Kakšna prepričanja nosijo v glavi zmagovalke?
Moje prepričanje o meni nekoč
in danes: Nekoč sem mislila,
da moram biti popolna, danes
se trudim, da nisem. Priznam
napake in se o njih šalim.
Nekoč sem mislila, da je biti
zdrav samoumevno, danes
vem, da ni tako. Nekoč sem
bila otrok, danes sem otrok
v odrasli podobi. Nekoč sem
prejemala, danes dajem.
Moje prepričanje o moških:
Moški so kot majhni otroci,
ki potrebujejo nežno žensko
roko. So čustveni in občutljivi
v možatem telesu. Rada vidim,
da je moški osvajalec, mačo,
ki ve, kako osvojiti moje srce.
Včasih se mi zde nekatere
ženske veliko bolj možate kot
moški.
Moje prepričanje o ženskah:
Rada imam ženske in se v
ženski družbi tudi dobro
počutim. Rada imam ženske
stvari. Ljubim torbice, šminke,
visoke pete. Rada sem urejena.
Rada sem ženska.
Moje prepričanje o odnosih:
Dobri odnosi niso nekaj
samoumevnega. Treba
jih je negovati, graditi in
izboljševati. Treba se je znati
prilagoditi situacijam, ki nam
nepričakovano pridejo na pot.
Treba je znati prisluhniti, a če ne
zmoreš sebi, ne znaš drugim.
Moje prepričanje o otrocih:
Otroci so iz nebes. Kdor jih
ima, je priča čudežu stvarjenja
in življenja. Zato, kot pravi
pesem: Ukvarjajmo se s seboj
in s svojo zavestjo, pa bomo
prižgali luč, ki bo sijala tudi
našim otrokom.
Moje prepričanje o denarju,
uspehu in obilju: Prepričana
sem, da je z uspehom močno
povezan naš ego. Bolj ko je ta
močan, bolj si želimo zgodbe
o uspehu. Sama si po svoji
izkušnji z levkemijo želim
uspeha le kot potrditve za delo,
ki ga rada opravljam. Hude
ambicije na delovnem področju
sem morala prerasti. Danes
največ uspeha začutim ob tem,
ko podarjam, delam dobra dela
in osrečujem druge. Verjamem,
da kdor razdaja, postane
bogat. In prav moj darovalec
kostnega mozga me je naučil:
kdor ti daje, te nauči dajati.
Moje prepričanje o zdravju: Za
zdravje potrebujemo ljubezen.
Ljubezen je bistvo življenja
in je osnova za zdravje. Brez
ljubezni mi živeti ni. Ljubezen
je energija, ki me poganja
naprej, zaradi nje vztrajam.
Zaradi ljubezni sem preživela.
Ljubezni do bližnjega, do
glasbe, do umetnosti. Do dobre
hrane in kavice ob morju.
Moje prepričanje o staranju in
smrti: La vita e bella, življenje
je lepo. Vsak dan! Ne glede na
dež, meglo, če posije sonce
ali če zagrmi. Otožne dni
preganjam z igranjem na klavir,
da se žalost prečisti. Solze so
se mi namreč že posušile, pa
nič zato, saj je morje že brez
mojih solz dovolj globoko.
Pravkar je posijalo sonce, kar
je dovolj za srečo današnjega
dne. Grem naprej, po ozki
stezici samo naprej, ne oziram
se nazaj, na vse težko, ki je,
hvala bogu, minilo. Kajti vse
mine. Tudi življenje. Ostanejo
samo spomini. Na lepe dni.
39