nam včasih cisto po naključju pripelje na pot ljudi, ob katerih se počutimo prijetno in sproščeno in s katerimi bi lahko klepetali v nedoŽivljenje b^b^b^b^b^b^bK a^ gled. Mednje spada tudi evropska poslanka Tanja Fajon.Žalje bil najin čas skopo odmerjen, saj je najprej zamujalo letalo iz Bruslja, potem pa je imela že vnaprej dogovorjen sestanek na ministrstvu. A preden sva se poslovili, je odkrito spregovorila o najtežji mm J^^^^^^^^Bk^^ preizkušnji v svojem življenju - o kronični mieloični levkemiji, eni od oblik krvnega raka. Tanja Fajcin priznava, da je potrebovala kar veliko časa, preden je o bolezni javno spregovorila. »Da sem dovolj močna, da o tem javuo spregovorim, sem začutila zelo pozno. Lahko bi da prepozno, ker šele zdaj vidim, koliko ljudem to pomeni. rekla, Še vedno mi ni prijetno govoriti o svoji izkušnji, ki je bila boleč del moje mladosti. Vendar zdaj vem, da je lahko človek, ki je prestal ta boj in se mu življenje kljub temu ni bistveno spremenilo, dober zgled vsem tistim, ki so mogoče na začetku bolezni, pa jih prežema še veliko strahov, ki ne vedo, kako naj se vedejo, in ki potrebujejo upanje.« Namesto v službo v bolnišnico Zdaj 42-letna Ljubljančanka je zbolela ob koncu študija novinarstva. Tako se je morala sama v času, ko so se njeni sošolci začeli dokazovali v službi, boriti za zdravje. »Problem pri tej bolezni je, da skorajda ni znakov, dokler ni prepozno. Sama sem takrat končevala študij in delala kot mlada novinarka na Radiu glas Ljubljane. Vse do takrat sem bila zelo zdrav otrok, dokler me nekega dne ni začel hudo boleti trebuh,« se spominja Tanja. »Bolečina je bila neznosna, moja krvna slika pa tako slaba, da sem še isti dan pristala na _^m^^ * Tanja se rada udeležuje srečanj bolnikov s kronično mleloično levkemijo in njihovih Pod slovenskim vršacem s svojo asistentko Ajdo ■■■nak smmmgmmaA JH__i_H m^rmrnAmrn u. ZšZS E^^^^^^H >, r^^^^H jmwMWM\ |^^^^^H m\W energijo.« Žižek Zdaj se Tanja počuti krasno. »Po taki izkušnji začneš na svet gledati drugače. Ceniti znaš tisto, kar imaš. j^^^^^^ihh P^^^^^H t Tanja Veit sta se poročila v Piranu. saj je on zaljubljen Slovenijo. urgcnci. Pred dvajsetimi leti je bila ta bolezen pogosto smrtonosna, saj še niso poznali učinkovitega zdravila zanjo. Spopadanje z boleznijo je bilo zelo težko, vendar so mi zdravniki rekli, naj ne vržem puške v koruzo. Spomnim se dneva, bilje lep sončen dan, ko sva z zdravnikom sedela v njegovi pisarni, in mi je rekel, da je neki bolnik iz Ljubljane z mojo boleznijo preživel sedem let. Tn zdi se mi, da sem tistega dne v svoji glavi tudi sama začela odštevati tistih sedem let. Čeprav sem bila že prej zelo adrenalinska, sem po tistem začela vse početi do ekstrema. Kol da bi odštevala, kaj vse moram še narediti. Po drugi strani pa mi je prav to dalo neko močno, pozitivno v Sicer pa oba ze |0 ra[ j a potujeta.se potapljata, jadrata in tečeta. ŠBm VH i-HU.1 Tanja ima izvrstno skupino sodelavcev tako v Ljubljani kot v Bruslju, o katerih pravi, da so »krasna pisarna mladih, adrenalinskih, ambicioznih ljudi, s katerimi včasih delamo celo čudeže«. Najpomembnejše pa je seveda tvoje zdravje. Problemi, ki so se ti zdeli včasih tako pomembni, postanejo malenkostni. Veliko lažje se prebijaš skozi življenje. In ni te več strah izzivov,« pravi Tanja, ki se lahko danes pohvali z bleščečo kariero. Začela jo je kot novinarka na RGL, nadaljevala na RTV Slovenija, kjer je bila tudi dopisnica iz Bruslja, danes pa tam sedi v evropskem parlamentu. »Po naravi sem bila od nekdaj zelo radovedna in ambiciozna. Že kot majhna deklica sem se rada preizkušala v različnih stvareh - od glasbe do krožkov v šoli in športa. Potem ko sem zbolela, j)a je postala moja želja po dokazovanju še toliko večja. Ne vem, ali lahko ljudje to razumejo, ampak načrtna. Hotela sem se umakniti od ljudi, ki so me preveč poznali, pa so me potem opazovali s strahom. Novo priložnost mi je dal tedanji urednik Radia Slovenija Bojan Veselinovič. Tista leta so bila zelo huda. Skoraj dve leti sem v službo hodila z vročino, ker sem se navajala na različna zdravila, ki so vzdrževala moje stanje, čeprav se je bolezen slabšala. Šele pred nekaj leti so tudi k nam prišla zdravila, ki zdravijo to obliko levkemije, in danes je ta bolezen tako rekoč ozdravljiva. Zelo sem si želela v tujino. Ko pa sem bila ravno izbrana za delo dopisnice v Bruslju, sem bila obveščena, da so našli zame ustreznega darovalca kostnega mozga. Takrat sem se znašla pred zelo težko odločitvijo. Po eni strani se mi je bolezen slabšala, oče mi je umiral, imela sem možnost zaposlitve v Bruslju in možnost operacije v Londonu. Doma smo vse postavili na tehtnico in se odločili, da mi zdravniki ne smejo svetovati, saj gre za osebno odločitev z veliko možnostjo nepredvidljivih zapletov oziroma tveganja. Edina pot do ozdravitve je bila takrat v več kot polovici žal smrtonosna, saj je telo odbilo darovalca. Tako sem operacijo zavrnila in raje sprejela delo v Bruslju. Seveda sem takrat že veliko brala o tem, da v Ameriki prihajajo na trg zdravila, ki naj bi pozdravila to bolezen. Na mojo srečo je bila odločitev pravilna. Moje življenje se je v Bruslju zelo izboljšalo, delala sem stvari, ki so me veselile, in počasi se mi je začela umirjali tudi bolezen. Po dveh letih je bilo novo zdravilo registrirano tudi v Sloveniji šla sem iz. ene skrajnosti v drugo. in moja bolezen je zdaj že nekaj let V najslabšem obdobju sem hotela v popolni re misiji.« splezati na Triglav in sem to tudi Levji delež k dobremu koncu te storila, čeprav s hudimi bolečinami zgodbe so prispevali njena mama, v sklepih. Začela sem plavati, ak- brat Sašo in Tanjini prijatelji. tivno teči, se udeleževati tekaških »Imam nekaj izjemnih prijateljev, ki so se šli takoj testirat za morebitne maratonov, se potapljati . . Skratka, počela sem natanko to, kar je v darovalec kostnega mozga, čeprav tistem trenutku moje telo želelo, pa to v tistem času še ni bilo tako razčetudi so bile to stvari, ki so bile za vito. Najhuje pa je bilo mami. Očeta stroko ali mojo družino popolnoma je pred tem zadela huda možganska kap; polovica telesa mu je ohromela nesprejemljive.« in izgubil je govor. Njegovi zdravniki so nam svetovali, naj mu ne poveOče ni vedel ničesar mo, kako je z mano, in tako ni nikoli Tanja prihaja iz medijske družine. izvedel, da sem zbolela. Je pa bilo Njen oče Bogdan je bil novinar, za naju z mamo tistih deset let zelo mama Neva je delala pri filmu. Zato napornih, hkrati pa naju je tako poni bilo veliko presenečenje, kose je vezalo, da znava zdaj obe resnično za novinarstvo odločila tudi sama. uživati življenje.« »Ko sem bila majhna, me ni zani- Tanja zadnjih dvanajst let živi in malo, kaj počne moj oče. Ko pa dela v Bruslju. In čeprav pri svojem sem prišla v leta, da bi me začelo delu evropske poslanke uživa, so zazanimali, je žal /elo hudo zbolel, njo najdragocenejši trenutki, ki jih tako da nisva mogla izmenjati prav preživija s svojim možem, nemškim veliko profesionalnih izkušenj. Am- novinarjem Veitom-UIrichom Brapak novinarstvo mi je bilo všeč, in unom. »Zame je zelo pomembno, čeprav bi se morda danes odločila da je ob meni. Nisem človek, ki bi za kak drug študij, mi ni žal. Spo- lahko bil sam. Ni lepšega kot dan mnim se, da sem diplomo pisala v končati tako, da nekomu zvečer bolnišnici in sem se s tem zamorila poveš, kaj se ti je tisti dan zgodilo, med zdravljenjem.« da imaš ob sebi nekoga, kadar ti je Med boleznijo se je z RGL preselila dobro, pa tudi kadar ti je hudo.« na RTV Slovenija. »Selitev je bila Simona N. Dakič -