1. No category

KAZALO
ZAHVALE ............................................................................................................................. III
UVOD................................................................................................................................... 1
In nastala je Simbioz@ … ................................................................................................ 1
1.
SPLOŠNA PREDSTAVITEV PROJEKTA ........................................................................... 2
1.1
Namen in cilji projekta ......................................................................................... 3
1.2
Kratek opis projekta ............................................................................................. 4
2.
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA .................................................................................... 5
3.
PREDSTAVITEV EKIPE IN NJIHOVE ZGODBE ................................................................ 8
4.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM - KURIKULUM ............................................................... 18
5.
6.
7.
8.
4.1
Pilotne delavnice ................................................................................................ 20
4.2
Predlogi za izboljšave ......................................................................................... 21
PARTNERSTVA ........................................................................................................... 22
5.1
Prvi partnerji ....................................................................................................... 23
5.2
Vloge partnerjev ................................................................................................. 23
5.3
Lokacije ............................................................................................................... 28
5.4
Lokalni koordinatorji .......................................................................................... 29
5.5
Knjižnice.............................................................................................................. 30
5.6
Šole ..................................................................................................................... 32
5.7
Občine ................................................................................................................ 33
POKROVITELJI IN FINANCE ........................................................................................ 34
6.1
Pokrovitelji.......................................................................................................... 34
6.2
Donatorji............................................................................................................. 35
6.3
Finančni načrt ..................................................................................................... 36
KOMUNIKACIJA IN OZAVEŠČANJE............................................................................. 38
7.1
Ciljne skupine ..................................................................................................... 38
7.2
Sistem obveščanja deležnikov projekta ............................................................. 41
7.3
Ozaveščanje širše javnosti .................................................................................. 44
LOGISTIKA.................................................................................................................. 46
8.1
Urejenost prostorov ........................................................................................... 46
8.2
Dostava promocijskih materialov....................................................................... 47
I
8.3
9.
Zasedenost lokacij .............................................................................................. 48
STATISTIK@ ............................................................................................................... 51
10.
REZULTATI IN SPREMEMBE .................................................................................... 62
10.1
Pozitivno vzdušje ............................................................................................ 62
10.2
Dvig računalniške pismenosti ......................................................................... 64
10.3
Medgeneracijsko sodelovanje ........................................................................ 65
10.4
Utrinki in zgodbe iz delavnic ........................................................................... 66
11.
NADALJEVANJE PROJEKTA ..................................................................................... 70
12.
PRILOGE.................................................................................................................. 71
II
ZAHVALE
Projekta Simbioz@ zagotovo ne bi bilo brez:
Kreativnih ljudi, ki so si projekt izmislili in ga spravili v pogon (Žiga Vavpotič, Vojka
Žgavec Clemenz, Ksenija Božič, Jadranka Jezeršek, Toni Anžlovar)
Izredno motivirane mlade ekipe (Borut Jeglič, Žiga Vavpotič, Tanja Mozetič, Uršula
Butkovič, Ana Pleško, Tit Neubauer, Tina Cavnik, Klavdija Jelen, Manja Podgornik, Katja
Pleško, Anja Dolžan, Matevž Gantar, Maja Burja, Urša Svetelj, Maša Pirnat, Ana Pisar,
Jure Tompa, Tina Posavec, Teja Simonič, Ivanka Učakar, Katarina Mikulič, Tina Vidjen,
Tim Kremič, Ingrid Vidmar, Jana Šušteršič, Bojan Cavnik)
Prostovoljcev, ki so pomagali, ko smo jih najbolj potrebovali (Kaja Miklavčič, Maja
Majdič, Lucija Hočevar, Sara Jerele, Špela Mraz, Stela Malič, Žiga Weissbacher, Vesna
Rakić, Meta Vavpotič, Kaja Vavpotič, Erika Jesenko, Iztok Nared, Mojca, Jan Šorli, Vesna
Erhart, Maja Čolić, Luka Ogrin, Ana Žbona, mag. Melita Moretti, Maša Jenčič, Lori Slivnik,
Nina Bergoč, Janja Mozetič, Petra Mozetič, Žiga Arbeiter)
Programerjev, ki so nam z IT rešitvami prihranili marsikatero uro iskanja in izdelovanja
lastnih baz podatkov (Marko Jurinčič in Anže Škerlavaj)
Fotografov, ki so za vedno zabeležili nepozabne trenutke Simbioze (Matej Kolakovič,
Matjaž Šircelj, Miha Rekar, Bojan Okorn)
Našega skrbnika za socialna omrežja, ki je postal precej več kot to, nepozaben del ekipe Matjaž Šircelj.
Ekipe Publicis Skupine, ki je v projekt vložila precej več časa in energije, kot je bilo
prvotno načrtovano (Milan Slana, Brina Selan, Irena Pavčič, Vesna Jerman, Suzana
Labazan, Anja Bogataj, Mitja Petrovič, Željka Toplek Luzar in ostali)
Pravnika, ki nam je prihranil marsikatero uro branja zakonov in priprave pogodb - Blaž
Klinar.
Ekipe Zavoda Ypsilon, ki je razumela obsežnost projekta in vanj verjela (Petra Kocjan,
Blaž Ravnikar).
Tržnikov, ki sta nam pomagala pri predstavljanju projekta gospodarskemu sektorju in
pridobivanju ter komunikaciji s pokrovitelji (Sandi Dornik in Barbara Repe).
III
Podjetji, ki so v projekt verjeli in ga moralno, finančno in materialno podprli ter tako
omogočili njegovo izvedbo (Microsoft Slovenija, Telekom Slovenije, Loterija Slovenije,
BMW Group Slovenija z blagovno znamko Mini, Vzajemna, Studio Moderna,
Zavarovalnica Triglav, Formatisk, Aragon, DropChop Kristijan Sečan s.p., Pressclipping,
To.mato.si, Mediaspeed, Difa d.o.o., Trapez Sandi Dornik s.p.).
Partnerjev, ki so v projekt verjeli in vanj vložili svoje izkušnje, delovne ure in znanje
(Združenje splošnih knjižnic, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Ministrstvo za
delo, družino in socialne zadeve, Združenje slovenskih katoloških skavtinj in skavtov,
Zveza tabornikov Slovenije, Zveza ljudskih univerz Slovenije, Slovenska Filantropija,
Čebelarska zveza Slovenije, ŠOU v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v
Mariboru, Publicis Skupina, Mestna občina Ljubljana, B2 d.o.o., Vojka Žgavec Clemenz
s.p., Mreža MaMa, Združenje Manager, Zlata leta, Zveza združenj borcev za vrednote
NOB, Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, Amcham, Fakulteta za
management UP, Univerza v Novi Gorici, Festival za tretje življenjsko obdobje, Fakulteta
za naravoslovje in matematiko UM, Izobraževalni center energetskega sistema,
Seniorji.info, Stroka.si, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec d.o.o., Ekologi brez meja,
PHD, Košarkarska zveza Slovenije, MISSS, Umanotera, Zavod Voluntariat).
Častnih pokroviteljev in ambasadorjev, ki so s svojo angažiranostjo in navdušenjem širili
glas o projektu in aktivno sodelovali pri poučevanju starejših (dr. Danilo Türk, Borut
Pahor, mag. Blaž Kavčič, Ljubo Germič, dr. Pavel Gantar, Neelie Kroes, Alfi Nipič,
Benjamin Tomažič, Boris Cavazza, Boštjan Grubar, Boštjan Romih, dr. Anica Mikuš Kos,
dr. Mateja Kožuh Novak, Fanči Moljk, Irena Preda, Iva Krajnc, Janez Hočevar - Rifle, Jasna
Kuljaj, Marko Potrč, Martina Šraj, Matjaž Javšnik, Nikola Sekulovič, Perpetuum Jazzile,
prof. dr. Vid Pečjak, Tjaša Kokalj in Vid Valič).
Medijskih pokroviteljev, ki so z govorom o projektu močno pripomogli k splošni
prepoznavnosti in uspehu projekta (Val 202, Šolski razgledi, TSmedia, Amicus, Adria
Media, TV3, POP TV, Slotech, Radio Center, Radio 1, Radio Ognjišče, Računalniške
novice, Kolosej, Primorske novice, Obrazi, Lady, Jana, City Magazine, Zdravje,
Izklop.com, Slovenske novice, Podnapisi.net, Napovednik.com).
Vseh prostovoljcev in udeležencev, ki so med 17. in 21. oktobrom prišli na delavnice in v
pozitivnem duhu sodelovali ter se učili novih stvari.
IV
UVOD
In nastala je Simbioz@ …
Zanjo so ključne predvsem tri ideje. Prva je dejstvo, da je starejša generacija v Sloveniji
(po podatkih Eurostata) slabo računalniško pismena, druga je prostovoljskega vzgiba –
kako spodbuditi mlade k nesebični pomoči, tretja pa se skriva v medgeneracijskem
sodelovanju.
Vse pogostejše oddaljevanje starih staršev in vnukov kaže na manjko stikov, le-te pa
lahko stkemo različno. Gotovo je to odvisno tudi od generacije, saj različno puščamo
sledi. Babičina sled gobelina, na katerem je naredila številne vbode, bo krasila steno
mnogim generacijam. Večji izziv bo arhiviranje pikslov, ki predstavljajo osnovni element
obstoja generacije Y in generacije Z na različnih spletnih medijih. In čeprav se zdi, da
gobelin in računalniška slika nimata veliko skupnega, smo želeli dokazati drugače.
Navdušila nas je ideja, da bi povezali tisoče mladih in starejših ter dokazali starejši
generaciji, da jih cenimo in da na nas, mladih, še vedno svet stoji. Čudovite zamisli so
postale neugnane – mladi bi starejše popeljali do prvega stika z računalniško miško, jih
naučili napisati prve besede s tipkovnico in jih navdušili za preživljanje prostega časa na
internetu. Babice bi se z vnuki in sosedami pogovarjale preko Skypa, tete in strici bi
začeli uporabljati Facebook, dedki pa bi preko spleta iskali rešitve za križanke.
Želeli smo pokazati, da generacijam ni vseeno; da ne smemo in ne bomo pustili, da nas
oštejejo drugi; da znamo pomagati drug drugemu; da si delimo isti prostor pod soncem,
čeprav včasih deluje kot da gre za dva različna svetova in da znamo drug drugega
razumeti, če se potrudimo prisluhniti. Dokazali smo, da mlajše generacije cenijo
modrost, izkušnje in znanje starejše, a da vendarle tudi mi, mladi, včasih znamo kaj
novega naučiti naše stare starše. To je tisto pravo medgeneracijsko sodelovanje kot ga
razumemo mi. Gre za dvosmerni proces in prav projekt Simbioz@ dokazuje, da mladi
razumemo prostovoljstvo, ki zaznamuje letošnje leto kot evropsko leto prostovoljstva in
da smo pripravljeni na leto 2012, ki je postalo evropsko leto aktivnega staranja in
medgeneracijske solidarnosti.
S časom in trdim delom organizacijske ekipe so stvari pričele dobivati vse jasnejšo
podobo, projekt pa je dobival svojo strukturo. Ko je v tednu med 17. in 21. oktobrom
zaživel, smo spoznali, da je udejanjil naše želje, cilje, sanje in da je uspel v vsej svoji
veličini. Trudili smo se sprva vzpostaviti stik, da bi lahko naprej ohranjali in negovali
odnose. Ravno to smo želeli za tisoče vpletenih, ki so z nami stopili na pot Simbioz@.
Naš namen, povezati generacije na drugačen in zanimiv način ter zaradi tega pozneje
ohranjati odnose, ki bodo pomembno vplivali na kakovost sobivanja nas vseh, je bil
dosežen.
Življenje ni pravljica, pravijo nekateri, in res je – umetnost je povezati piksle in vbode v
gobelin, v zgodbo stikov in odnosov. Zmogli smo!
1
1. SPLOŠNA PREDSTAVITEV PROJEKTA
Simbioz@ e-pismena Slovenija je največji prostovoljski projekt jeseni 2011, ki je temeljil
na medgeneracijskemu sodelovanju in ga je med 17. in 21. oktobrom 2011 organiziral
Zavod Ypsilon. V petih dneh so mladi prostovoljci na brezplačnih delavnicah po vsej
Sloveniji predstavnike starejše generacije navduševali nad uporabo računalnika in
interneta. Osrednji namen akcije je bil omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z
računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest, jih motivirati za nadaljnje učenje
in uporabo računalnika in interneta. S projektom smo mlade želeli pozvati k
prostovoljstvu, starejše pa spodbuditi, da se vključijo v vseživljenjsko učenje in s tem
dvignejo raven kakovosti svojega življenja.
Mladi prostovoljci so na prijazen in udeležencem razumljiv način osnove uporabe
računalnika predstavljali preko treh različnih modulov. Prvi modul, »Računalnik, moj
prijatelj« je zajemal povsem osnovne informacije - kaj je računalnik in za kaj se
uporablja. Spoznavali so zunanje dele računalnika, se učili navigacije z miško in uporabo
tipkovnice. Govorili so o zagonu računalnika, o namizju, datotekah in mapah. V
programu Word so se naučili napisati besedilo in osnove urejanja besedila. Naučili so se
spremeniti barvo, velikost in tip pisave, uporabljati presledke. Besedilo so nato shranili
in računalnik tudi ugasnili.
Na drugem modulu, »Klik v svet« so spoznavali, kaj je internet in za kaj se ga uporablja v
vsakdanjem življenju. Izvedeli so, kako dostopati do informacij, kako se uporablja
brskalnik. Udeleženci so izvedeli nekaj tudi o brezplačnih načinih komunikacije preko
interneta. Naučili so se shranjevati zaznamke in mnoge druge vsakodnevno koristne
stvari.
Vsebina tretjega modula, »Brez elektronske pošte ne gre«, je bila elektronska pošta.
Dotaknili smo se tudi spletne etike, spletne varnosti in varnih povezav. Udeležence smo
opozorili na pazljivost pri posredovanju osebnih podatkov. Vsakemu udeležencu smo
odprli svoj novi elektronski naslov (npr. [email protected]) in jim pokazali, kako
napisati elektronsko sporočilo, ga poslati, prejeti, pregledati in odgovoriti pošiljatelju.
2
Foto: Matej Kolakovič
1.1 Namen in cilji projekta
S projektom Simbioz@ smo želeli nagovoriti 200.000 mladih in več kot 300.000 starejših
ter jih s tem pozvati k prostovoljstvu in spodbuditi, da se vključijo v vseživljenjsko učenje
ter tako dvignejo raven kakovosti svojega življenja.
Mlade smo k sodelovanju vabili kot prostovoljce v vlogi izvajalcev delavnic, starejše pa v
vlogi udeležencev delavnic. K udeležbi smo povabili tiste starejše, ki do sedaj še niso
imeli možnosti naučiti se osnov uporabe računalnika in interneta, in tiste, ki so se z
računalnikom že srečali, vendar so želeli svoje znanje obnoviti oziroma ga še izpopolniti.
K prostovoljstvu smo pozivali vse mlade in mlade po srcu, ki so se želeli preizkusiti v vlogi
učiteljev in so si prizadevali za pridobitev novih izkušenj, hkrati pa so želeli starejšim
pokazati, da med mladimi še obstaja solidarnost in družbena odgovornost.
3
Foto: Miha Rekar
1.2 Kratek opis projekta
Simbioz@ e-pismena Slovenija, največji prostovoljski projekt letošnje jeseni, je v tednu
e-opismenjevanja, od 17. do 21. oktobra, na lokacijah po vsej Sloveniji povezoval
starejšo in mlajšo generacijo ter poskrbel, da so mladi prostovoljci udeležencem na
razumljiv in prijazen način predstavili osnove uporabe računalnika. Akcija eopismenjevanja je potekala preko treh različnih modulov - »Računalnik, moj prijatelj«,
»Klik v svet« in »Brez elektronske pošte ne gre« - ki so zajemali osnovno znanje
računalništva, ki ga tako mladi kot starejši potrebujemo pri vsakdanjih opravilih. S
projektom smo želeli okrepiti tudi medgeneracijsko sodelovanje in družbeno solidarnost
nasploh.
4
2. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
Projekt Simbioz@ je organizirala ekipa zagnanih mladih ljudi, kateri smo ob pomoči bolj
izkušenih članov uspešno pripravili in izpeljali projekt. Že na začetku procesa planiranja
projekta, ki se je začelo že poleti 2010, smo organizacijsko ekipo razdelili v več
podskupin, ki so skrbele za različna področja projekta. Te skupine so bile:
Vodja projekta: Borut Jeglič
Strateška podpora: Tina Vidjen in Žiga Vavpotič
Lokalna koordinacija: Tanja Mozetič, Manja Podgornik, Anja Dolžan, Ivanka Učakar,
Matevž Gantar, Teja Simonič
Komunikacija: Jana Šušteršič, Tina Cavnik, Maja Burja, Urša Svetelj, Maša Pirnat, Ana
Pisar
Odnosi s pokrovitelji: Ingrid Vidmar, Tina Posavec, Tanja Merlak
Odnosi s partnerji: Uršula Butkovič, Jure Tompa
Izobraževanje: Ana Pleško, Katja Pleško, Bojan Cavnik, Tim Kremič
Administracija: Klavdija Jelen, Katarina Mikulič
Raziskovanje: Tit Neubauer
Foto: Matej Kolakovič
5
Vodja projekta je skrbel za koordinacija dela in izpolnjevanje nalog celotne ekipe na
način in v časovnem okviru, ki je bil zastavljen. Skrbel je za finančno poslovanje projekta
ter usklajevanja z najpomembnejšimi pokrovitelji. Zaradi pomanjkanja kadrov je pogosto
priskočil na pomoč tudi na ostalih področjih.
Skupina lokalne koordinacije je bila hrbtenica projekta. Pod vodstvom Tanje Mozetič je
skrbela za pridobivanje in usklajevanje lokacij ter organizacijo projekta na lokalni ravni.
To je vključevalo dnevno komunikacijo z več kot 230 lokacijami, skoraj 100 lokalnimi
koordinatorji ter ostalimi deležniki na lokalni ravni. Skrbeli so tudi za to da so bile
kapacitete na lokacijah optimalno zasedene, kar je pogosto zahtevalo veliko
premeščanja in komunikacije s prijavljenimi prostovoljci in udeleženci.
Komunikacijska skupina je pod vodstvom Tine Cavnik ter v tesnem sodelovanju s Publicis
Skupino, ki je bila komunikacijski partner projekta, skrbela za ustvarjanje predstavitvenih
materialov, usklajevanje in pisanje člankov in objav za medije ter organizacijo tiskovnih
konferenc in dogodkov. Plod dela te skupine je bilo široka nacionalna prepoznavnost
projekta in veliko število medijskih objav na temo projekta in njegove širše tematike
računalniške pismenosti in medgeneracijskega sodelovanja.
Skupina odnosov s pokrovitelji je v sodelovanju s Publicis Skupino in tržnikoma Sandijem
Dornikom in Barbaro Repe skrbela za iskanje in pridobivanje pokroviteljev in donatorjev
ter za redno komunikacijo in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na obeh straneh.
Skupina odnosov s partnerji je pod vodstvom Uršule Butkovič skrbela za iskanje in
usklajevanje s strateškimi partnerji, ki so odigrali pomembno vlogo pri pridobivanju
lokacij, prostovoljcev in udeležencev ter gradnji splošne prepoznavnosti projekta
Skupina izobraževanja, pod vodstvom Ane Pleško je skrbela za postavitev programa
izobraževanja (kurikuluma) ter organizacijo in evalvacijo 14 pilotnih delavnic, ki smo jih
izvedli med pripravami na glavni teden projekta.
Skupina administracije pod vodstvom Klavdije Jelen je skrbela za ažurnost pri
odgovarjanju na emaile prostovoljcev ter vračanju stotine neodgovorjenih klicev
zainteresiranih udeležencev. Poleg tega je skrbela za urejenost in organiziranost
projektnih dokumentov ter tekoče poslovanje.
Raziskovanje je vodil Tit Neubauer, ki je s tem skrbel za teoretično osnovo projekta ter
seznanjenost ekipe z aktualnimi podatki o e-pismenosti, medgeneracijskem sodelovanju
in prostovoljstvu.
Delo in naloge smo usklajevali na rednih sestankih, ki so bili v začetku dvo-tedenski,
kasneje proti koncu projekta pa tedenski, oz. celo dvakrat tedenski. Na teh sestankih
smo pregledovali naloge posameznih skupin in delali plane za naprej, da je delo potekalo
kar se da usklajeno.
6
Ker je bil projekt prostovoljski smo imeli precej težav s fluktuacijo v ekipi, saj je
motivacija ljudem pogosto padla. Proti koncu projekta smo tudi to področje uspešno
uredili, tako da smo vsi opravljali svoje naloge hitro in učinkovito in ni bilo več čutiti
pomanjkanja kadrov. Hkrati je vzdušje postajalo vedno bolj pozitivno in energično, temu
primerni pa so bili tudi končni rezultati.
Foto: Matej Kolakovič
7
3. PREDSTAVITEV EKIPE IN NJIHOVE ZGODBE
Borut Jeglič – vodja projekta
Projekt Simbioz@ mi je Žiga predstavil, ko je bil še v precej idejni fazi in ker je
spreminjanje sveta ena od mojih pomembnih vrednot sem z veseljem sprejel izziv
vodenja. Poleg tega, sem si rekel, je vodenje tako velikega projekta tudi odlična izkušnja
in referenca za naprej. Ampak takrat se mi še sanjalo ni v kaj se spuščam in kako odlična
izkušnja to pravzaprav bo. Skočil sem v vodo in se sproti učil plavati. Skoraj dobesedno.
V tem letu sem projektu posvetil moje življenje. Skupaj z ekipo smo, predvsem proti
koncu, delali dneve in noči, da je projekt na koncu uspel. Bilo je težko, pogosto smo bili
presenečeni in razočarani nad odzivi in ravnanjem nekaterih, ampak na koncu je tako
kot pravijo: »Kar te ne ubije, te okrepi.« In okrepili smo se, ekipa mladostnikov, ki se je
mogoče nekoliko naivno lotila tako velikega projekta, je v mnogih pogledih dozorela.
Zagotovo pa velja tudi, da se na koncu spomniš le pozitivnih stvari in dejstvo je, da smeh
in povezave, ki so se ustvarile v tem letu med člani ekipe ne bodo nikoli pozabljene!
Znanci me pogosto sprašujejo zakaj sem v projekt vložil skoraj 1500 prostovoljskih ur in
eno leto življenja. Odgovor je naiven: ker verjamem, da lahko spremenimo svet na bolje,
da lahko z majhnimi ali večjimi koraki prinašamo optimizem in pozitivno energijo ljudem
okrog nas. In to smo storili za več kot 8000 ljudi po celi Sloveniji! To je nekaj kar odtehta
ves trud in čas vložen v projekt ter me navdaja z izjemnim ponosom in zagonom za nove,
morda še večje izzive!
Žiga Vavpotič – pobudnik projekta
Obstajajo ljudje, ki jih imamo najraje na svetu. Včasih jim rečemo varuhi, zavezniki,
podporniki. Pogosto tem ljudem premalokrat rečemo hvala, rad te imam, kako ti lahko
pomagam. Globoko v sebi bi za njih naredili vse, predvsem, da bi bili srečni, nasmejani,
veseli.
Včasih nas s preprostim vprašanjem, ko z njimi razmišljamo o svetu, pretresejo mnogo
bolj, kot si mislimo. ˝Žiga, kaj pomeni www˝, me ob enem, najinem kosilu, ko pridem k
njej domov, na najboljše zrezke, vpraša moja babica. In ugotovim, da je ta svet resnično
diskriminatoren. Ne samo do drugačnih, tudi do njih, starejših, ki ne razumejo besed
Word, Facebook, Skype, Youtube. Mi pa svet slikamo z informacijami, ki jih delimo na
www. Strese me in ugotovim, da jo potiskamo v kot, njo, mojo babico, ki je vedno
naredila vse, da sem bil vesel, srečen in nasmejan.
˝Babi, to je računalniški izraz,˝skušam rešiti situacijo. Čutim, da jo skrbi, počuti se
izgubljeno v labirintu življenja. To ni pošteno, si rečem, ko se peljem v dvigalu in še bolj
verjamem, da je medgeneracijsko sodelovanje edina prava smer naše prihodnosti.
8
Tudi zaradi nje je se je rodila Simbioz@, da jim pokažemo, da jih imamo neskončno radi,
da nam ni vseeno za njih. Ob prvi delavnici, takrat pilotni, mi je bilo jasno, da je to tisto
pravo. Po telefonu mi je hitela razlagati: ˝Jutri imamo pa internet. In veš kaj smo danes
delali - črke smo barvali. Veš kaj, čas tako hitro mine, da verjeti ne moreš. Ampak je pa
res, da moja soseda zna več kot jaz, sej veš, jaz sem čisti začetnik. Samo zdaj ne vem, kje
bom to vadila. Bom rabila škatlo, sej ni treba nove, eno mi boste uredili ali pa bom k tebi
v pisarno prišla. Aja, pa veš kaj, zelo so prijazni tudi v domu, vmes nam lepo kavico
prinesejo. Luštno je tole, zame vse novo˝.
Tkemo projekt, mladi, za babice in dedke. Verjetno prav vsak želi povedati nekaj tako
preprostega: imamo vas rad. Nekateri tega ne morejo več deliti s svojimi starimi starši,
vendar bi radi opozorili vse nas, ki to lahko, naredite jutri nekaj za njih, pojutrišnjem je
vprašanje, če jih bomo še imeli.
Ponosen sem na svojo babico, ko moji ekipi v Zavodu Ypsilon razlaga: ˝Mislim, da se je
potrebno izobraževati. Če se moji vnuki, se mora tudi babica. Danes smo starejši
nepismeni, ker ne znamo uporabljati računalnika. Jaz sem šla v pokoj preden smo jih v
službi dobili, če bi počakala še eno leto, bi znala. Prepričana sem, da se bom naučila in
res bi rada pohvalila vse, ki ste ustvarjali zgodbo Simbioze."
Danes je delavnico na OŠ Božidarja Jakca vodil Peter. Tam je bila ona, legenda, carica,
moja, preprosto super babica. Presenečenje ob prihodu je bilo veliko, ko mi je požugala,
mi je bilo jasno, vesela je. Predstavljali smo se, da smo vlekli pisane barvice. Poslušal
sem modrosti ljudi, ki so govorili o ljubezni, zemlji, naravi. Bili so sončni kralji in verjeli
so, da smo jim mladi poklonili projekt Simbioz@ s spoštovanjem. Zaradi tega sem bil
vesel jaz.
Z babico sva se skupaj smejala, ko so starejši govorili, da so žlahtniki taki, da povejo
samo enkrat in da imajo doma računalnike, ki se stalno motijo. Bistvo projekta Simbioz@
pa sta bili vprašanji, zakaj črke na tipkovnici niso po abecedi in vzklik gospe, z
vprašanjem: ˝Kako se naredi na tipkovnici smeškota?˝
Smeškote ste narisali na obraz starejših mladi prostovoljci in vem, da vam tega občutka
ne more vzeti nihče. Starejši vam jih bomo pošiljali po elektronski pošti. In na koncu si
bomo nasmehe izmenjevali mlajši in starejši na ulici. Mlajši bomo zaradi Simbioze verjeli,
da so starejši polni modrosti, starejši pa bodo videli, da nam ni vseeno za njih in da na
mladih še stoji svet. Še to ni sreča. Težko najdem boljšo definicijo.
Vse neprespane noči so pozabljene. Moja babica Magda je srečna, nasmejan in vesela.
Hvala draga ekipa Simbioze. Verjamem, da so na vas lahko upravičeno ponosni vaše
babice in dedki. Če jih ni več med vami, bi gotovo bili in vsem naokoli bi govorili o
svojem vnuku in vnukinji. Izjemni ste in to sporočilo nosite v srcu. Zaradi Simbioze v
simbiozi.
9
Verjetno se moja babica niti ne zaveda, da je njen doprinos ta, da se danes zanimajo za
Simbiozo v Evropski Uniji, da o njej govorijo v ZDA, da jo hvalijo Kitajci in da bi jo radi
imeli v Savdski Arabiji. Slovenija je dobila izjemen izvozni produkt, pravijo poznavalci.
Babica, zdaj razumeš, zakaj me zadnje tedne ni bilo na kosilu. Obljubim, da ti prinesem
računalnik. Vendar nekaj ti povem, o tem sem pisal v pismu babici pred časom. Noben
računalnik ne more in nikoli ne bo nadomestil najinega kosila. Hvala babi, da verjameš v
nas mlade!
Tanja Mozetič – vodja lokalne koordinacije
Moj prvi vtis o projektu Simbioz@ je bil zelo zadržan, saj nisem verjela, da lahko tako
mala ekipa izpelje tako velik projekt, zato je zame predstavljal velik izziv. Ves čas
projekta pa je vladala pozitivna energija, ki je vrela od ekipe in mi vlivala upanje, da bo
na koncu vse v redu.
Lokalna koordinacija je predstavljala temelj projekta in tega dela sem se lotila z
veseljem, saj sem vedela, da bo to lekcija življenja. Še nikoli prej se nisem srečala s
tolikšnim številom akterjev in njihovimi različnimi osebnostmi. Tako sem se tekom
projekta srečavala z ljudmi iz lokalnega okolja, ki so bili nad projektom navdušeni ali
skeptični. Izkušnja sodelovanja pri projektu mi je prinesla sposobnost komuniciranja,
projektnega dela in dela z ljudmi.
Projekt Simbioz@ je tako zame bil nekaj čudovitega, saj sem se, poleg pohval, ki sem jih
prejela od vseh udeležencev in prostovoljcev, tudi ogromno naučila in s tem obogatila
svoje življenje. To je izkušnja na katero sem izjemno ponosna.
Uršula Butkovič – vodja odnosov s partnerji
Ko sem se pred več kot letom dni priključila ekipi, ki je ustvarjala projekt Simbioz@,
nisem upala verjeti v to, da bomo s projektom povezali generacije in mlade prepričali v
to, da bodo svoj čas namenili učenju računalništva starejših. Zdaj, ko je projekt za nami,
vidim kako neverjetna zgodba je za nami in da se z vero v uspeh, pravo ekipo in trdim
delom resnično lahko spreminja svet! Po mojem mnenju je ekipa Simbioze v praksi
potrdila znane Gandhijeve besede: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.«
Res je, da je bilo leto dolgo, da vse ni bilo vedno rožnato, da smo se kot ekipa in
posamezniki vedno znova srečevali s težavami, preprekami in izzivi. Sama sem se včasih
čudila odzivom nekaterih posameznikov, ki niso verjeli v projekt, bila razočarana nad
besedami tistih, ki bi projekt lahko podprli in presenečena nad dejanji nekaterih, ki bi
nam lahko bili vzor. Vendar pa je bil projekt poln predvsem pozitivnih zgodb in te so
tiste, ki se jih bom spominjala še dolgo. Ponosna sem, da sem del ekipe, ki je projekt
ustvarjala in da smo se skupaj, kljub pomanjkanju izkušenj, z dobro voljo, pozitivno
energijo in zaupanjem v projekt soočili z vsemi težavami in izpeljali Simbiozo, kot smo si
jo zamislili.
10
Energija, ki smo jo skupaj ustvarili, je bila neverjetna in pisarna, v kateri se je kuhala
Simbioz@, je ob zaključevanju priprav na teden e-opismenjevanja postala naš drugi
dom. Ko si odprl njena vrata, si vstopil v nov svet in bolj kot se je bližal konec projekta,
več časa smo prebili v pisarni. Bili smo neprespani, utrujeni, telefoni so zvonili kot nori,
pripravljali so se paketi, ljudje so tekali po pisarni, reševale so se krize, v vsem tem kaosu
pa smo bili »norci« Simbioze nasmejani, dobre volje, nabiti s pozitivno energijo, včasih
pa so tekle tudi solze – smeha. Vse to, da smo starejšim, tistim, ki jim je računalnik tuj,
omogočili, da se med druženjem z mladimi in starejšimi, naučijo kaj novega. Verjeli smo,
da bomo tako učiteljem kot učencem na Simbiozinih delavnicah pričarali nasmeh na
obrazu. To se je med 17. in 21. oktobrom dogajalo po vsej Sloveniji, tudi sama sem
doživela neverjeten občutek hvaležnosti, ko starejšim odpreš okno v nov svet. Zahvala,
ki pride iz srca, je tista, ki poplača ves trud in zgodbe, ki jih je napisala Simbioz@, me
bodo spremljale še dolgo. Ko ti 82. letna gospa reče: »Dokler si živ, je treba živeti!«, je to
nasvet, ki ga je potrebno zapisati.
Foto: Simbioz@
Skupaj smo živeli v simbiozi, bi lahko rekla za našo ekipo. Vsem članicam in članom ekipe
Simbioz@ sem hvaležna in ponosna na to, da sem imela priložnost sodelovati z njimi in
spoznati toliko čudovitih in edinstvenih ljudi, ki so pri projektu sodelovali. Vsak od njih
mi je na svoj način spremenil življenje. Hvala vsem, brez vas ne bi bilo enako!
11
Tina Cavnik – odnosi z javnostmi
Ko sem se dobro leto dni nazaj priključila ekipi, si še zdaleč nisem predstavljala, kako
organizacija takega projekta poteka in kaj vse se bom naučila. Ideja o povezovanju
dedkov, babic in njihovih vnukov, ki bi se družili ob računalnikih, je bila zame
zmagovalna kombinacija. Dobila sem priložnost nabiranja novih izkušenj in novih
praktičnih znanj na področju PR-ja, a sem se naučila mnogo več od tega.
Leto je naokoli, projekt se je uspešno zaključil, meni pa je ostalo nekaj, česar ne bom
nikoli pozabila. Sodelovanje pri projektu me je testiralo in podučilo na toliko različnih
ravneh. Veliko sem se naučila o medsebojnih odnosih, potrpežljivosti, organizaciji
projekta tovrstnih razsežnosti, pomembnosti medsebojnega sodelovanja in o potencialu
tako mladih kot tudi tistih, ki so mladi po srcu. Predvsem pa sem spoznala samo sebe,
kaj zmorem, katere so moje prednosti in kje so še možnosti za izboljšavo.
Zelo sem vesela, da sem spoznala skupino ljudi, od katerih sem se veliko naučila in s
katerimi smo si kljub dolgim uram v pisarni uspeli ustvariti simpatično, zabavno in
sproščeno vzdušje. Prepričana sem, da se je kljub zaključku projekta naše druženje in
prijateljevanje šele dobro začelo.
Ana Pleško - vodja izobraževanja
Simbioz@ - zgodba, ki sem ji namenila veliko ur svojega prostega časa in zgodba, ki mi je
dala veliko - izkušnje, znanja, odnose. Tiste lepe trenutke, iskrice v očeh starejših,
nasmehe na obrazih prostovoljcev. ko si vedel, da se splača vztrajati pa čeprav so te
včasih ljudje gledali postrani.
K projektu sem pristopila čisto po naključju: pisala sem Esej pri predmetu Socialno delo s
starimi, ko sem med brskanjem po Žigovem profilu ugotovila, da se kuha ravno to o
čemer sem želela pisati: združiti medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in
računalnike sem vedela sem, da je to to - teorija v praksi .in rekla sem si, da to zadevo
enostavno moram spoznati od blizu. Povabili so me k sodelovanju in prevzela sem
področje izobraževanje, saj se mi je to zdela enkratna priložnost, da združim oba moja
študija - študij na Fakulteti za socialno delo in študij na Fakulteti za računalništvo in
informatiko. Tako je naša ekipa pripravila celotni del kurikuluma, tisto kar so se
pravzaprav starejši učili, da smo jih spodbudili k uporabi računalnika . Dela je bilo
ogromno, a se je splačalo.  Naučila sem se ogromno novih stvari, tako o delu s
starejšimi kot tudi o delu starejših na računalniku in kako pripraviti prostovoljce za
učenje starejših. Pri našem delu se je postavljalo veliko vprašanj kot so kako navdušiti
prostovoljce, kako pripraviti gradivo za prostovoljce, kako naučiti in še in še. Skratka
veliko komunikacije, sodelovanja, vodenja, predstavljanja.
Izjemno sem vesela, da sem spoznala tako odlično ekipo, ki je dan in noč živela za
Simbiozo in da smo na koncu uspeli dokazati, da lahko naredimo še tisto za kar pravijo,
da je nemogoče in uspelo nam je! Simbioz@ pa je postala zgodba, ki ni ostala zapisana le
na papirju, ampak je postala del nas vseh. Ostanimo v stiku! 
12
Tanja Merlak - odnosi s pokrovitelji
V osnovi verjamem, da se dobro z dobrim vrača, verjamem da vsak človek v zivljenju
potrebuje samo možnost, da lahko uresniči svoje sanje in verjamem da v življenju lahko
dosežemo več, če si pomagamo. To je glavni razlog zakaj sem privolila v Žigov predlog
sodelovanja pri projektu Simbioz@.
V projektu sem videla odlično priložnost, da se ljudje naučijo elektronske pismenosti, ki
je v današnjem načinu zivljenja že nujna. S tem, ko smo jim to možnost ponudili smo
naredili dobro delo. Ne za lasten ego, temveč za vse nas, ki smo bili del projekta.
Udeležence in prostovoljce, osnovno ekipo Simbioz@. Ne samo da smo ljudi učili
uporabe računalnika, povezali smo jih. Povezali smo različne karakterje različnih starosti.
In konec koncev, povezali smo se tudi mi, ekipa Simbioz@.
Moje osnovne naloge so bile komuniciranje s pokrovitelji in ambasadorji. Zaradi vedno
več dela, smo na koncu vsi poceli vse. Vsi z eno samo zeljo - da bi projekt uspel. Bili so
dnevi, priznam, ko sem se vprasala "Nimaš že tako dovolj drugega dela? Si si morala
nakopati se to?" Ampak v trenutku ko sem dvignila telefon udeleženki, ki se je želela
prijavit na delavnico, sem to pozabila. Vsa navdušena nad zgodbami in željo starejših po
učenju, sem vračala klice do 22h zvecer med vikendom. To je prej motilo udeležence,
kot mene. Jaz bi jih klicala vsaj do 24h. Haha!
Spomnim se besede neke gospe: "Tanja, nekaj bi vam rada se povedala. Lep projekt
delate, čestitke celi ekipi! Bravo!" Ta in temu podobni stavki s strani udeležencev,
prostovoljcev in tudi naših ambasadorjev so nam dajali dodaten zagon.
Vsem bi rada rekla HVALA. Hvala Žigi in Borutu, ker sta me povabila. Hvala ekipi
Simbioz@, ker me je tako lepo sprejela medse, v zadnjem mesecu sem bila z vami v stiku
več kot s svojo druzino!  Hvala ambasadorjem in pokroviteljem, za vso vašo podporo
pri projektu. In hvala vsem udeležencem in prostovoljcem projekta Simbioz@. S
pomočjo vseh vas, sem dobila v življenju najlepšo izkužnjo!
Nekaj stavkov bi namenila še odzivu na katerega sem nemalokrat naletela, ko sem
nagovarjala ljudi, naj pomagajo: "A to se dela zastonj? Koliko se pa plača? Jaz nebi delal
zastonj." Denar ne more kupiti vsega. Ne more kupiti zdravja, sreče, niti trenutkov kakršnih se
bomo spominjali vsi, ki smo prostovoljno sodelovali pri povezovanju cele Slovenije.
Klavdija Jelen – vodja pisarne
Ko so mi ponudili možnost sodelovanja pri projektu, sem ponudbo z največjim veseljem
sprejela. Zakaj?
Ker sem vedela, da bo to ogromen izziv; izzive pa obožujem.
Ker sem vedela, da bom spoznala enkratne ljudi.
Ker sem vedela, da se bom ob delu zabavala in ogromno naučila.
Ker sem vedela, da bom dobila najlepše darilo v zahvalo - nasmeh na obrazu starih, ki so
se naučili nekaj novega.
13
Izpeljati takšen projekt v zasedbi kot smo bili mi, je bila posebna in čudovita izkušnja. Kot
smo že večkrat omenili in zapisali, smo delali tudi pozno v noč in elektronska sporočila
niso nikoli počivala. Poseben čar je delati v ekipi, kjer se čutiš zaželenega in cenjenega,
kjer vidiš, da smo vsi enakovredni in kjer vlada neverjetna pozitivna energija. Ob vseh
(dnevnih in nočnih) delovnih urah, smo se povezali tudi osebno in ne samo »projektno«
in veselim se naših novih dogodivščin, ki nas še čakajo. Poleg sproščenega in zabavnega
vzdušja, ki je omogočalo lažje delo, sem se tudi ogromno naučila. Ob vseh telefonskih
klicih in elektronskih sporočilih zadovoljnih in tudi nezadovoljnih udeležencev in
prostovoljcev, sem se naučila veliko potrpežljivosti in asertivnosti. Zato lahko sedaj ta
dva pojma s ponosom dodam v mojo karakteristiko. Tudi urejanje adrem in različnih
dokumentov je postalo preprosto, CRM (program za spremljanje podatkov in statistike
prijav) je postal moj najboljši prijatelj in tipke na tipkovnici so se zaradi hitrega in
pogostega tipkanja popolnoma »zlizale«.
Za češnjo na vrhu te čudovite izkušnje, je bila petkova dopoldanska delavnica, kjer sem
sodelovala kot prostovoljka. Na koncu delavnice so se udeleženci zahvalili za pomoč in z
navdušenjem povedali, kako jim je všeč brskanje po spletu, da jih zanima tudi Facebook
in upajo, da bodo potekali tudi nadaljevalni tečaji. Njihovo navdušenje in nasmehi so bili
najlepše darilo. Vsa moja pričakovanja so bila uresničena in hvala vsem, ki ste jih
pomagali uresničevati.
Katja Pleško – izobraževanje
K projektu sem pristopila februarja, ko me je nad njim navdušila sestra Ana. Všeč mi je
bila predvsem ideja ter pristop k tako obsežnemu in zahtevnemu projektu.
Projekt Simbioz@ je izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila. Izkušnja, ki mi je prinesla
veliko novega, tako na strokovnem področju kot na področju dela z ljudmi. Pridobljeno
novo znanje, spretnosti in osebne izkušnje mi bodo prav gotovo prišle prav na nadaljnji
poklicni poti.
Skupaj smo dovolj dolgo premikali kamenčke, zato nam je v tednu od 17. do 21. oktobra
2011 uspelo premakniti skalo, tisto mogočno skalo, za katero marsikdo ni verjel, da jo bo
moč premakniti. A vendar nam je uspelo in na to smo lahko še kako ponosni vsi, ki smo
kakorkoli pripomogli k uspešnosti projekta.
Ko po koncu računalniških delavnic vidiš zbegane obraze starejših od vseh informacij, ki
so jih dobili, pa vendar nasmejane in polne iskric v očeh, se zaveš, da je to tisto, za kar je
bilo vredno vložiti ves trud, čas in predanost k projektu. To je neprecenljivo. In najbolj
pomembno je, da sem ob vsem tem neizmerno uživala.
14
Manja Podgornik – lokalna koordinacija
Projektu sem se zaradi drugih obveznosti na žalost aktivno pridružila šele konec julija,
čeprav projekt poznam in ga podpiram že od lanskega novembra, ko sem zanj izvedela.
Zakaj na žalost? Predvsem zato, ker bi si s tako super ekipo, pri tako super projektu
želela delati dlje.
Smeh je bil prisoten tudi, ko so stvari šle zelo na tesno in v zadnjem tednu, ko smo
večino časa preživeli v pisarni, kjer smo prijavljali, premeščali, usklajevali, koordinirali,
jedli, pili, klicali, tipkali, pakirali, odpisovali... Dela ni zmanjkalo, volje do dela pa tudi ne,
vsaj pri meni ne.
Vesela sem, da sem imela možnost sodelovati pri projektu, kjer smo skupaj s prostovoljci
naredili nekaj dobrega in pokazali več kot 5700 starejšim, da računalnik ni le čudna
škatla, ampak, da lahko z nekaj vaje postane prav uporabna stvar. Hkrati pa mi je
Simbioz@ prinesla ogromno novih izkušenj, ki mi bodo prav prišle kamorkoli me pot
zanese in za te izkušnje sem predvsem hvaležna Borutu.
Maša Pirnat – odnosi z javnostmi
Za projekt Simbioz@ sem izvedela preko kolegic Maje in Urše, ki sta prav tako del
Simbioz@ ekipe, ki sta poslali e-mail, da primanjkuje »delovne sile«, ki bo projekt lahko
speljala do konca. Po njunih priporočilih in zagotovilih sem si malo podrobneje ogledala,
kaj projekt Simbioz@ sploh pomeni in všeč mi je bila ideja, da bi mladi delali s starejšimi.
Ker študiram marketing in odnose z javnostmi, me je seveda najprej pritegnila možnost
pridobivanja izkušenj s področja odnosov z javnostmi. Izredno lepa gesta se mi je zdelo
dejstvo, da organizatorji projekta ponujajo možnost učenja in pridobivanja novih
izkušenj, kljub temu da smo nekateri šele na začetku študijske poti. Ko sem se priključila
organizacijski ekipi projekta, sem namreč šele zaključevala drugi letnik. V skoraj polovici
leta sem pridobila veliko število izkušenj s področja dela, ki me zelo zanima, spoznala
sem, kako dejansko deluje delo v ekipi in s kakšnimi izzivi se je potrebno spoprijeti za
organizacijo projekta takšnih razsežnosti, kot je Simbioz@. Sklenila sem precej novih
poznanstev, si nabrala praktično znanje, ki nam ga na fakulteti ne ponujajo in ugotovila
sem, da sem si tudi PR, pred začetkom dela pri projektu, predstavljala popolnoma
narobe.
Organizacija takšnega projekta je po mojem mnenju odlična izhodiščna točka za
nadaljnje izzive v življenju in pri zaposlitvah. Vse ure, ki sem jih vložila v projekt, so se
spremenile v nasmeh, ko sem videla, kolikšnemu številu starejše in mlajše generacije
smo ponudili priložnost naučiti se nečesa novega. Kljub nekaterim nevšečnostim,
neprespanim nočem in občasnim živčnostim smo skupaj ustvarili super projekt, zato mi
ni žal, da sem se odločila za sodelovanje pri organizaciji Simbioze.
15
Ana Pisar – odnosi z javnostmi
Preden sem na povabilo dveh članic ekipe Simbioz@ pristopila k organizacijski ekipi, sem
o projektu vedela le ključne stvari. Ko sem ga bolje spoznavala, sem sproti potrjevala
svoja dozdevanja, da se Sloveniji obeta zares velik dogodek, ki nas bo zaznamoval. In
postajala ponosna, da bom lahko del tega.
Skozi mnogo prostovoljskih ur, ki sem jih poklonila Simbiozi, bom vedno hvaležna za
izkušnje, ki so kar kapljale in mi omogočile vpogled v samo strukturo delovanja PR-ja pri
projektu. Še več, svoje dosedanje znanje sem lahko preizkusila na realnih primerih in
tako nenehno pridobivala nenadomestljivo praktično znanje. Delati konkretne stvari na
dejanskih primerih, katerih se sicer v času študija dotikamo le s teoretične plati, si
štejem kot privilegij. Ob vsem tem pa me je krepilo odlično vzdušje v ekipi – skupaj smo
se učili potrpežljivosti, trdega dela in neugnanosti. S kolektivnim delovanjem in
učinkovito koordinacijo smo uspeli izpeljati izjemen projekt, ki je bil velik organizacijski
zalogaj.
Simbioz@ je v simbiozo povezala mnogo prijetnih doživetij, ki bodo vedno pretehtale
natrpan urnik, delo pozno v noč ter zgodnja vstajanja. In rečem lahko, da sem s Simbiozo
tudi osebnostno zrastla.
Anja Dolžan – lokalna koordinacija
K projektu Simbioz@ sem se pridružila, saj sem si prvotno želela zapolniti nekaj ur na
dan s prostovoljnim delom.
Na koncu sem delala cele dneve. In ni mi žal. Delo na projektu s takšno ekipo je odlična
izkušnja. Mlad motiviran tim, ki sodeluje in ima skupni cilj – izpeljati projekt. Sedaj, ko je
projekt končan lahko rečem, da sem se pri delu na tem projektu veliko naučila,
predvsem na področju dela z ljudmi in področju koordinacije.
To je res odlična izkušnja za naprej. V spominu pa mi bo najbolj ostalo to, da sem
razveselila veliko babic in dedkov, ki sem jih vpisala na delavnice računalništva.
Jure Tompa - odnosi s partnerji
Ideja o Simbiozi me je prevzela v trenutku, ko sem izvedel zanjo. Sprva sem želel
pomagati samo kot prostovoljec na lokalnem nivoju – v svoji domači občini, konec
avgusta pa sem prejel elektronsko pošto prijatelja Boruta. Iskal je dodatne moči v
organizacijski ekipi, ki je bila locirana v Ljubljani, zato sem po kratkem premisleku in
Borutovih spodbudnih besedah kmalu za tem primaknil svoj delež na področju odnosov
s partnerji. Izkušnjo s poučevanjem starejših sem na koncu pridobil kar v naši prestolnici.
16
Vodjo projekta poznam že nekaj let, a s Simbiozo je le še potrdil moje spoštovanje. Ves
čas ga je obkrožala izjemno pozitivna energija, sproščenost, dobri nameni in seveda
mlada, zagnana ekipa sodelavcev. Velikokrat je šlo na tesno, živci so popuščali, a na
koncu se je izplačalo. Hvala Borutu in vsem ostalim iz ekipe, kot tudi številnim mladim in
starejšim, s katerimi sem se lahko potopil v simbiozo.
Matevž Gantar – lokalna koordinacija
Že ko sem prvič slišal za projekt Simbioz@ se mi je ideja zdela zanimiva in občudovanja
vredna. Še posebno mi je bila všeč ideja o medgeneracijskem povezovanju in
sodelovanju ter prostovoljstvu. Dandanes vse preredko gledamo na družbo kot celoto,
imamo samo veliko posameznikov s svojimi cilji, ni pa nekega širšega pogleda za
prihodnost skupnosti. Ljudje raje gledamo televizijo kot pa, da bi sosedu pri čem
pomagali.
S prostovoljstvom sem se srečal v začetku letošnjega leta, ko sem se odločil za
popotovanje ter delo v sirotišnici v Indiji. Veselje in hvaležnost, ki ga dobiš v zahvalo za
pomoč je nepopisna in zaradi tega sem bil po povratku tega projekta še bolj vesel.
Pomoč pri organizaciji tako velikega projekta je bila zame nekaj novega, vsa leta študija
te ne pripravijo na kaj podobnega. Koliko dela je dejansko potrebnega za izpeljavo
takšnega projekta, koliko usklajevanja, prilagajanja, iznajdljivosti in še enkrat dela.
Upoštevati je treba, da so v ekipi različni posamezniki z različnimi izkušnjami,
prioritetami in nazori. Samo delo v pisarni je bilo tako zelo raznoliko, od sproščenih
sestankov in pogovorov ter do milijon telefonskih klicev, reševanja kriznih situacij –
precej kaotičnih razmer.
Res neprecenljiva izkušnja, tako s poslovnega in organizacijskega dela, kot tudi s
prostovoljskega dela. Ekipa simbioze je zakon! 
Tina Posavec – odnosi s pokrovitelji
S prostovoljnim delom imam že od prej veliko izkušenj in ideja o projektu se mi je zdela
zelo zanimiva in pozitivna. O projektu Simbioza sem tako slišala veliko dobrih stvari, še
preden sem se konec februarja letos odločila, da tudi sama pristopim k organizacijski
ekipi.
Z delom na projektu sem se naučila veliko stvari, ki jih bom lahko uporabila kasneje na
moji poklicni poti in v življenju nasploh. Spoznala sem veliko čudovitih ljudi, ki jih
občudujem, ker so s tako zagnanostjo projektu namenili večino svojega časa v zadnjih
nekaj mesecih. Poleg praktičnih izkušenj, ki sem jih pridobila zaradi sodelovanja pri
Simbiozi, pa mi največ pomeni, da sem bila del skupine ljudi, ki si je želela izboljšati
slovenski vsakdanjik in narediti nekaj dobrega za soljudi.
17
Zahvale in radost na obrazih starih, ki sem jih srečala na računalniških delavnicah, se
bom še dolgo z veseljem spominjala, zato lahko rečem samo to, da je bilo to brez dvoma
najboljše plačilo za sodelovanje pri projektu.
Teja Simonič - lokalna koordinacija
Za sodelovanje pri projektu Simbioz@ sem se odločila, ker se mi zdi smotrno, da v
današnji družbi individualizma spodbujamo medgeneracijsko povezovanje in
sodelovanje ter medsebojno pomoč mladih in starih. Dodatna vrednost projekta pa je
bila novo znanje, ki je dandanes nujno za uspešno komuniciranje - znanje osnov uporabe
računalnika, spleta in e-pošte, ki so ga prostovoljci posredovali starejšim.
Sama sem pri projektu okrepila sposobnost vztrajnosti in potrpežljivosti pri
komuniciranju in prijavljanju prostovoljcev ter starejših udeležencev k projektu, učila
sem se uspešne komunikacije ter pridobila še dodatno znanje na področju organizacije
in koordinacije nalog. Hvaležna sem za priložnost, da sem lahko sodelovala pri projektu
Simbioz@ in si v prihodnosti želim ponovitve projekta.
4. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM - KURIKULUM
Celotni program izobraževanja se je skozi celoten projekt spreminjal in dopolnjeval. Za
osnovo smo vzeli Microsoftov program izobraževanja, saj so podobne delavnice v
preteklosti že izvajali in so imeli pripravljena vsa gradiva. Ta program smo nato
popolnoma prilagodili specifiki in potrebam našega načina izobraževanja ter ga tudi
sproti testirati na pilotnih delavnicah. Prva pilotna delavnica je bila že v mesecu januarju,
kjer smo ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti samega programa, ga nato dopolnili in
prilagodili ter po drugem krogu pilotnih delavnic dokončno spisali za končna Simbioz@
izobraževanja.
Program oz. kurikulum smo razdelili na tri module, vsak je trajal po dve uri (50min +
15min pavze + 50min).
Program izobraževanja je bil razdeljen na tri module:
1. modul: Računalnik, moj prijatelj
Na prvem modulu so udeleženci izvedeli, kaj je računalnik in za kaj se ga uporablja.
Spoznali so zunanje dele računalnika, se učili navigacije z miško in uporabe tipkovnice.
Govorili so o zagonu računalnika, o namizju, datotekah in mapah. V programu Word so
se naučili napisati besedilo in osnove urejanja besedil. Naučili so se spremeniti barvo,
velikost in tip pisave ter uporabljali presledke. Besedilo so označili, izrezali, kopirali,
prilepili. Na koncu so besedilo še shranili in se naučili ugasniti računalnik.
18
2. modul: Klik v svet
Na drugem modulu so izvedeli, kaj je internet in za kaj se ga uporablja v vsakdanjem
življenju. Naučili so se dostopati do informacij, uporabljati iskalnik. Brskali so po različnih
spletnih straneh, iskali recepte, vozne rede vlakov in mestnega potniškega prometa,
gledali novice in še in še. Naučili so se tudi shranjevanje zaznamkov in še mnoge druge
stvari, ki jih bodo uporabljali vsak dan.
3. modul: Brez elektronske pošte ne gre
Na tretjem modulu so izvedeli na kakšen način elektronska pošta deluje, dotaknili so se
tudi spletne etike, varnosti in varnih povezav. Opozorili smo na pazljivost pri
posredovanju osebnih podatkov. Vsak udeleženec je dobil svoj novi elektronski naslov,
preko katerega so se naučili napisati sporočilo, poslati in prejeti pošto, jo pregledali ter
odgovorili pošiljatelju. Sporočilo so se nato naučili še posredovati naprej ter dodajati
priponke.
Prostovoljcem je bil izobraževalni material na voljo preko spletne strani
http://simbioza.eu/izobrazevanja/vodici.html. Material, ki smo ga pripravili za
prostovoljce:
- Splošno
 Splošna navodila
 Video posnetek: Potek delavnice
 Odgovori na pogosta vprašanja
 Video posnetek: Delo s starejšimi (intervju z Jano Mali)
- Računalnik, moj prijatelj
 Kurikulum – Windows XP, Word 2003
 Kurikulum – Windows 7, Word 2007
 Posnetki (kako ustvarim novo mapo, kako shranimo dokument)
 Prispodobe iz realnega življenja
 Dodatne naloge za delavnice
 Check lista (namenjena za sam potek delavnice)
- Klik v svet
 Kurikulum
 Dodatne naloge za delavnice
 Check lista
- Brez elektronske pošte ne gre
 Kurikulum
 Dodatne naloge za delavnice
 Check lista
- Za udeležence delavnic
 Gradivo za vse tri module
19
Ekipa izobraževanja je približno en mesec pred samimi delavnicami odprla e-mail z
naslovom [email protected]. Odgovorili smo na preko 600 elektronskih
sporočil z vprašanji in predlogi prostovoljcev. V tednu akcije Simbioz@ pa smo prejemali
predvsem pozitivne občutke prostovoljcev, pohvale, tudi kritike in mnenja, ki smo jih
pregledali in upoštevali za izboljšavo delavnic v prihodnje.
Tekom akcije je bilo v zvezi z izobraževanji prostovoljcem poslanih 10 skupinskih
elektronskih sporočil, prvi že 5. septembra in zadnji 21. oktobra. Dobili so informacije
glede kurikulumov, dela s starejšimi, kako poteka sama delavnica, nekaj motivacije, itd.
4.1 Pilotne delavnice
Prva pilotna delavnica je bila že v začetku januarja 2011. Na podlagi le-te smo nato začeli
dopolnjevati in prilagajati program izobraževanja.
Meseca aprila 2011 so sledile pilotne delavnice po 10 krajih po Sloveniji naenkrat
(Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Ljutomer, Jesenice, Tržič, Sevnica, Brežice in
Novo Mesto), kjer je sodelovalo 116 ljudi: 70 udeležencev in 46 prostovoljcev.
Najstarejša udeleženka je bila stara kar 93 let. Izobraževanja so potekala v okviru treh
modulov (tri dni - vsak dan en modul).
Skozi pilotne delavnice smo želeli preveriti ustreznost samega vsebinskega dela
kurikuluma, prav tako pa preveriti vse zadeve v povezavi z lokacijami, koordinacijo, če so
prostovoljci bili dovolj opremljeni z znanjem, preveriti kako se na delavnicah počutijo
starejši, itd. Napake, ki so se pojavile, so bile za nas dobra šola za mesec oktober
(pojavilo se je nekaj težav s programsko opremo, računalniki, ugotovili smo, da je
potrebno narediti še bolj jasna navodila za prostovoljce, da jih še bolj opremimo in da se
bodo počutili samozavestnejše, ipd.). Gradivo za pilotne delavnice so prostovoljci dobili
preko emaila, prav tako pa je bil odprt email, kamor so prostovoljci lahko poslali
kakršnokoli vprašanje.
Starejši so pohvalili prostovoljce, njihovo potrpežljivost in prijaznost, prav tako pa so se
vsi naučili nekaj novega, tudi tisti, ki so nekaj že znali. Največji izziv jim je predstavljala
uporaba miške, dvojno klikanje ter iskanje črk po tipkovnici, vendar se je z dnevi kazal
velik napredek in na koncu so bili udeleženci veliko samozavestnejši. Posebno lep
občutek je, ko se naše babice in dedki pogumno s prvimi koraki podajajo v svet
računalnikov, ko na njihovih obrazih vidiš iskrene nasmehe, veselje in iz njihovih oči
sijejo iskrice. Starejši so bili tudi sami zelo aktivni, veliko stvari jih je zanimalo, postavljali
so vprašanja in se z veseljem učili.
Vsi udeleženci so na koncu dobili tudi gradivo (za pomoč in ponovitev doma) in
priznanja. Za najboljši modul, se je po poročanju prostovoljcev, izkazal prav Klik v svet
(brskanje po internetu). Po vseh delavnicah smo udeležencem razdelili tudi vprašalnike,
20
na podlagi katerih smo izvedli evalvacijo. Prav tako so po vsakih delavnicah evalvacijo
naredili tudi prostovoljci, ki nam je zelo pomagala pri nadaljnji izboljšavi in dopolnitvi
kurikuluma.
Tako smo na podlagi pilotnih delavnic in izpolnjenih vprašalnikov pripravili kar nekaj
dopolnitev kot so: dodatne naloge za starejše, ki so že bolj vešči uporabe računalnika, pri
prvem modulu smo dodali slikarja in manj same »teorije« o zgradbi računalnika, strojni
opremi, prav tako pa smo skrajšali tudi del besedila, da je potem ostalo več časa za
ustvarjanje po slikarju (z namenom, da starejši res dobijo občutek za miško) in kar nekaj
več časa, da smo pokazali kaj jim program Microsoft Word omogoča. Vodilo pri
oblikovanju drugega modula je bila predvsem uporabnost informacij in spletnih strani za
starejše. Na pilotnih delavnicah smo namreč videli katere stvari jih najbolj pritegnejo in
se jim zdijo najbolj uporabne. Za tretji modul smo se po težavah na pilotnih delavnicah
(zgodilo se je namreč, da zaradi omejitev ponudnikov na eni lokaciji nismo mogli odpreti
več kot 5 poštnih računov) odločili, da udeležencem že prej ustvarimo uporabniške
račune in tako več časa namenimo pošiljanju in sprejemanju elektronske pošte, kljub
vsemu pa jim pokažemo kako se sam uporabniški račun ustvari.
Vsekakor pilotne delavnice ocenjujemo kot uspešne in kot dobro šolo za naprej in nujno
potrebne tudi v prihodnje, saj smo se res naučili na kaj moramo paziti ko bo šlo za res in
kaj vse lahko še popravimo in dopolnimo.
4.2 Predlogi za izboljšave
Na podlagi povratnih informacij, ki smo jih dobili od prostovoljcev, udeležencev in
lokacij, kjer so se izvajala izobraževanja smo identificirali precej predlogov za izboljšave,
ki jih bomo upoštevali pri nadaljevanju projekta.
Zaradi relativno velike kompleksnosti projekta na lokalni ravni in izvajanja delavnic
(potrebno je namreč urediti dostavo vseh materialov, poskrbeti za opremljenost učilnic,
itd.) je nujno, da se lokalni koordinatorji predhodno srečajo s prijavljenimi prostovoljci
ter določijo vloge in naloge vsakega ob izvajanju izobraževanj. To zajema določanje
vodje delavnice, določanje osebe, ki poskrbi, da so na voljo vsi potrebni materiali ter
seznami, itd.
Zaradi velike obremenitve strežnika smo imeli težave pri reševanju spletnih anket. Poleg
tega smo dobili povratne informacije, da so bile ankete preobsežne in preveč
komplicirane za začetnike. Iz tega smo se naučili, da je za starejše še vedno najbolj
učinkovito reševanje anket v fizični obliki na papirju, saj s tem dobimo najbolj točne
informacije, hkrati pa so ankete rešene najhitreje. Ob tem je potrebno poudariti, da je
analiza anket bolj dolgotrajna, vendar se da tudi to sistematizirati s pravilno pripravo in
strojnim branjem anket.
21
Na nekaterih lokacijah smo imeli precejšnje težave pri izvajanju tretjega modula (Brez
elektronske pošte ne gre), saj so zaradi velikega števila naenkrat ustvarjenih oz.
aktiviranih e-poštnih računov strežniki na Windows Live emailu to zaznali kot napad in
blokirali dostop do nekaterih računov. To se je zgodilo kljub prehodnemu testiranju,
katerega pa zaradi same obsežnosti projekta ni bilo mogoče izvesti v zadostnem obsegu.
V prihodnosti je potrebno v še tesnejšem sodelovanju s ponudniki e-pošte določiti način
izvedbe ustvarjanja in aktivacije računov, oz. račune aktivirati in testirati že pred samim
izobraževanjem. Na delavnicah se nato postopek izdelave le pokaže, ni ga pa potrebno
vsem udeležencem opraviti.
Zaradi zasedenosti terminov so se nekateri udeleženci prijavili le na drugi ali tretji
modul. Ker niso imeli predznanja jim je uporaba miške in tipkovnice ter razumevanje
delovanja računalnika, ki so ga udeleženci sicer spoznali v prvem modulu, povzročalo
težave, kar je upočasnilo delo v skupini. Zato je v prihodnje potrebno poskrbeti za
prijave glede na predznanje posameznika, da bodo skupine po znanju čimbolj
homogene, saj bo tako tudi delo potekalo hitreje, hkrati pa se bodo vsi naučili več.
Poleg naštetih izboljšav smo opazili tudi veliko zanimanje udeležencev za dodatne
vsebine, kot so Microsoft Excell, Skype in Facebook. V nadaljevanju projekta bomo tako
v program izobraževanja vključili tudi bolj napredne vsebine ter udeležencem omogočili
nadgradnjo znanj, ki so jih že pridobili.
5. PARTNERSTVA
Glede na razsežnosti in obseg projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija, je bilo za uspešno
izpeljavo in izvedbo projekta nujno sodelovanje različnih partnerjev. Njihova vloga v
projektu je bila predvsem v pomoči na sledečih področjih:
 javna podpora projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija,
 informiranje svojih članov, partnerjev in širše javnosti,
 prevzem vloge regionalnih/lokalnih koordinatorjev,
 zagotavljanje potrebne infrastrukture za Info točke, vpisna mesta in Simbioz@
učilnice,
 informiranje mladih o projektu in njihovo spodbujanje k udeležbi na projektu,
 informiranje starejših o projektu in njihovo spodbujanje k udeležbi na projektu.
Vsi partnerji niso prevzemali vseh vlog, glede na njihovo vpletenost v projekt pa se je
določila tudi njihova vloga v projektu ter posledično njihov status. Seveda se vse
organizacije niso mogle z enako mero vključiti v projekt Simbioz@, vendar pa smo
hvaležni prav vsem partnerjem, ki so na tak ali drugačen način podprli projekt in se vsem
zahvaljujemo za njihovo pomoč in podporo, brez katere projekt Simbioz@ ne bi bil tak,
kot je.
22
5.1 Prvi partnerji
Kot pri vsaki stvari v življenju je tudi pri sodelovanju v takšnih ali drugačnih projektih
tako, da so nekateri takoj za, nekatere je potrebno malce spodbuditi, nekateri pa iz
takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo ali ne želijo sodelovati.
Projekt Simbioz@ je v svojih skromnih, a ambicioznih začetkih takoj dobil podporo
nekaterih partnerjev in se zaradi njih sploh podal na pot ustvarjanja tako velike zgodbe.
Še posebej smo hvaležni Združenju slovenskih splošnih knjižnic, ki so v Simbiozi
prepoznale potencial in se kot generalni partner že ob začetku, jeseni 2010, vključile v
projekt Simbioz@.
Hitro je projekt podprla tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, Ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve, osnovne in srednje šole ter precejšnje število slovenskih
občin.
5.2 Vloge partnerjev
Že pred aktivnim začetkom projekta, v pripravljalni fazi, je bila vloga partnerjev videna v
tem, da glede na svojo organiziranost in področje dela k projektu pripomorejo na
različne načine.
Glede na svoj doprinos in obseg sodelovanja pri projektu Simbioz@ so bili vzpostavljeni
naslednji statusi partnerjev:
 Generalni partner
 Glavni partnerji
 Partnerji
 Podporniki
 Simpatizerji
Glede na obseg aktivnosti, ki jih posamezen status partnerja izvaja, so bili pripravljeni
partnerski paketi, v katerih je definirana izpostavljenost partnerjev glede na njihov
status. Večja kot je vloga partnerja v projektu Simbioz@ in posledično »višji status«
partnerja, večja je tudi izpostavljenost partnerja v projektu.
23
Ob začetku smo želeli pridobiti:
 enega generalnega partnerja,
 dva glavna partnerja: enega za področje mladih in enega za področje starejših,
 več partnerjev, ki bi pokrivali čim širši spekter mladih in starejših ter jih
informirali in spodbujali k udeležbi na delavnicah ter pomagali pri
infrastrukturnih potrebah,
 večje število podpornikov, ki bi predvsem informirali in spodbujali čim širši krog
mladih in starejših ter zagotavljali potrebno infrastrukturo,
 veliko število simpatizerjev, ki bi predvsem širili informacije o projektu po čim
širši mreži posameznikov in organizacij.
Kot potencialni partnerji so bili identificirani:
 ministrstva (predvsem Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za
kulturo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za
zdravje),
 mladinske organizacije, študentski klubi, zavodi, zveze društev, društva ipd., ki
združujejo mlade,
 zveze društev, društva, zavodi ipd., ki združujejo starejše,
 občine,
 knjižnice,
 osnovne in srednje šole,
 univerze, fakultete, visoke šole in akademije,
 organizacije, ki že izvajajo plačljive ali brezplačne računalniške tečaje,
 spletni portali, namenjeni starejšim in mlajšim
Glede na identificirane potencialne partnerje in naloge, ki naj bi jih partnerji prevzeli, so
začele jeseni 2010 potekati aktivnosti informiranja in kontaktiranja potencialnih
partnerjev, ki bi lahko aktivno sodelovali pri projektu Simbioz@ - bodisi z obveščanjem
javnosti, spodbujanju mladih in/ali starejših k udeležbi na brezplačnih računalniških
delavnicah ali pa z zagotavljanjem potrebne infrastrukture za izvedbo projekta.
24
K vsakemu potencialnemu partnerju se je glede na njegovo dejavnost pristopilo
individualno po sledečem pristopu:
 izdelava strategije za posameznega partnerja glede na področja, ki jih lahko
pokriva,
 kontaktiranje potencialnih partnerjev (preko pisem, e-pošte in telefona),
 srečanje s predstavniki potencialnega partnerja glede možnosti sodelovanja,
 usklajevanje projektnih in partnerjevih pričakovanj o načinu sodelovanja v
projektu,
 končno definiranje sodelovanja in pomoči partnerja pri projektu,
 dogovorjeno sodelovanje se sklene v obliki sporazuma o sodelovanju (v kolikor je
to potrebno),
 pripravi in dogovori se načrt aktivnosti in se prične z njegovim izvajanjem,
obenem se spremlja izvedbo ter obvešča partnerja o vseh aktivnosti.
Po identificiranju potencialnih partnerjev je konec leta 2010 in v začetku leta 2011
potekalo njihovo kontaktiranje, najprej preko pošte in e-pošte, kasneje pa še preko
telefona. Na začetku je bila odzivnost s strani vseh potencialnih partnerjev nizka in je
bilo potrebno večkrat kontaktirati iste potencialne partnerje, da so se odzvali pa naj je
bil odziv pozitiven ali negativen. Veliko posameznikov in organizacij pa je tudi v začetni
fazi verjelo v projekt in ga zato podprlo.
S potencialnimi partnerji, ki so se odzvali na vabilo k sodelovanju, se je ekipa sestala in
se pogovorila o možnostih sodelovanja. Glede na velikost organizacije, obseg
sodelovanja in stopnjo vključenosti v aktivnosti projekta, se je z vsakim od kontaktiranih
partnerjev dogovorilo o njihovem statusu v projektu in po potrebi podpisalo tudi
sporazum o sodelovanju in dogovorilo o vseh nadaljnjih aktivnostih partnerja v projektu.
V okviru projekta Simbioz@ so bili partnerji projekta sledeči:
Generalni partner: Združenje slovenskih splošnih knjižnic
Združenje slovenskih splošnih knjižnic se je k projektu priključilo povsem na začetku in
od samih začetkov podpiralo projekt Simbioz@. Knjižnice so bile že na začetku
prepoznane kot osrednji prostor, kjer se lahko izvaja projekt. Knjižnice so namreč javni
prostor, kamor zahajajo mladi in starejši in so tudi opremljene z vsaj nekaj računalniki,
na katerih je možna izvedba računalniških delavnic. V samem procesu sodelovanja se je
sicer izkazalo, da knjižnice žal niso tako dobro opremljene z računalniki, kot je bilo
mišljeno, kljub temu pa so videle v projektu priložnost, da dodajo še eno aktivnost v že
tako pester program knjižnic. Knjižnice, ki so k sodelovanju pristopile, so v večini
primerov tudi prevzele vlogo lokalnega koordinatorja in poskrbele za odlično izvedbo
projekta Simbioz@ tako v lokalnem okolju kot v samih knjižnicah.
25
Glavna partnerja: Zveza društev upokojencev Slovenije in Ekonomsko-poslovna
fakulteta Maribor
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je bila glede na to, da ima okoli 520 društev
upokojencev po Sloveniji, ena glavnih partnerjev, ki je skrbela predvsem za področje
starejših. Pri tem je ZDUS postal glavni partner zaradi velikega števila upokojencev, ki jih
združuje. Njihova vloga v projektu je bila predvsem obveščanje in aktiviranje svojih
članic in članov k udeležbi na oktobrskih delavnicah. Pri tem je projektu pomagala
predvsem z obveščanjem svojih članic in članov na sejah ter na dogodkih, ki jih ZDUS ali
društva upokojencev organizirajo ali pa pri njih sodelujejo.
Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor (EPF) je v projektu takoj prepoznala velik
potencial in zato z velikim veseljem prevzela več vlog v projektu: postali so lokalni
koordinator, lokacija Simbioz@ učilnice, promotor projekta v Mariboru, vključilo se je
tudi njihovo društvo za marketing, poleg tega pa so pri projektu aktivno sodelovali
študentje in študentke EPFa. Na pomoč so ekipi Simbioze priskočili tudi takrat, ko je bilo
to potrebno in tako veliko doprinesli k uspehu projekta predvsem v mariborski regiji.
Partnerji: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Skupina Publicis, Slovenska
filantropija, Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije,
Zveza ljudskih univerz Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, ŠOUM, ŠOU, Festival za
tretje življenjsko obdobje, B2, Ideje, koncepti, zgodbe, Vojka Žgavec s.p.
Partnerji so na tak ali drugačen način podprli projekt in se aktivirali na različnih
področjih:
o zagotavljanje strokovne pomoči pri organizaciji in izvedbi projekta:
Skupina Publicis, Festival za tretje življenjsko obdobje, Ideje, koncepti,
zgodbe, Vojka Žgavec s.p.
o informiranje in aktivacija mladih in/ali starejših, zagotavljanje potrebne
infrastrukture, kjer je to mogoče in potrebno ter dodatna pomoč na
lokacijah oz. v regijah, kjer je to potrebno: Slovenska filantropija, Zveza
slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza
ljudskih univerz Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, ŠOUM, ŠOU.
o obveščanje in zagotavljanje brezplačnih spletnih računalniških tečajev za
udeležence projekta: B2.
26
Podporniki: Mreža MaMa, Univerza za tretje življenjsko obdobje, MINVOS, Zveza
združenj borcev za vrednote NOB, Seniorji.info, Ameriška gospodarska zbornica,
Združenje Manager, PHD, Doba, Zlata leta, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za
naravoslovje in matematiko, Fakulteta za management, ICES, Stroka, Mrežni
podjetniški inkubator Vrelec, osnovne šole, srednje šole, občine, fakultete
Podporniki so se na različne načine vključili v projekt Simbioz@:
o zagotavljanje potrebne infrastrukture: osnovne šole, srednje šole,
fakultete, občine, Doba
o pomoč pri obveščanju in promociji projekta: Seniorji.info, Zlata leta
o informiranje in aktiviranje mladih in/ali starejših: Mreža MaMa, Univerza
za tretje življenjsko obdobje, MINVOS, Zveza združenj borcev za vrednote
NOB, Zlata leta, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za naravoslovje in
matematiko, Fakulteta za management
Simpatizerji: Zavod Voluntariat, Umanotera, MISS, Košarkarska zveza Slovenije
Simpatizerji so projektu pomagali predvsem z informiranjem in širjenjem informacij o
projektu.
Glede na vlogo, ki so jo partnerji v projektu imeli, so se nekateri bolj, drugi manj
intenzivno vključili v projekt. Z nekaterimi je ekipa Simbioze preko sodelovanja v
projektu spletla tesne vezi, ki se bodo razvijale tudi po koncu projekta in so posledično
zaradi dobrega sodelovanja naloge presegle na začetku dogovorjene aktivnosti. Drugi pa
so se v projekt iz takšnih in drugačnih razlogov lahko vključili le v omejenem obsegu in
izvedli naloge, ki so bile z ekipo Simbioze dogovorjene. Veliko je tudi število potencialnih
partnerjev, ki se niso odzvali vabilu Simbioze, čeprav bi bilo njihova vključenost v projekt
smiselna. Z njimi se nismo uspeli dogovoriti o sodelovanju, so se projektu želeli priključiti
(pre)pozno ali pa zavirali samo organizacijo projekta. Tudi njihova mnenja, odgovori, in
komentarji so pripomogli k ustvarjanju projekta in ohranjanju motivacije in energije,
potrebne za izvedbo Simbioze.
V vsakem primeru so vsi partnerji prispevali k temu, da je projekt Simbioz@ med 17. in
21. oktobrom 2011 povezal tako veliko število ljudi. Vsi partnerji, ki so projekt tako ali
drugače podprli, so s svojo pomočjo prispevali nezanemarljiv del k medgeneracijskemu
sodelovanju, spodbujanju prostovoljstva, višanju stopnje e-pismenosti in ustvarjanju
ogromnega števila pozitivnih zgodb po vsej Sloveniji. Brez pomoči partnerjev projekt ne
bi bil enak!
27
5.3 Lokacije
Poskušali smo pritegniti čim večje število sodelujočih, ki bi v tednu akcije lahko ponudili
prostore za izvajanje delavnic, predvsem pa, da bi nam v času razvoja projekta pomagali
pri promoviranju le-tega in pri iskanju prostovoljcev in udeležencev. Obrnili smo se na
občine, knjižnice, šole, mladinske klube, turistične in multimedijske centre, društva
upokojencev, domove za ostarele, fakultete ipd.
Lokacije so lahko sodelovale na različne načine. Tiste, ki so imele primerno
infrastrukturo (prostor, računalnike, platno, projektor) za izvajanje delavnic so postale
Simbioz@ učilnice, ostale, ki pa te možnosti niso imele pa so lahko svoj del prispevale
kot Info točke in/ali vpisna mesta.
Simbioz@ učilnica je vsaka lokacija, na kateri so se v tednu med 17. in 21. oktobrom
odvijale brezplačne računalniške delavnice.
Info točka je vsaka lokacija, kjer so bile v obliki plakatov in/ali letakov na voljo
informacije o projektu. Za Info točko je bilo potrebno le ustrezno mesto, kjer so bili
razobešeni plakati in na voljo letaki in ni zahtevala prisotnosti osebe za podajanje
dodatnih informacij.
Na vpisnem mestu je bila prisotna oseba, ki je preko interneta na željo osebe, zanjo
izpolnila prijavo na brezplačne Simbioz@ računalniške delavnice.
Uspeli smo pridobiti 230 Simbioz@ učilnic po celi Sloveniji, več kot 245 info točk in 55
vpisnih mest.
Da so se lokacije lažje pripravile na svojo vlogo smo pripravili navodila. Navodila za
Simbioz@ učilnico so vsebovala postopek priprave prostora in računalnika. (več v
poglavju »Urejenost prostorov«).
Navodila za Info točke so vsebovala postopek priprave plakatov (spodaj na sliki). Plakati
so bili zasnovani tako, da je bil poleg splošnih informacij na sredini prazen prostor, ki je
bil namenjen lokalnim informacijam. Info Točke so v ta prazen prostor vnesle naslove
najbližjih lokacij izobraževanj v njihovem okolišu.
28
Navodila za vpisna mesta so bila dopolnjena s slikovnim gradivom in so uporabnika
vodila korak za korakom, od začetka prijave udeleženca oz. prostovoljca, preko spletne
strani in do samega zaključka prijave.
5.4 Lokalni koordinatorji
Vloga lokalnega koordinatorja je bila ves čas projekta zelo pomembna, saj je aktivna
oseba v lokalnem okolju izjemnega pomena. Vlogo lokalnih koordinatorjev so prevzeli
knjižničarji, mentorji ali drugi, ki so želeli narediti spremembo v svojem okolju.
29
Med lokalnimi koordinatorji in organizacijsko ekipo se je vzpostavil tesen odnos, k čemur
sta prispevali tudi dve srečanji. Prvo srečanje je potekalo v februarju, ko so bili lokalni
koordinatorji seznanjeni z vsebino in razvojem projekta Simbioz@ in je bilo namenjeno
predvsem spoznavanju in izmenjavanju preteklih izkušenj iz prostovoljskega dela in
učenja starejših. Drugo srečanje je potekalo v prvem tednu v septembru in je imelo
poudarek na zadnji fazi promocije projekta in razdeljevanja promocijskega materiala.
Foto: Simbioz@
Tekom razvoja projekta smo ugotovili, da so bili lokalni koordinatorji nepogrešljivi del
ekipe, ki so skrbeli za ažurno in profesionalno izpeljavo projekta v lokalnem okolju.
Njihova proaktivnost na lokalnem nivoju je močno pripomogla k uspehu in dosegu
projekta, za kar smo jim iskreno hvaležni!
5.5 Knjižnice
Knjižnica je prostor, kjer se zbirajo vse generacije. Mladi, ki so bili potencialni
prostovoljci in starejši, katerim je projekt e-opismenjevanja namenjen. Tako so knjižnice
vseskozi bile naš pomemben partner, saj so v večini sodelovale v treh vlogah - kot
Simbioz@ učilnice, Info točke in vpisna mesta. Prijazni zaposleni so starejšim pomagali
pri prijavljanju na delavnice, mnogi pa so tudi v tednu akcije priskočili na pomoč in jih
učili veščin uporabe računalnika in interneta.
30
Projektu so se priključile knjižnice iz štirideset različnih občin, katerih zaposleni so z
veseljem prostovoljno prispevali svoj čas in nekateri prevzeli tudi naloge lokalnih
koordinatorjev.
Sodelujoče knjižnice:
Občina
Knjižnica
Bohinj
Knjižnica Bohinjska Bistrica
Brežice
Knjižnica Brežice
Dobrepolje
Mestna knjižnica Grosuplje Enota Dobrepolje
Domžale
Knjižnica Domžale
Dravograd
Knjižnica Dravograd
Grosuplje
Mestna knjižnica Grosuplje
Hrastnik
Knjižnica Hrastnik
Ilirska Bistrica
Knjižnica Makse Samsa
Ivančna Gorica
Mestna knjižnica Grosuplje - Ivančna Gorica
Jesenice
Občinska knjižnica Jesenice
Kamnik
Matična knjižnica Kamnik
Kranj
Mestna Knjižnica Kranj
Laško
Knjižnica Laško
Laško
Knjižnica Laško / Knjižnica Rimske Toplice
Lenart
Knjižnica Lenart in Krajevna knjižnica Voličina
Litija
Matična knjižnica dr.Slavko Grum Litija
Ljubljana
Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Otona Župančiča
Ljutomer
Matična knjižnica Ljutomer
Medvode
Knjižnica Medvode
Mengeš
Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengeš
Metlika
Ljudska knjižnica Metlika
Murska Sobota
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Muta
Knjižnica Muta
Nova Gorica
Goriška knjižnica Franceta Bevka
Novo mesto
Knjižnica Mirana Jarca
Piran
Mestna knjižnica Piran in enota v Luciji
Postojna
Knjižnica Bena Zupančiča
Radlje ob Dravi
Knjižnica Radlje ob Dravi
Radovljica
Knjižnica A.T.Linharta
Ravne na Koroškem
Koroška osrednja knjižnica dr.Franca Sušnika
Ribnica
Knjižnica Miklova hiša
Sevnica
Knjižnica Sevnica
Sežana
Kosovelova knjižnica Sežana
31
Slovenj Gradec
Knjižnica Ksaverja Meška
Slovenska Bistrica
Osrednja knjižnica Slovenska Bistrica
Slovenske Konjice
Knjižnica Slovenske Konjice
Šentjur
Knjižnica Šentjur
Trbovlje
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, enota Dom svobode
Tržič
Knjižnica dr.Toneta Pretnarja Tržič
Vrhnika
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
5.6 Šole
Do meseca septembra smo k sodelovanju vabili osnovne in srednje šole. Večina
sodelujočih šol se je za sodelovanje odločila že prej in le nekaj se jih je projektu
pridružilo v septembru. Vse šole so prijazno odstopile svoje računalniške učilnice za
izvajanje računalniških delavnic v dopoldanskem in/ali popoldanskem času, poleg tega
pa so med izvajanjem delavnic večinoma bili prisotni tudi računalničarji, kot je bilo
dogovorjeno. Ti so morali poskrbeti za predhodno pripravo računalnikov na delavnice in
nemoteno delovanje računalnikov med samimi delavnicami. Večina računalničarjev se
je projektu pridružila tudi v vlogi prostovoljca – vodje delavnice.
Največja koncentracija dela povezanega s šolami, je bila v zadnjem mesecu pred samim
tednom opismenjevanja. Potrebno je bilo namreč preklicati vse šole in preveriti ključne
dogovore. Preverjali smo popise računalniških učilnic in usklajevali termine izvajanja
delavnic. In najpomembneje, vse osnovne in srednje šole smo ponovno opomnili kaj so
njihove naloge pri izvajanju projekta. Informirali in obveščali smo jih o kurikulumih,
poteku izvajanj delavnic in jim delili zadnje napotke za uspešno izvajanje delavnic. Poleg
tega smo se še posebej posvetili spodbujanju koordinatorjev na šoli k rekrutacijam
prostovoljcev med učenci in dijaki ter učitelji na šolah. Tako smo v začetku oktobra
pospešeno vpisovali učence in učitelje prostovoljce in sezname udeležencev, ki so jih
zbrali na posameznih šolah.
Koordiniranje šol je bilo zaradi same komunikacije s šolami oziroma predstavniki šol
pestro in zanimivo, včasih tudi naporno. Ampak bilo je vredno, saj je večina osnovnih in
srednjih šol svoje delo pri projektu izpeljala odlično. Predstavniki šol so poskrbeli za
prostovoljce iz svojih vrst, povezali so se tudi z društvom upokojencev v svojem kraju ali
z domovi za starejše in pridobivali starejše, ki so se želeli učiti računalništva.
Za sodelovanje pri projektu nam je uspelo navdušiti 141 šol, na katerih je 1739
prostovoljcev poučevalo 3647 udeležencev o osnovah računalništva, interneta in
elektronske pošte.
32
5.7 Občine
V projekt Simbioz@ smo želeli vključiti karseda veliko število občin, saj se je primarna
dejavnost dogajala na lokalnem nivoju in je bilo nujno imeti dobro lokalno podporo.
Pomemben prispevek pri uspešnosti projekta je bilo torej sodelovanje občin, ki so
marsikdaj s svojo aktivnostjo in vključenost odločile o uspešnosti projekta.
Občine so bile k sodelovanju povabljene v februarju 2011. Vabilo je vsebovalo kratek
opis projekta in pričakovano vlogo občine. Od občine se je pričakovala pisna potrditev
sodelovanja in obveščanje društev, katere bi sodelovanje zanimalo. Tukaj smo mislili
predvsem na planinska društva, pevska društva itd. Hkrati pa smo jih poprosili tudi za
medijsko podporo, ki se je izkazala kot zelo pomembna, saj so objave tako na spletnih
straneh kot v lokalnih časopisih zelo pripomogle k prepoznavnosti projekta v lokalni
skupnosti. Občine so v začetku septembra prejele tudi promocijski material, s katerim so
v svojih prostorih naredili Info točko.
Sodelovanje občin se je močno razlikovalo in nekatere občine so pristopile k projektu
zelo odgovorno, kar se je odražalo tako pri dobri medijski podprtosti kot pri sodelovanju
z lokacijami znotraj občin. Med organizatorji, lokacijami in občinami, ki so skupaj skrbeli
za medijsko in organizacijsko podporo projekta, so se pogosto spletle tudi vezi, kar je
samo še eden izmed dodatnih pozitivnih rezultatov projekta Simbioz@.
Občine, ki so podprle projekt so:
Občina Ajdovščina, občina Apače, občina Beltinci, občina Bled, občina Bohinj, občina
Bovec, občina Brda, občina Brezovica, občina Celje, občina Cerklje na Gorenjskem,
občina Cerkno, občina Cerkvenjak, občina Cirkulane, občina Črna na Koroškem, občina
Črnomelj, občina Destrnik, občina Divača, občina Dobje, občina Dobrepolje, občina
Dobrova-Polhov Gradec, občina Dol pri Ljubljani, občina Dolenjske Toplice, občina
Domžale, občina Dravograd, občina Duplek, občina Gorenja Vas – Poljane, občina
Gorišnica, občina Gornja Radgona, občina Horjul, občina Hrastnik, občina Idrija, občina
Ig, občina Ilirska Bistrica, občina Ivančna Gorica, občina Jesenice, občina Jezersko, občina
Kamnik, občina Kanal, občina Kidričevo, občina Kobarid, občina Kočevje, občina Kozje,
občina Krško, občina Kuzma, občina Laško, občina Lenart, občina Litija, občina Ljubljana,
občina Loška dolina, občina Loški Potok, občina Lovrenc na Pohorju, občina Majšperk,
občina Maribor, občina Medvode, občina Mengeš, občina Metlika, občina MirenKostanjevica, občina Moravče, občina Moravske Toplice, občina Mozirje, občina Murska
Sobota, občina Muta, občina Nova Gorica, občina Novo Mesto, občina Odranci, občina
Piran, občina Pivka, občina Podvelka, občina Postojna, občina Prebold, občina Preddvor,
občina Ptuj, občina Ravne na Koroškem, občina Rečica ob Savinji, občina Renče-Vogrsko,
občina Rogaška Slatina, občina Sevnica, občina Sežana, občina Slovenj Gradec, občina
Slovenska Bistrica, občina Sodražica, občina Starše, občina Sveta Ana, občina Sveti
Tomaž, občina Šempeter-Vrtojba, občina Šentjur, občina Šmarješke Toplice, občina
Trebnje, občina Trzin, občina Tržič, občina Velenje, občina Vrhnika, občina Vuzenica,
občina Zavrč, občina Zreče, občina Železniki, občina Žetale, občina Žiri, občina Žirovnica,
občina Zagorje ob Savi, občina Žužemberk.
33
6. POKROVITELJI IN FINANCE
Že v začetku organizacije projekta smo se zavedali, da bo pridobivanje finančnih sredstev
iz gospodarskega sektorja ključnega pomena za uspeh projekta. Zato smo že novembra
2010 aktivno pristopili k predstavljanju projekta večjim slovenskim podjetjem. Ekipa, ki
je skrbela za pridobivanje pokroviteljev je oblikovala pokroviteljske pakete za različne
stopnje pokroviteljev:
 generalni pokrovitelj
 zlati pokrovitelj
 srebrni pokrovitelj
 bronasti pokrovitelj
 donator
6.1 Pokrovitelji
Odziv je bil na splošno slab, kar pripisujemo tudi gospodarski krizi, ki je podjetja prisilila,
da se osredotočajo na svojo temeljno dejavnost, pokroviteljstvom in doniranju pa
posledično ne namenjajo toliko časa in sredstev. Kljub temu smo se že v začetku uspeli
dogovoriti s podjetjem Microsoft Slovenia, ki je postal tehnološki partner projekta.
Kasneje so vedno več zanimanja začela kazati tudi ostala podjetja, kar je bilo predvsem
posledica javne promocije projekta, najprej z jumbo plakati v poletnih mesecih, kasneje
pa tudi preko televizijskih in radijskih oglasov.
Projekt julija 2011 podprli Telekom Slovenije, kot generalni pokrovitelj, Loterija
Slovenije, kot zlati pokrovitelj in Studio Moderna, kot bronasti pokrovitelj. V septembru
sta se pokroviteljem pridružila tudi BMW Group Slovenia, kot zlati pokrovitelj ter
Vzajemna, kot srebrni pokrovitelj.
Microsoft Slovenije je k projektu pristopil kot tehnološki partner. Poleg finančne
podpore so nam njihove izkušnje in znanja pomagali pri oblikovanju programa
izobraževanja, elektronski komunikaciji znotraj organizacijske ekipe ter ostalih tehničnih
izzivih, ki so se pojavljali med organizacijo projekta.
Telekom Slovenije je kot generalni pokrovitelj poleg finančne podpore močno
pripomogel k uspehu projekta tudi s promocijo med svojimi zaposlenimi in širšo
javnostjo, hkrati pa so za delavnice v tednu med 17. in 21. oktobrom namenili svoje 4
računalniške učilnice v Ljubljani.
34
Loterija Slovenije je kot zlati pokrovitelj poleg finančne podpore k uspehu projekta
močno pripomogla tudi s promocijo med svojimi zaposlenimi in strankami, kar je
dvignilo nacionalno raven poznavanja projekta.
BMW Group Slovenia je organizacijski ekipi za namene logistike in organizacije projekta
na lokalni ravni omogočil uporabo vozil Mini Countryman, saj smo imeli z dostavo
materialov in ostalimi potrebnimi opravili po Sloveniji precej izzivov ravno zaradi
prevoza.
Vzajemna je kot srebrni pokrovitelj k uspehu projekta pripomogla finančno in tudi s
promocijo projekta med svojimi zaposlenimi in strankami.
Studio Moderna je kot bronasti pokrovitelj projekt podprla finančno in z aktivno
promocijo med svojimi zaposlenimi in širšo javnostjo.
6.2 Donatorji
Pridobiti smo uspeli tudi nekaj donatorjev, ki so s svojimi storitvami ali finančno podporo
močno pripomogli k uspehu projekta.
Tiskarna Formatisk d.o.o. nam je z ugodno ceno in odlično storitvijo omogočila
enostavno in hitro tiskanje vseh potrebnih materialov, od promocijskih letakov in
plakatov, do brošur in zahval.
V podjetju Aragon d.o.o. so za projekt oblikovali, ki so jo reševali udeleženci in
prostovoljci v projektu ter na koncu naredili tudi vse analize in končno poročilo, ki ga
lahko najdete med prilogami.
V podjetju Press Clipping d.o.o. so od marca do zaključka projekta spremljali medijske
objave na temo Simbioze, nam dnevno pošiljali clipping objav ter na koncu naredili tudi
analizo medijskih in spletnih objav, ki jo lahko najdete med prilogami.
35
Podjetje Sinhro d.o.o. nam je v brezplačno uporabo dalo njihovo orodje za pošiljanje in
analizo email marketing kampanj to.mato.si, ki smo ga uporabili za pošiljanje obvestil
več tisoč prostovoljcem.
Podjetje Mediaspeed.net nam je priskočilo na pomoč s fotografiranjem in obdelavo slik
dveh tiskovnih konferenc projekta.
Podjetje Trapez marketing, Sandi Dornik s.p. nam je pomagalo pri pridobivanju in
odnosih s pokrovitelji projekta.
Podjetje Dropchop, Kristijan Sečan s.p. je projekt podprlo z donacijo, kasneje pa se je
lastnik aktivno udeležil tudi delavnic v Ljubljani ter tako res postavil pozitiven zgled za
ostala podjetja v prihodnje.
Difa d.o.o. je projekt podprla z donacijo, za katero se iskreno zahvaljujemo.
Vsem donatorjem se za podporo in izkazano zaupanje iskreno zahvaljujemo. Tudi zaradi
vas je projekt dosegel tako odmevne rezultate in uspeh!
6.3 Finančni načrt
Na začetku smo projekt ocenili na približno 250.000 EUR, vendar smo ga nato uspeli
izpeljati s približno 100.000 EUR, saj smo zaradi trenutne gospodarske situacije vse
stroške zmanjšali na minimum, kar je pomenilo, da tudi organizacijska ekipa ni dobila
povrnjenih niti vseh stroškov, ki smo jih imeli z organizacijo projekta.
Skupno smo uspeli zbrati 92.917,00 EUR. Temu smo dodali tudi 7.500,00 EUR lastnih
sredstev, da smo uspeli pokriti vse nujne stroške projekta. Viri sredstev so razvidni iz
naslednje tabele.
Prihodki
Znesek
90.000,00 €
Pokrovitelji
916,67 €
Donatorji
1.500,00 €
MDDSZ
ŠOUM
500,00 €
36
Nujnih stroškov je bilo 100.492,00 EUR, v spodnji tabeli pa je razvidna specifikacija leteh.
Stroški
Znesek
Stroški organizacijske ekipe (potni stroški, telefoni, materialni stroški)
Stroški oglaševanja in komunikacije
5.602,17 €
65.743,33 €
Administrativni stroški pisarne (pisarniški materiali, poštne storitve,
clipping, …)
Tisk in produkcija promocijskih in projektnih materialov
Organizacija dogodkov (tiskovni konferenci, srečanji LK, okrogla miza,
zaključni dogodek)
3.584,17 €
24.558,82 €
1.003,33 €
Uspeli smo pridobiti 1.013.469,00 EUR materialnih sponzorstev, ki so specificirana v
naslednji tabeli. Skoraj 90 % te vrednosti predstavlja vrednost medijskega prostora, ki
smo ga uspeli pridobiti.
Materialna sponzorstva
Oglaševanje in komunikacija (vključuje tudi oceno vrednosti
medijskega prostora po analizi objav, ki jo je pripravilo podjetje Press
Clipping d.o.o. - celotna analiza v prilogi)
Avtomobili za raznašanje materialov in lokalno koordinacijo (14)
Spletna stran, CRM in tehnična podpora
Znesek
931.842,02 €
30.000,00 €
5.000,00 €
Učilnice, kjer so se izvajale delavnice (1554 terminov, 2 uri/termin, 15
eur/uro)
46.620,00 €
Ovrednotili smo tudi prostovoljno delo, ki je bilo opravljeno pri organizaciji in izvedbi
projekta. Ocenjena skupna vrednost dela je 144.300,00 EUR.
145.236,00 €
Prostovoljsko delo - ovrednotenje
Ožja organizacijska ekipa (30 ljudi, 12.000 ur, 5 eur/uro)
60.000,00 €
Širša ekipa (cca. 100 ljudi, cca. 40 ur/osebo, 5 eur/uro)
20.000,00 €
Sodelujoči prostovoljci (2416 ljudi, 12860 ur, 5 eur/uro)
64.300,00 €
Celotna vrednost akcije je tako znašala 1.258.260,00 EUR. Približno 7 % te vrednosti smo
uspeli dobiti v likvidnih sredstvih, 81 % v materialnih sredstvih, približno 1 % vrednosti
smo vložili sami, preostalih 11 % pa je bilo opravljenih prostovoljno.
37
Lasten vložek
1%
Vrednost projekta
Finančna sredstva
7%
Prostovoljno
delo
11%
Lasten vložek
Finančna sredstva
Materialna sredstva
Prostovoljno delo
Materialna sredstva
81%
7. KOMUNIKACIJA IN OZAVEŠČANJE
7.1 Ciljne skupine
V okviru projekta Simbioz@ smo ozaveščali različne ciljne javnosti, ki jih lahko v grobem
delimo na tri skupine.
7.1.1 Širša javnost
Znotraj širše javnosti smo se osredotočali predvsem na dve ciljni skupini, ki sta hkrati
skupini, ki ju je projekt vsebinsko in konceptualno zajemal v svojem bistvu ter na ostalo
populacijo, ki je prav tako bila seznanjena s projektom.

Mladi (prostovoljci)
Eno skupino predstavljajo mladi, ki smo jih želeli k sodelovanju povabiti kot
prostovoljce, se pravi učitelje starejših na brezplačnih računalniških delavnicah.

Starejši (udeleženci)
Drugo ciljno skupino komunikacije projekta Simbioz@ predstavlja starejša
populacija, nad 55 letom starosti. S komuniciranjem prednosti računalniške
pismenosti smo jim želeli približati pozitivne koristi Simbioz@ računalniških
delavnic in jih navdušiti nad prijavo k izobraževanjem.
38

Ostala populacija
Komunikacija je bila usmerjena tudi k ostalim generacijam, saj smo želeli
spodbujati družinske člane in prijatelje, da se akcije udeležijo sami ali pa prijavijo
svoje stare starše in otroke.
7.1.2 Interna javnost
Komunikacija je bila vsekakor ključna tudi znotraj interne javnosti, torej med
organizatorji projekta.

Ožja organizacijska ekipa
Ožjo organizacijsko ekipa je sestavljala skupina mladih entuziastov, ki so v projekt
vložili več kot 10.000 prostovoljskih ur in so dnevno izvajali aktivnosti potrebne
za izvedbo projekta.

Širša organizacijska skupina
Vanjo so vključeni lokalni koordinatorji, prostovoljci promotorji in ostali, ki so
pomembno pripomogli k uspešni izvedbi projekta na lokalnem nivoju
(predstavniki občin, knjižničarji, lokalni mediji, ipd.).

Lokacije delavnic
S predstavniki na posameznih lokacijah smo komunicirali in tako koordinirali
izvedbo delavnic.
7.1.3 'Poslovna in strokovna' javnost
 Častni pokrovitelji in ambasadorji
Častni pokrovitelji:
- dr. Danilo Türk, predsednik države RS
- Ljubo Germič, predsednik Državnega zbora RS
- Borut Pahor, predsednik Vlade RS
- mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS
- Neelie Kroes, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za digitalno
agendo
- dr. Pavel Gantar, nekdanji predsednik Državnega zbora RS
Ambasadorji:
- Alfi Nipič, pevec
- Benjamin Tomažič, Naj prostovoljec leta 2010
- Boris Cavazza, igralec
- Borut Jeglič, vodja projekta
- Boštjan Grubar in Nikola Sekulovič, člana glasbene skupine Dan D
- Boštjan Romih, radijski in televizijski voditelj
- dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije
39
-
dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev
Slovenije
Fanika Moljk, upokojena učiteljica slovenščine, novinarka, reporterka,
fotografinja in kronistka dogodkov v Zasavju in širši okolici,
Irena Preda, sopranistka
Iva Krajnc, igralka
Janez Hočevar - Rifle, igralec
Jasna Kuljaj, televizijska voditeljica
Marko Potrč, radijski in televizijski voditelj
Martina Šraj, pevka
Matjaž Javšnik, igralec
Perpetuum Jazzile, vokalna skupina
prof. dr. Vid Pečjak, psiholog
Tjaša Kokalj, novinarka in fotomodel
Vid Valič, komik in televizijski voditelj (podpornik)
 Pokrovitelji
- Telekom Slovenije
- Microsoft Slovenia
- Loterija Slovenije
- BMW Group Slovenija z blagovno znamko Mini
- Vzajemna
- Studio Moderna z blagovno znamko Kosmodisk
 Partnerji
- Združenje splošnih knjižnic
- Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor
- Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS)
- Mestna občina Ljubljana
- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
- Publicis Skupina
- Združenje Slovenskih Katoliških Skavtinj in Skavtov
- Zveza ljudskih univerz Slovenije
- Slovenska filantropija
- Čebelarska Zveza Slovenije
- Študentska organizacija Univerze v Mariboru
- Zveza tabornikov Slovenije
- ŠOU v Ljubljani
- Vojka Žgavec Clemenz, Ideje koncepti in zgodbe – avtorica imena in
pozicijskega slogana gibanja
40
 Donatorji
- Tiskarna Formatisk
- Aragon
- DropChop, Kristijan Sečan s.p.
- Press cliping, d.o.o. družba za spremljanje in analizo medijev
- Sinhro, d.o.o.
- Mediaspeed
 Podporniki
- Zavod Mladinska mreža MaMa
- Združenje Manager
- Zlataleta.com
- seniorji.info
- Zveza združenj borcev za vrednoste NOB Slovenije
- AmCham Slovenija
- Univerza na Primorskem (Fakulteta za management Koper)
- Univerza v Novi Gorici
- Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani
-
Festival za tretje življenjsko obdobje
-
Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru
Izobraževalni center energetskega sistema (ICES)
Zavarovalnica Triglav
PHD Slovenija
 Simpatizerji
- Košarkarska zveza Slovenije
- Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije (MISSS)
- Umanotera
- Voluntariat - Organizacija za mednarodno prostovoljno delo SCI Slovenia
7.2 Sistem obveščanja deležnikov projekta
Deležnike projekta smo o poteku projekta redno obveščali preko različnih kanalov in
orodij.
7.2.1 Širša Javnost
 Mladi (prostovoljci)
- preko medijev
- preko mladinskih društev
- na dogodkih
- preko elektronske pošte
- preko letakov
41
-
obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
obveščanje preko Facebook profila
obveščanje preko Twitterja
 Starejši (udeleženci)
- preko medijev
- preko različnih društev in organizacij
- na dogodkih
- preko brezplačne telefonske številke 080 47 47
- na Simbioz@ info točkah in vpisnih točkah
- preko letakov
- preko Telekomovih položnic v oktobru 2011
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
 Ostala populacija Slovenije
- preko medijev
- na dogodkih
- preko brezplačne telefonske številke 080 47 47
- na Simbioz@ info točkah in vpisnih točkah
- preko letakov
- preko Telekomovih položnic v oktobru 2011
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
- obveščanje preko Facebook profila
- obveščanje preko Twitterja
7.2.2 Interna javnost
 Ožja organizacijska skupina (nacionalni nivo)
- osebni kontakt – sestanki v živo, elektronska pošta, telefoni
- newsletter
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
- obveščanje preko Facebook profila
- obveščanje preko Twitterja
 Širša organizacijska skupina (lokalni nivo)
- preko medijev
- osebni kontakt - sestanki v živo, elektronska pošta, navadna pošta,
telefoni
- newsletter
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
- obveščanje preko Facebook profila
- obveščanje preko Twitterja
42
7.2.3 'Poslovna in strokovna' javnost
 Častni pokrovitelji in ambasadorji
- preko medijev
- osebni kontakt – sestanki v živo, elektronska pošta, telefoni
- newsletter
- povabilo na delavnice, dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in
zaključni dogodek
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
 Pokrovitelji
- preko medijev
- osebni kontakt – sestanki v živo, elektronska pošta, telefoni
- newsletter
- povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni
dogodek
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
 Partnerji
- preko medijev
- osebni kontakt – sestanki v živo, pisma, elektronska pošta, telefoni
- newsletter
- povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni
dogodek
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
 Podporniki
- preko medijev
- osebni kontakt – sestanki v živo, pisma, elektronska pošta, telefoni
- newsletter
- povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni
dogodek
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
 Donatorji
- preko medijev
- osebni kontakt – sestanki v živo, pisma, elektronska pošta, telefoni
- newsletter
- povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni
dogodek
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
43
 Simpatizerji
- preko medijev
- osebni kontakt – sestanki v živo, pisma, elektronska pošta, telefoni
- newsletter
- povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni
dogodek
- obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu
 Mediji
-
novinarski konferenci
sporočila za medije
prilagojeni članki in novice
vabila na delavnice
obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu (zavihek Za medije)
osebni stiki z novinarji – dogovori za objave in pojavljanje v medijih,
komuniciranje preko elektronske pošte, follow-up
obveščanje preko Facebook profila
obveščanje preko Twitterja
7.3 Ozaveščanje širše javnosti
Simbioz@ je vseslovenski projekt, ki zajema pravzaprav vse generacije, vse družbene
sloje in zagovarja ideale, ki naj bi jih imela sleherna družba za svoje uspešno delovanje,
zato lahko kot širšo javnost projekta Simbioz@ opredelimo kar celotno prebivalstvo
Republike Slovenije. Pozornost je projekt vzbudil tako med mladimi, zaposlenimi,
brezposelnimi in seveda upokojenci. Tako se je v idejah projekta, ki zagovarja
medgeneracijsko sodelovanje, medsebojno solidarnost in prostovoljstvo, lahko našel
skoraj vsak. S projektom smo torej združili trende, ki so v današnjem času še kako
aktualni z vrednotami, ki jih lahko s skupnimi močmi ponovno postavimo na noge.
7.3.1 Opozorili smo na problem pomanjkanja medgeneracijskega
sodelovanja in povezovanja med generacijami nasploh
Zaradi stalnega zniževanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe v zadnjih
desetletjih se je močno spremenila tudi starostna sestava prebivalstva Slovenije, ki ga
sestavlja vedno večje število starejših ljudi. Demografski trend staranja prebivalstva
zahteva pomembne družbene spremembe na področju socialnega varstva, stanovanj,
zaposlovanja itd., kar močno vpliva tudi na povsem običajne odnose med generacijami
in ljudmi. Mnenje večine se glasi, da bi morale generacije večino odgovorov na
pomembnejša vprašanja poiskati skupaj, da bi bilo torej medgeneracijsko sodelovanje
pogosto in kvalitetno. Idealne predstave pa seveda ne moremo prenesti v realno
situacijo, ko se precej starejših še vedno počuti odrinjenih od mlajše generacije, saj se
44
jim zdi, da jim preprosto ne sledijo več. V Sloveniji je 23 % starejših izrazilo mnenje, da
so mlajšim v breme. Raziskava Eurobarometer z naslovom Medgeneracijska solidarnost
je pokazala, da večina državljanov EU soglaša, da se starejši in mlajši ne morejo
sporazumeti o tem, kaj je najbolje za družbo (približno 60 %) (Statistični urad RS). S
projektom Simbioz@ smo želeli pokazati na problem pomanjkanja medgeneracijskega
sodelovanja, ki pa po odzivih na Simbioz@ akcijo e-opismenjevanja, nosi velik razvojni
potencial. Mladim in starejšim moramo dati priložnost, da se spoznajo in najdejo skupne
točke in argumente, ki jih povezujejo. Kljub slabšemu odstotku medgeneracijskega
povezovanja, med generacijami ni tolikšnega brezna. 5721 udeležencev in 2413 mladih
prostovoljcev sta številki, ki kažeta na pozitiven pristop in dobro voljo, ko je govora o
medgeneracijskem povezovanju, sodelovanju in medsebojni pomoči med generacijami.
7.3.2 Pokazali smo, da staranje prebivalstva ne pomeni tudi izolacije od
moderne, računalniške tehnologije
Ob koncu leta 2010 je bilo 16,5 % prebivalcev Slovenije starih 65 ali več let; 27,7 %
posameznikov je živelo samih. Kdaj pravzaprav človek postane star, je izredno težko
določljiv dejavnik, v večini primerov je določanje navidezne meje subjektivno (Statistični
urad RS). Nesporno pa lahko zatrdimo, da se meja starosti vedno hitreje dviguje, saj je
navsezadnje tudi v Sloveniji močno prisoten trend staranja prebivalstva. V okviru
vseživljenjskega učenja in aktivnega preživljanja vsakdana tudi v zrelih letih, se vedno
večje število starejših udeležuje različnih oblik izobraževanja, delavnic, seminarjev … ali
pa so vključeni v različna društva oziroma se rekreacijsko ukvarjajo s katerim izmed
športov. Udeležujejo pa se tudi različnih računalniških izobraževanj. Kljub temu je bilo
leta 2010 v Sloveniji le 2,1 % starejših, ki so redno uporabljali internet. Z drugimi
besedami lahko povemo, da kar 90 % prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let, še nikoli
ni uporabilo računalnika oziroma interneta (Statistični urad RS). S projektom Simbioz@
smo želeli pokazati, da je informacijska tehnologija ali poznavanje osnovnih veščin
uporabe računalništva, znanje, ki je zelo koristno, nam prihrani veliko časa, nas
izobražuje, ponuja nešteto načinov za preživljanje prostega časa in nas postavlja v
današnji čas. S številom starejših udeležencev, ki so se udeležili delavnic, smo pokazali,
da se Slovenci še kako zavedamo pomembnosti računalniške pismenosti. Računalniških
delavnic se je po vsej Sloveniji namreč udeležilo kar 5721 udeležencev, ki so z velikim
veseljem vpijali novo znanje, ki so ga preko projekta pridobili.
7.3.3 Pokazali smo, da sta apatičnost generacije Y in nezadovoljstvo
posameznikov v zrelih letih, le stereotipa
Generacija Y, pogosto opisana kot izredno bistra, z veliko potenciala. Pripadniki
generacije Y imajo sicer radi delo, vendar si ne dovolijo, da bi delo postalo njihovo
življenje. Služba je običajno zanje le vir dohodkov, da lahko uživajo življenje. Nasprotno
so pripadniki generacije baby-boom dali prednost karieri. Zelo izobražena generacija,
45
polna idej in idealov pa je včasih označena tudi z nekaj negativnimi pridevniki. Eden
izmed njih je apatičnost in neaktivnost. S projektom Simbioz@ pa smo pokazali
nasprotno. Generacija Y vsekakor ni apatična, ampak ima čut za sočloveka in ji pomoč
bližnjemu še vedno veliko pomeni. Kot prostovoljci so se na delavnice prijavili mladi
različnih let, z različni izobrazbo in različnimi pogledi na svet. Skoraj vsi so o projektu
povedali le pozitivne stvari, kajti njihovo prostovoljno delo je bilo poplačano s širokimi
nasmehi upokojencev, ki so se prvič naučili uporabljati miško ali napisati svoje prvo
elektronsko sporočilo. Na delavnice se je skupno prijavilo 2404 prostovoljcev, kar je lepa
številka, ki prikazuje, da je tudi mladim še vedno mar.
8. LOGISTIKA
Logistika je bilo eno od najbolj kompleksnih področji pri organizaciji projekta, zaradi
ogromnega števila ljudi, ki so sodelovali pri organizaciji ter lokacij, kjer so se delavnice
izvajale. V tem poglavju bomo na kratko opisali kako smo se tega izziva lotili.
8.1 Urejenost prostorov
Priprava prostora v tednu izobraževanja se je pričela že pri vhodu v stavbo. Da bi
udeleženci Simbioz@ učilnico, kjer so delavnice e-opismenjevanja potekale, najhitreje
našli smo oblikovali označbe do le-te. Lokacije pa so potem same poskrbele, da so bile
označbe na primernih in vidnih mestih.
Učilnice na 230 lokacijah po Sloveniji so se po številu razpoložljivih računalnikov
razlikovale. Nekatere so jih imele več kot dvajset nekatere manj kot pet, za vse pa so
veljala enotna navodila za pripravo prostora in računalnikov. Želeli smo, da je namizje
čim manj nasičeno z nepotrebnimi ikonami, da bo prvi stik za udeležence lažji in ne bo
odvečnih informacij. Tako smo lokacije v navodilih za pripravo Simbioz@ učilnice prosili,
da za čas izvajanja projekta na namizju ohranijo zgolj bližnjice do programov MS Word,
46
Slikar, Internet Explorer, mape Moj računalnik in Moji dokumenti, ikono Koš in povezavo
do spletne ankete, katero so lokacije prejele po elektronski pošti. Na lokacije pa smo
poslali tudi vnaprej pripravljeno ozadje za namizje, v barvah Simbioze, kot prikazuje
spodnja slika.
Foto: Simbioz@
Udeleženci so na delavnicah prejeli brošure z informacijami o projektu, pokroviteljih,
podpornikih in ambasadorjih. V brošurah je tudi na kratko opisan kurikulum vsakega
modula in prostor za zapiske. Na koncu pa je vsak udeleženec dobil potrdilo o
sodelovanju.
8.2 Dostava promocijskih materialov
Raznašanje promocijskega materiala po Info točkah, je bilo logistično zelo zahtevno, saj
smo hoteli distribucijo promocijskega materiala karseda racionalizirati. Tako smo na
drugem srečanju lokalnih koordinatorjev, ki je potekalo v prvem tednu v septembru,
lokalnim koordinatorjem posredovali ves promocijski material za njihovo Info točko in za
preostale v njihovi občini. Slednje so bile obveščene kje se promocijski material nahaja
in naprošene, da ga prevzamejo v najkrajšem času. Info točkam, ki promocijskega
materiala niso dobile na srečanju, je le-ta bil poslan po navadni pošti.
Projekt Simbioz@ pa je poskrbel tudi za brošure o projektu in diplome za udeležence.
Tako je ekipa projekta v sredo, 12.10.2011, po večini Simbioz@ lokacij v Sloveniji
razvozila material z avtomobili. Kot že poprej, pa so nekatere zelo oddaljene lokacije
dobile materiale po navadni pošti.
47
8.3 Zasedenost lokacij
Občine, kjer so bile kapacitete 100 % zasedene tako s strani prostovoljcev kot s strani
starejših so Kočevje, Loška dolina, Ribnica, Šmarje pri Jelšah, Železniki. Zasedenost
ostalih občin je razvidna iz spodnje tabele.
Občine
Slovenske Konjice
Zasedenost
lokacij s
starejšimi
100%
Zasedenost
lokacij s
prostovoljci
100%
Kočevje
100%
100%
Loška dolina
100%
100%
Ribnica
100%
100%
Šmarje pri Jelšah
100%
100%
Železniki
100%
100%
Celje
100%
99%
Škofljica
100%
96%
Ivančna Gorica
100%
96%
Velenje
100%
94%
Kranj
100%
88%
Radovljica
100%
88%
Cerkno
100%
85%
Divača
100%
83%
Medvode
100%
78%
Metlika
100%
77%
Ravne na Koroškem
100%
74%
Ig
100%
73%
Nazarje
100%
70%
Bovec
100%
50%
Grosuplje
100%
72%
Škofja Loka
99%
73%
Laško
99%
95%
Gorenja vas - Poljane
99%
80%
Ljubljana
99%
81%
Kamnik
99%
80%
Dol pri Ljubljani
99%
100%
Vrhnika
99%
83%
Radlje ob Dravi
99%
93%
Kanal
99%
76%
Nova Gorica
99%
79%
Sevnica
98%
66%
48
Šalovci
98%
100%
Piran
98%
76%
Izola
98%
85%
Muta
98%
95%
Krško
97%
60%
Starše
97%
74%
Štore
97%
96%
Logatec
97%
93%
Cerknica
96%
98%
Domžale
96%
76%
Bled
96%
90%
Tolmin
96%
60%
Rogaška Slatina
96%
50%
Brezovica
96%
50%
Dravograd
96%
56%
Slovenska Bistrica
95%
75%
Vojnik
95%
79%
Rečica ob Savinji
94%
94%
Brežice
94%
40%
Šempeter - Vrtojba
94%
100%
Hrastnik
93%
72%
Dobrepolje
90%
56%
Jesenice
90%
77%
Trzin
89%
75%
Litija
89%
80%
Mengeš
88%
64%
Ajdovščina
86%
80%
Semič
86%
73%
Horjul
86%
55%
Lukovica
85%
63%
Maribor
85%
86%
Kidričevo
85%
81%
Duplek
84%
98%
Ljutomer
84%
65%
Črna na Koroškem
84%
100%
Gornja Radgona
84%
60%
Gorišnica
83%
67%
Ptuj
83%
88%
Poljčane
81%
100%
Postojna
80%
69%
49
Tržič
79%
97%
Žirovnica
78%
54%
Kranjska Gora
76%
60%
Trbovlje
75%
69%
Brda
70%
84%
Ormož
70%
67%
Koper
68%
77%
Bohinj
68%
73%
Kobilje
67%
100%
Idrija
67%
87%
Zagorje ob Savi
66%
86%
Šentjur
66%
69%
Hajdina
65%
86%
Ilirska Bistrica
62%
91%
Slovenj Gradec
58%
97%
Log - Dragomer
57%
73%
Beltinci
56%
25%
Novo mesto
52%
31%
Pivka
50%
97%
Apače
50%
100%
Murska Sobota
49%
78%
Sežana
47%
60%
Odranci
45%
53%
Kuzma
45%
100%
Vipava
44%
60%
Kozje
43%
24%
Lenart
43%
32%
Ruše
42%
61%
Mirna Peč
36%
88%
Radenci
33%
72%
Lovrenc na Pohorju
20%
100%
Dobrova - Polhov Gradec
17%
32%
Rogašovci
6%
100%
Straža
3%
13%
Žetale
1%
60%
50
9. STATISTIK@
Poglejmo si še statistične podatke, ki so nastali ob projektu Simbioz@.
Podatke smo zbirali na dva načina. Podatke o naši populaciji smo pridobili preko baze
prostovoljcev in udeležencev, ki so sodelovali pri projektu. S pomočjo podjetja Aragon
d.o.o. pa smo izvedli anketo med udeleženci delavnic in med prostovoljci, ki so poučevali
na delavnicah.
Pa si kot prvo poglejmo podatke iz naše baze. Pri projektu je v 230 Simbioz@ učilnicah
sodelovalo 2413 prostovoljcev, ki so poučevali 5721 udeležencev.
Velik izziv ekipi Simbioze je predstavljalo prijavljanje udeležencev na delavnice, saj se jih
je kar 2138 prijavilo preko brezplačne številke. 1175 udeležencev se je prijavilo na
vpisnih mestih po celi Sloveniji in 2408 udeležencev samostojno preko spletne strani.
Predvidevamo, da so slednjim pri prijavljanju pomagali v krogu družine. Skupno smo
tako prijavili 5721 udeležencev. Njihova povprečna starost je bila 63 let. Čeprav so se
prijave za udeležbo na delavnicah začele zbirati že junija, se je večina udeležencev in
prostovoljcev prijavila v oktobru.
Prijava prostovoljcev in udeležencev pri projektu Sim bioz@ - e pism ena Slovenija po
dnevih
500
450
400
350
300
250
200
150
100
50
Prostovoljci
16.10.11
19.10.11
7.10.11
10.10.11
13.10.11
25.9.11
28.9.11
1.10.11
4.10.11
16.9.11
19.9.11
22.9.11
7.9.11
10.9.11
13.9.11
26.8.11
29.8.11
1.9.11
4.9.11
17.8.11
20.8.11
23.8.11
8.8.11
11.8.11
14.8.11
27.7.11
30.7.11
2.8.11
5.8.11
18.7.11
21.7.11
24.7.11
9.7.11
12.7.11
15.7.11
27.6.11
30.6.11
3.7.11
6.7.11
24.6.11
0
Starostniki
Največje zanimanje za prostovoljstvo je pokazala najmlajša generacija. Med prostovoljci
projekta je bilo namreč kar 745 osnovnošolcev. Nekaj manj je bilo zaposlenih (582) in
študentov (572). Sodelovalo je tudi 282 dijakov, 196 brezposelnih in 36 upokojencev. Da
je bilo mladih v projekt vključenih veliko kaže tudi povprečna starost prostovoljcev, ki
znaša 24 let.
51
Na grafu starostna struktura prostovoljcev in udeležencev so prikazani starostni razredi v
katere lahko uvrstimo tako prostovoljce kot udeležence. Vidimo, da je največ
prostovoljcev (1030) starih med 11 in 20 let. Največ udeležencev (2779) je starih med 61
in 70 let.
Starostna struktura prostovoljcev in udeležencev pri projektu Sim bioz@ - e pism ena
Slovenija
3000
2779
2500
2000
1620
1500
1030
1000
877
774
407
500
5
10
4
42 126
275
47
23
98
1
1
0
0-10
11-20
21-30
31-40
41-50
Prostovoljci
51-60
61-70
71-80
81-90
91+
Starostniki
Največ delavnic je bilo izvedenih v ponedeljek, torek in sredo. Najbolj so bili zapolnjeni
popoldanski termini. Bilo jih je 205 na dan. V dopoldanskem času je bilo 152 terminov.
Ob koncu tedna, v četrtek in petek, je bilo 108 in 109 dopoldanskih in 139 popoldanskih
terminov. V prvih treh dneh je dnevno sodelovalo povprečno okoli 1500 prostovoljcev in
3900 udeležencev. Skupaj v celem tednu so prostovoljci za delavnice projekta namenili
kar 12.848 ur prostovoljnega dela. V celem tednu so na delavnicah udeleženci skupaj s
prostovoljci preživeli za računalnikom kar 34.400 ur.
Število term inov pri projektu Sim bioz@ - e pism ena Slovenija
250
205
202
201
200
152
149
150
139
150
108
139
109
100
50
0
ponedeljek
torek
sreda
dopoldan
popoldan
52
četrtek
petek
Še nekaj zanimivih podatkov:
 Najstarejši udeleženec je imel 97 let.
 Najstarejši prostovoljec je imel 72 let.
 Največja in hkrati najbolj obiskana lokacija je bila Doba v Mariboru.
 Najbolj pogosto ime med udeleženci je bila Marija – kar 379 jih je bilo na
Simbiozi.
 Najbolj pogosto ime med prostovoljci je bilo Anja – 46 jih je bilo.
 Najbolj pogost priimek je bil Novak – 51.
 Najbolj obiskan termin je bila sreda popoldne - 3. modul.
 Najbolj obiskan dan je bil ponedeljek.
Zanimalo nas je tudi, koliko lokacij, udeležencev in prostovoljcev se je udeležilo projekta
glede na posamezne statistične regije. Največ lokacij in s tem tudi največ prostovoljcev
in udeležencev smo imeli v osrednjeslovenski regiji, podravski regiji in gorenjski regiji.
Najmanj lokacij, udeležencev in prostovoljcev je pri projektu Simbioz@ sodelovalo v
jugovzhodni Sloveniji. Ti podatki so razvidni tudi iz naslednje sheme.
53
Število lokacij, udeležencev in prostovoljcev pri projektu Simbioz@ - e pismena glede na statistične regije
Lokacije: 14
Udeleženci: 165
Prostovoljci: 105
Lokacije: 10
Udeleženci: 196
Prostovoljci: 97
Lokacije: 28
Udeleženci: 835
Prostovoljci: 319
Lokacije: 17
Udeleženci: 399
Prostovoljci: 122
Lokacije: 16
Udeleženci: 234
Prostovoljci:106
Lokacije: 34
Udeleženci: 879
Prostovoljci: 429
Lokacije: 18
Udeleženci: 324
Prostovoljci: 191
Lokacije: 15
Udeleženci: 309
Prostovoljci:145
Lokacije: 47
Udeleženci: 1648
Prostovoljci: 595
Lokacije: 14
Udeleženci: 381
Prostovoljci: 176
Lokacije: 11
Udeleženci: 234
Prostovoljci: 90
Lokacije: 6
Udeleženci: 127
Prostovoljci: 66
54
V anketi, ki smo jo s pomočjo podjetja Aragon d.o.o. izvedli preko spleta, smo dobili 657
odgovorov prostovoljcev in 9084 odgovorov udeležencev delavnic. Anketa se je za
udeležence delavnic izvajala neposredno po posamezni delavnici (po vsakem modulu
delavnice - torej za vsakega skupaj trikrat) v času od 17. do 21. oktobra. Za prostovoljce, ki so
sodelovali pri delavnicah, je anketiranje potekalo preko spletne povezave po zaključku vseh
delavnic - enkrat za vse module.
Rezultati anket kažejo, da je v projektu sodelovalo več žensk kot moških. Povprečna starost
udeležencev, ki so reševali anketo je 63 let in povprečna starost prostovoljcev, ki so reševali
anketo je 28 let.
Slika 1: Podatki o udeležencih
55
Slika 2: Podatki o udeležencih
Slika 3: Podatki o prostovoljcih
56
Slika 4: Podatki o prostovoljcih
Med udeleženci je sodelovalo največ upokojencev. Med prostovoljci največ zaposlenih,
študentov in dijakov oz. učencev. Kot smo že omenili so delavnice projekta Simbioz@
potekale en delovni teden. Največja obiskanost je bila v začetku tedna (ponedeljek, torek in
sredo). Podatek sovpada s podatkom obiskanosti različnih modulov delavnic. Delavnice so
bile razdeljene na tri module, Računalnik moj prijatelj, Klik v svet in Brez elektronske pošte
ne gre. Podatki kažejo da je bil najbolj obiskan prvi modul, Računalnik moj prijatelj. To velja
za prostovoljce in udeležence. Delavnice so se izvajale v dopoldanskem ali popoldanskem
terminu. Izkazalo se je, da so bili popoldanski termini bolje obiskani kot dopoldanski.
V prvi meri je bil namen anketiranja preveriti zadovoljstvo prostovoljcev in udeležencev z
delavnicami. Udeležence smo spraševali kako so bili zadovoljni s posameznimi delavnicami in
posameznimi elementi delavnic, kje so izvedeli za delavnice in ali so jim delavnice pomagale
do večje samozavesti pri uporabi računalnika. Od prostovoljcev smo želeli izvedeti ali so se
na delavnicah pojavile kakšne nedpredvidene težave pri sami izvedbi delavnic. Nadalje smo
jih povprašali s katerimi težavami so se največkrat srečevali starostniki. Predvsem nas je
zanimalo, ali so starostniki predlagali teme, ki bi si jih želeli osvojiti na morebitnem
nadaljevalnem tečaju.
Z veseljem lahko povemo, da so rezultati raziskave podjetja Aragon d.o.o. (glej Prilogo)
pokazali, da so bili udeleženci in prostovoljci z izvedenimi delavnicami na splošno zelo
zadovoljni. Prostovoljci in udeleženci so bili enako zadovoljni z vsemi tremi moduli.
57
Slika 5: Kako ste bili na splošno zadovoljni z delavnicami (udeleženci) oziroma z organizacijo delavnic
(prostovoljci)?
Udeleženci
Prostovoljci
58
Skoraj vsi udeleženci so navedli, da se sedaj počutijo bolj samozavestne pri uporabi
računalnika.
Slika 6: Ali se sedaj počutite bolj samozavestne pri uporabi računalnika?
Izredno zanimivi podatki so o tem, kje so prostovoljci in udeleženci izvedeli za sam projekt.
Večina, prostovoljcev in udeležencev je za projekt izvedela preko medijev (televizije, radia,
ipd.). To kaže na eni strani, da je naše ozaveščanje širše javnosti o projektu bilo učinkovito.
Na drugi strani to pomeni, da bi ob ponovnem organiziranju projekta lahko izkoristili
potencial socialnih omrežji posameznikov in se poleg medijev, koncentrirali na ozaveščanje
preko drugih komunikacijskih kanalov. Slaba desetina udeležencev in prostovoljcev je
navedla, da so za projekt izvedeli preko knjižnic. Prostovoljci so za delavnice izvedeli tudi
preko interneta in izobraževalnih ustanov (šola, fakulteta). Tudi tukaj ostaja potencial za
komunikacijo. Od prostovoljcev smo želeli izvedeti tudi to, kaj jih je prepričalo v sodelovanje
pri projektu. Prostovoljci so v raziskavi poudarili, da so se za sodelovanje odločili predvsem
zaradi pomoči drugim in novih izkušnj, ki so jih želeli pridobiti. Pri tem je potrebno omeniti,
da bi kar 99% vseh prostovoljcev v prihodnje ponovno sodelovala pri podobnem projektu.
Slika 7: Bi v prihodnje še želeli sodelovali na podobnih delavnicah?
59
Omenili smo, da so udeleženci ankete reševali ob koncu vsake delavnice. Med ostalim smo
jih povprašali, s čim so bili najbolj zadovoljni na delavnici, ki je potekala. Izbirali so lahko
med zadovoljstvom s prostovoljci, organizacijo delavnic, prostorom, kjer so se izvajale
delavnice, podajanjem informacij, opremo, količino snovi in zahtevnostjo snovi. Izkazalo se
je, da so bili udeleženci najbolj zadovoljni s prostovoljci. Udeleženci so posebej izpostavili
prijaznostjo, prizadevnostjo in potrpežljivostjo prostovoljcev, ki so sodelovali pri delavnicah.
Tudi prostovoljce smo povprašali s čim so bili najbolj zadovoljni. Prostovoljci so pohvalili
sam obseg organizacije ter kvalitetna gradiva za izvajanje delavnic pa tudi samo idejo
projekta.
Slika 8: Ali je bila lokacija primerno označena in pripravljena?
Zanimale so nas tudi kritike vse sodelujočih pri projektu. Večine udeležencev ni motilo prav
nič. Izpostavimo lahko samo mnenje, da je bilo kar precej snovi in želje po nadaljevanju.
Nekaj posameznikov pa je vendarle omenilo, da si želijo da bi delavnice trajale dlje časa.
Prostovoljci so bili nekoliko bolj kritični. Največ jih je omenilo težave z elektronsko pošto in
preferiranje sponzorjev. Tudi prostovoljci, tako kot udeleženci so izpostavili dolžino delavnic.
Strinjali so se, da so bile delavnice prekratke in bi morale trajati dalj časa. Nekaj jih je
omenilo tudi težave s samo organizacijo prijav (naknadne odpovedi, prepozno posodabljanje
seznamov), ki so nastale zaradi velikega števila prijav v zelo kratkem času, točno pred
projektom.
Prostovoljce smo čisto na koncu spodbudili tudi k temu, da podajo svoje predloge za
izboljšanje projekta in ocenijo kaj je starostnikom na samih delavnicah povzročalo največ
težav. Predlagali so naslednje – razdelitev po skupinah glede na predznanje udeležencev ter
obvezno tiskano gradivo za udeležence. Opozorili so na strahove udeležence, ki so imeli na
delavnicah največ težav z osnovami - uporabo miške in tipkovnice, nekateri pa tudi s strahom
pred računalnikom (da bodo kaj pokvarili). Udeleženci so izpostavili najtežje naloge.
Razvidno je, da so tako prostovoljci kot udeleženci omenjali iste težave. Kot najtežjo naloga
pri prvem modulu so udeleženci izpostavili urejanje besedila v Wordu, sledi uporaba miške.
V drugem modulu so imeli udeleženci manj težav, najpogostejše so bile povezane z
60
vpisovanjem URL naslova in uporabo brskalnikov. Pogosta težava je bila še vedno povezana z
uporabo miške in tipkovnice. V zadnjem, tretjem modulu, so imeli udeleženci največje težave
z ustvarjanjem elektronskega naslova ter prijavo v e-pošto.
Poudarek pa ostaja na tem, da so kljub vsemu pridobili velik interes za učenje naprej.
Izkazalo se je, da bi starostniki z veseljem sodelovali pri podobnih projektih. Z veseljem bi
pridobili znanje o socialnih omrežjih, se naučili prenašati in urejati slike. Nemalo zanimanja
so pokazali za delo z MS Officem. Seveda ne moremo mimo tega, da si želijo izboljšati znanje
o internetu in elektronski pošti. Veliko udeležencev si je želelo tud samo utrjevanje snovi.
61
10.REZULTATI IN SPREMEMBE
10.1 Pozitivno vzdušje
»Tukaj se kuha Simbioz@« nas je vsako jutro pozdravil prisrčen napis na vratih naše pisarne.
Za njimi pa se skriva toliko vsega, da je preveč za en majhen lonec. Vanj smo pridno dodajali
sestavine vsi, ki smo snovali vseslovenski prostovoljski projekt, jih ure in ure mešali, da se ne
bi oprijele dna, da nam ne bi zavrelo ali prekipelo, čeprav so bile temperature včasih zares
visoke in smo se spraševali »Kako je ime Nini?«, si pravili: »Dej skuliraj se« ali pa
nepričakovane zaplete reševali z drobnimi pogovori s starejšimi: »Šment, sistem nam nekaj
ne dela. Medtem, ko čakava, se bova morali malo zabavati. Saj vas jaz kličem in je
brezplačna številka. A ste že pojedli kosilo?«
V več kot dvanajsturnem delovniku (šalimo se, da ko so ostali končali svoj službeni dan, smo
mi bili veseli, da smo na polovici) je bilo mnogo brnenja telefonov, pisanja elektronske pošte
in smeha. Vmes pa so se pojavili pozivi »Jejte sadje!«, »Pijte vodo, da vas ne bo glava
bolela!«.
Včasih je tudi komu zavrelo, a vendarle nam je vedno uspelo znižati vrelišče ter dogajanje
vpeti v naše vajeti. »Juhu, zmagujemo!« je donelo ob vseh vrnjenih klicih, ob pogostem
poročanju medijev o nas, ob sporazumih in sklenjenih dogovorih ter ob rešenih situacijah, ki
so se sprva zdele nerešljive.
Foto: Matej Kolakovič
62
Ob vsem tem pa včasih skromno pozabljamo, da so vrata Simbioze tista, ki odpirajo nove
zgodbe o tistih, ki navdušeni ustvarjajo svoje Facebook profile, pišejo e-maile vnukom in da
smo pripomogli k pripovedim tistih, ki jim je poučevanje starejših prineslo nenadomestljivo
izkušnjo.
Nikakor pa ne pozabljamo, da Simbioze nismo ustvarjali samo mi, temveč več kot 8000
posameznikov, ki so bili pripravljeni vlagati v našo zgodbo medgeneracijskih zbliževanj, nam
pomagati pri doseganju ciljev projekta in preprosto z nami spreminjati našo malo Slovenijo v
veliko povezano skupnost. Navdihuje nas, da ste bili z nami na tej poti!
In kar je najbolj važno in kar na koncu šteje – ZMOGLI SMO!
Foto: Matej Kolakovič
63
10.2 Dvig računalniške pismenosti
Stopnja računalniške pismenosti postaja vse pomembnejši kriterij razvitosti države, saj sta
uporaba računalnika in interneta postali nujni za upravljanje s časom, informiranje ter
usklajevanje aktivnosti. Svet računalništva je blizu predvsem mladim generacijam, ki ga s
spretnostjo obvladajo, medtem ko ga veliko starejših dojema s strahom in nezaupanjem.
Podatki Eurostata zgovorno kažejo, da je bilo v Sloveniji v letu 2010 kar 75% starejših od 65
let, ki še nikoli niso uporabljali računalnika in 85% tistih, ki še nikoli niso brskali po spletu.
Dvig e-pismenosti pomeni boljšo družbeno vključenost starejših, saj jim omogoča
vsakodnevno spremljanje novih informacij in zanimivosti ter olajša vsakdan z omogočanjem
spletnega nakupovanja, e-bančništva in drugih spletnih storitev, s katerimi lahko prihranimo
ne samo čas, temveč tudi denar. Računalniška pismenost vsekakor prinaša tudi večjo
samozavest, osebno izpopolnitev, poznanstev in več poguma za osvojitev novih ciljev.
Foto: Simbioz@
Izziv, ki ga je sprejel projekt Simbioz@, ni zgolj preizkušnja organizacijske ekipe, temveč še
kako (pre)izkušnja starejših in seveda prostovoljcev. Mladi so obrnili svet v drugo smer, saj so
bili oni tisti, ki so poučevali in svetovali svojim starim staršem, čeprav smo sicer vajeni ravno
obratnega procesa. Obenem pa so s tem tudi sami pridobili mnogo novih praktičnih izkušenj,
odkrivali lastne sposobnosti in talente, ki so mogoče bili doslej povsem prikriti. Bistvo
Simbioze je torej omogočiti tako mladim kot starejšim bolj kakovostno življenje, zanimiv
vsakdan in jim predvsem pokazati, da se lahko vsak dan kaj novega naučimo. Drug od
drugega.
64
10.3 Medgeneracijsko sodelovanje
Leto 2012 je Evropska unija razglasila za leto aktivnega staranja in medgeneracijske
solidarnosti. Zaradi soočanja s procesom staranja evropskega prebivalstva smo v zadnjih letih
opazili povečano aktivnost na tem področju; v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji
sta slovensko predsedstvo Sveta EU in Evropska komisija aprila 2008 organizirala odmevno
konferenco o medgeneracijski solidarnosti za družbe sožitja in socialne povezanosti, aprila
2010 pa smo praznovali prvi evropski dan solidarnosti med generacijami. Cilj evropskega leta
aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je podpiranje držav članic EU in civilne
družbe pri spodbujanju aktivnega staranja starejše populacije. Veliko pozornosti bo
posvečeno medgeneracijski solidarnosti in boljšemu razvoju potenciala prebivalstva nad 50.
letom starosti, katerega število hitro narašča.
Foto: Matej Kolakovič
Predstavniki generacije Y so tisti mladostniki, ki so bili rojeni v digitalni svet, medtem ko so
predstavniki generacije X odraščali v digitalnem svetu, a bili rojeni prej, zato tudi lažje
razumejo nekatere zagate s katerimi se ob novih tehnologijah srečujejo starostniki. Te
generacije mladostnikov zato označujemo kot »digitalne domorodce«, saj so jim znanja in
sposobnosti vezana na IKT in digitalno dobo povsem domača.
Po drugi strani pa starostniki predstavljajo znanje in izkušnje, zgodovino in modrost. Njihova
znanja in sposobnosti so nepogrešljiva za razvoj družbe in prenos znanj.
65
10.4 Utrinki in zgodbe iz delavnic
Napetost v ekipi je že septembra naraščala iz tedna v teden. Dela je bilo vedno več, zadnjih
10 dni pa se je skoraj celotna ekipa oglašala na naš brezplačno telefonsko številko, saj je
telefon zvonil v nedogled. Ko je prišel teden opismenjevanja, se je telefon končno umiril,
prijav je bilo vedno manj. Začelo pa se je nekaj drugega; ljudje so nam pošiljali številne
zgodbe, ki so se zgodile v okviru projekta Simbioz@. Zgodbe so na naš e-mail
[email protected] prihajale dnevno, pošiljali pa so jih predvsem prostovoljci in učitelji, ki
so kot mentorji sodelovali na osnovnih šolah.
Branje in pisanje teh zgodb je predstavljalo velik užitek. Prejeli smo številne pohvale tako
delavnic, projekta kot tudi organizacijske ekipe. Na delavnicah se je pogosto ustvarilo
čustveno razpoloženje in številni so nam napisali, da niso pričakovali, da bo vzdušje tako
dobro. Ohranjanje stikov, prijateljstvo, nasmeški, sreča, želja po učenju, medgeneracijsko
sodelovanje, navdušenje, veselje, izziv. To so besede, ki so se najpogosteje pojavljale v
zgodbah; marsikatero smo na glas prebrali v pisarni in se nasmejali. Nekatere zgodbe so bile
ganljive, druge prisrčne, tretje prismuknjene, vse pa so bile zelo pozitivne. Želimo jih podariti
tudi vam – v zahvalo!
66
Pesem udeleženca iz Jesenic
"Dopoldne na mladinskem, popoldne še v knjižnici.
Povsod lepo smo se imeli in spoznali,
kako računalnik delo nam lahko olajša.
Najprej miška in tipkovnica,
nato še risar in word,
najbolj zanimiv je seveda internet,
kaj šele elektronska pošta.
Tako, da narisali in napisali smo se,
surfali in klepetali,
poleg vsega tega pa še prav lepo nasmejali.
Na koncu pa za pridne,
še diplome podelili."
Igranje pasjanse – dobra vaja za uporabo miške
Udeleženec delavnic na Osnovni šoli Slivnica pri Celju nam je zaupal, da sta mu njegova
nečaka doma na računalniku dovolila samo igranje igric, saj tudi sama ne znata veliko več. Ko
je gospod videl plakate za projekt Simbioz@ (nalepil jih je slivniški župnik), se je takoj prijavil,
saj je želel vedeti več. Ker je gospod v sredo na delavnice prišel malo prej, sta z najmlajšim
prostovoljcem, 14-letnim Timom, odigrala igro pasjanse. Igra s kartami se je izkazala za
odlično vajo za uporabo miške! Na Tima se je navezala tudi gospa, ki je Tima poimenovala
kar »moj učitelj«. Bila je zelo žalostna, ko je povedal, da zaradi šolske ekskurzije v sredo ne
bo mogel na delavnice.
Potrpežljivi otroci na osnovni šoli Bežigrad presenetili učiteljico Majdo
»Pred tremi dnevi so se učili klikati z miško, danes pa so že pošiljali elektronsko pošto! Zelo
prijetno sem bila presenečena, kako drugače so sprejemali starejši otroško pomoč, kot
darilo, z veliko naklonjenostjo in hvaležnostjo. Prav lepo jih je bilo gledati, ko so se skupaj
učili. Otroci so bili izjemno spoštljivi in potrpežljivi, čisto drugačni, kot pri pouku. Sama sem
se na delavnicah počutila zelo lepo, še posebej, ko so starejši odkrili nekaj novega in za njih
zelo uporabnega. Prav vsi udeleženci so danes z delavnice odšli polni samozavesti in volje, da
bodo še naprej odkrivali neskončne možnosti, ki jih ponuja uporaba računalnika.«
Dokler si živ, je treba živeti!
Starejši so z nami v zadnjih mesecih delili številne modrosti - nekatere so nas nasmejale, iz
drugih smo se nekaj naučili, ob tretjih zamislili, četrte pa so bile tako čudovite, da smo jih
zapisali in jih obesili na steno v naši pisarni. Vsekakor je eno najbolj simpatičnih modrosti
sporočila 86-letna gospa Žagar, ki nas je poklicala po telefonu in nas navdušila s svojim
optimizmom: »Dokler si živ, je treba živeti!« Ta stavek si je vredno zapomniti in se po njem
tudi ravnati.
67
Foto: Matjaž Šircelj
Na internetu smo gledali televizijo
»Starejša gospa me je prosila, če ji lahko pokažem, kako se na svetovnem spletu pogleda,
katere TV oddaje so bile predvajane na televiziji. Gospa je bila že prava poznavalka interneta,
saj je uspešno brala informacije o vremenu in druge novice na spletu. Tega, da lahko preko
spleta gledamo tudi TV oddaje, pa res ni vedela, zato je bila izjemno navdušena. Pokazal sem
ji, kako najdemo določeno oddajo, kako nastavimo večjo ali manjšo glasnost, ko kliknemo na
video, kako predvajanje oddaje začasno ustavimo in kako lahko televizijo nasploh v živo
predvajamo preko spleta. Gospa je bila navdušena, kaj vse internet ponuja.«
(Jernej, Murska Sobota)
Svoj prvi email nam je poslala gospa Zdenka
Lepo je tukaj, imamo se lepo. Kako pa vi? Upam, da se imate dobro. Prostovoljci se trudijo in
so mi v veliko pomoč. Zelo sem vesela, da sem se prijavila na Simbiozo. Gre mi bolj počasi,
upam, da bom čez čas bolj uspešna. Trudim se po najboljših močeh, da bi si čim več
zapomnila, vendar v glavi ostane bolj malo. Sem kar jezna nase. Zelo se bom morala
potruditi, ter veliko vaditi. Vaja dela mojstra. Občudujem mlajše, ko jim gre dobro od rok.
Trudila se bom, da se tudi jaz naučim in da bom boljša :)
Lep pozdrav :)
Zdenka
68
V manjših slovenskih krajih so delavnice potekale malo drugače
Metka iz Osnovne šole Slivnica pri Celju je povedala: »Vsi v našem kraju se poznamo in točno
vemo, s čim je kdo zaposlen. S seznama udeležencev smo zato razbrali, da vseh prijavljenih
ne bo na dopoldansko delavnico. Zato smo jih poklicali in jih vprašali, če na delavnice pridejo.
Kot pričakovano smo izvedeli, da ena od prijavljenih gospa pazi vnuka, pri drugi pleskar še ni
končal z delom, tretji gospod pa je v službi. Ugotovili smo, da majhnost kraja pomeni tudi
večjo prilagodljivost. Kar med seboj smo se zmenili za termin delavnic, ki je vsem bolj
ustrezal. Prvo delavnico smo sicer izvedli samo z dvema prijaznima in vedoželjnima gospema,
ki pa sta naše prostovoljce (devetošolce) tudi nekaj naučili: vaja dela mojstra, potrpežljivost
obrodi sadove in nikoli ni prepozno za nova znanja.«
Zgodba Irene Humar Kobal iz osnovne šole Dornberk nas je resnično ganila
»Prvi dan je za nami. Vsi strahovi in morebitne negotovosti so se izkazali za neutemeljene.
Odlična organizacija ekipe Simbioz@ in natančna navodila so naše učence prostovoljce
zanesljivo popeljala v težko pričakovano jutro. Še zadnji pregled računalnikov, hitro listanje
po modulu, razdelitev nalog in že so tu prvi udeleženci. Večino poznamo. Lahko bi bili naši
dedki, babice. Joj, več jih je, kot imamo na razpolago računalnikov. In še prihajajo. Nerodno
prestopanje in iskanje sedeža pri starejših se spoji z začetno tremo učencev prostovoljcev. A
vse hitro mine. Učenci se predstavijo, Grega, vodja delavnice, prevzame besedo, računalniki
zabrnijo. Računalniška učilnica se zdi kot pravi čebelji panj. Razlaga, vprašanja, prostovoljci
hitijo od enega do drugega udeleženca, smeh na obrazih in presenečenje, ko so se na belem
listu v slikarju izpiše prvo ime. Skoraj ni časa za odmor, a dišeča kava le zvabi udeležence za
nekaj minut izza računalnikov. Nato pa hitro naprej. Ura je neizprosna in že naznanja
zaključek. Veselo se poslovimo in si rečemo nasvidenje. Najbolj veseli se zdijo gospodje, ki so
prišli iz Doma upokojencev Gradišče. Polepšali smo jim dan, druženje jim res veliko pomeni.
Učenci prostovoljci se odpravijo k pouku, popoldan pa so že takoj po tretji uri nazaj. Tokrat
gre hitreje in lažje - učenci so postali pravi učitelji, pripravijo si celo mikrofon, da bodo lahko
preglasili živahen in ustvarjalen klepet. Ob koncu mi pravi eden od učencev: 'Joj, jaz sem se
prijavil samo za danes, a meni je bilo tako lepo. Jaz bi hodil kar vse skozi.' Razumem ga, res je
bilo lepo. In seveda mu rečem, da je vedno dobrodošel. Ponosna sem na učence, ki so danes
presegli svojo učiteljico - ne le v znanju računalništva, predvsem so se izkazali v prijaznosti in
čutnosti.«
Računalniške veščine uporabne za merjenje pritiska
V knjižnici Ivančna Gorica nas je nasmejal gospod, udeleženec delavnice, ki je imel z
računalnikom že nekaj izkušenj. Zanimalo ga je, kako se naredi tabela v Wordu, kar smo mu
seveda prijazno pokazali. Nad novim znanjem je bil gospod izjemno navdušen, saj bo lahko
sedaj v Wordu izdeloval tabele, s katerimi bo svoji ženi pomagal pri vpisovanju izvidov za
merjenje pritiska.
69
Gesla ne bo zaupala nikomur – tudi sinu ne!
»Kupila sem svoj prenosnik, čemur je moj sin ves čas nasprotoval, saj je trdil, da lahko
uporabljam njegov računalnik, ki ga imamo v zgornjem nadstropju. Ker sem že po naravi
prava trma, sem kljub dolgemu nosu sina računalnik kupila. Sedaj poleg mene prenosnik
pogosto uporablja tudi moj sin, ker je preveč len, da bi šel v zgornje nadstropje na svoj
računalnik. Gesla svojega prenosnika pa mu seveda nisem zaupala in mu ga tudi ne mislim.«
(Terezija, Ig)
11. NADALJEVANJE PROJEKTA
Projekt Simbioz@ je bil prvotno zamišljen kot enkratni projekt, ki naj bi v enem tednu
spodbudil zanimanje za e-veščine ter spoznanje njene uporabne vrednosti v vsakdanjem
življenju predvsem za starejšo populacijo v Sloveniji. Predvideli nismo nadaljevanja oz.
ponovitve projekta, vendar se zaradi izjemno pozitivnih odzivov ter pozivov k nadgradnji in
ponovitvi projekta že dogovarjamo in načrtujemo nadaljnje aktivnosti.
Trenutno smo v fazi zbiranja idej ter dogovarjanja s ključnimi partnerji, zato podrobnosti o
nadaljevanju še niso znane, gotovo pa je, da se bo projekt v taki ali podobni obliki nadaljeval.
O vseh novostih in aktivnostih bomo javnost sproti obveščali preko naše spletne strani
www.simbioza.eu ter našega Facebook profila. Seveda se bomo potrudili, da bodo novice o
nadaljevanju objavljene tudi v nacionalnih in lokalnih medijih, kot je bila praksa že letos.
Dokler se spet ne srečamo na delavnicah pa pridno vadite znanja, ki ste jih pridobili na
Simbioz@ delavnicah in naj vam čimbolj koristijo. Sprašujte vnuke, prijatelje in se učite novih
stvari. Kot pravijo: »Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo!«
Hvala!
Ekipa Simbioze
70
12. PRILOGE
1. Analiza medijskih objav, ki jo je naredilo podjetje Press Clipping d.o.o.
2. Analiza anket prostovoljcev in udeležencev, ki jo je naredilo podjetje Aragon d.o.o.
71