1. No category

y
e
l
l
o
V
H
C
A
/
d
e
l
B
n
t
a
e
z
l
i
t
r
0
a
4
P
D
V
T
Od sekcije do šampionov
TVD Partizan Bled/ACH Volley
40 let
Pot ni premoËrtna,
le vzponov mora biti še veË
V 40. letni zgodovini kluba, ki danes s ponosom nosi ime ACH Volley, so zadnja leta zagotovo
izjema od nekakšnega pravila, ki je obiËajno v življenjskem ciklu športnega društva. Moška
izbrana vrsta TVD Partizan Bled je od leta 2004 zaËela popisovati popolnoma nov list v svojem
razvoju, ki ga je pripeljal v sam evropski odbojkarski vrh. Z relativno mlado in izjemno zagnano
ekipo sodelavcev ter z velikim razumevanjem poslovnega okolja iz katerega prihajam, smo nam-reË skupaj zarisali poslovne cilje, ki so športno društvo profilirali kot prepoznavni mednarodni
športni in hkrati poslovni subjekt. ACH Volley je postal pomemben del dolgoroËne strategije poslovanja holdinga ACH, d. d. in vrste drugih sponzorjev. Njim gre tudi glavna zahvala za razcvet
odbojke v Sloveniji, ki ga vsi skupaj doživljamo in spremljamo z veliko pozitivne energije.
V Sloveniji, regiji in Evropi ta klub ni veË neznanka niti ni muha enodnevnica. Na eni strani o
tem priËajo številni naslovi in sijajna odliËja. Na drugi strani je klub prejemnik vrste strokovnih priznanj, saj enako pozornost posveËa tudi organizaciji in izvedbi tekem na vseh ravneh.
Medijski odziv in s tem odziv široke javnosti, je logiËen in razumljiv. Zato ne preseneËa odziv in
polne tribune, ko gre za tekme visokega ranga. Ne preseneËa klubska veËnacionalnost, ko gre
za številne navijaËe iz vseh krajev Slovenije. Ne preseneËa odzivnost tuje javnosti, ko gre za
gostovanja našega moštva izven meja Slovenije. Pred sedmimi leti smo si zastavili visoke cilje.
Teh (še) ni in jih tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Premalo ali skoraj niË podpore pa je klub
bil deležen v Ëasu, ko jo najbolj potrebuje, pa ne zaradi moške ekipe ACH Volley, paË pa zaradi
dosežkov te ekipe, ki jih kraj in regija nista (znala, hotela) izrabila. Zato v regiji denimo ni niti
primernega športnega objekta, ki bi omogoËal vrhunske priprave in vrhunske tekme. Imamo
sicer lepe osnovnošolske športne dvorane, ki pa so neprimerne za kar koli takšnega kar štrli
iz povpreËja (ali ruši osnovni pedagoški proces…). Zato je usoda kluba, ki je v zadnjih sedmih
letih vpisal slovensko odbojko na evropski zemljevid − v bistvu negotova in paradoksalna: klub
ima visoke tekmovalne in organizacijske cilje, ima znanje, ima publiko, ima pokrovitelje, ima
medijsko pozornost, nima pa osnovnih pogojev za delo…
Pred nami pa je novo obdobje, takšno, ki pelje k še lepšemu in še bolj okroglemu jubileju.
PrepriËan sem, da pelje tudi k najvišjim tekmovalnim ciljem in k dejstvu, da bomo ob 50. letnici
OK Bled/ACH Volley govorili s še veËjim zanosom. Do takrat je sicer še dolga pot. Nikakor ni
premoËrtna. Je pa takšna, kot je življenje samo, izpolnjena z vzponi in tudi padci. Verjamem,
da bo vzponov mnogo veË in, da bomo nanje vsi izjemno ponosni.
mag. Herman Rigelnik
Ëastni predsednik ACH Volley
4
40 LET OK Bled/ACH Volley
5
ZaËetek odbojke na Bledu
ZaËetek aktivnega igranja odbojke na Bledu
sega v leto 1965. Takrat smo mladi fantje,
med katerimi še Miha in Mitja Torkar, Stanko
Zajc, Franc Pintar, Peter Zupan, Milan Osterman, Leon Gradnik, Rado Bohinc, Dragan
EgeliË, ki smo se nauËili igranja odbojke v
srednješolskih ekipah, ustanovili športno društvo Ribno. V tem društvu smo se najprej lotili
organizacije odbojkarske ekipe, katera je nato
nastopala v obËinski ligi. V tistem Ëasu je bilo
na Bledu sicer organizirano Telovadno društvo
Partizan Bled, ki pa je bilo v obdobju 1969 1970 nedejavno. Prav ta nedejavnost je bila
razlog za ustanovitev Športnega društva
Ribno, vlogo predsednika pa so zaupali meni.
Odbojkarji ŠD Ribno smo igrali odbojko iz
velike ljubezni do tega športa, Ëeprav so bili
v društvu zelo slabi materialni pogoji. Ker
nismo imeli finanËnih sredstev, smo si sami
kupovali tudi športno opremo, trenirali smo
in igrali smo tekme v dvorani in na zunanjem
igrišËu TVD Partizana Bled. Odbojkarji nismo
imeli svojega trenerja, tako da tudi za razvoj
odbojkarske igre nismo mogli povsem ustrezno
skrbeti. Leta 1970 je TVD Partizan Bled dobil
novo vodstvo in novega predsednika − to je
postal Leopold Pernuš, ki si je zastavilo za
nalogo poživitev športne dejavnosti na Bledu.
Ker so bili odbojkarji ŠD Ribno v glavnem krajani Bleda in so igrali odbojko na igrišËih, ki
so bila v lasti TVD Partizana, jim je predsed-nik TVD Partizan Bled Miro Kapus predlagal,
da se kot samostojna selekcija vkljuËijo v
TVD Partizan Bled.
6
40 LET OK Bled/ACH Volley
Na to pobudo so odbojkarji leta 1970 ustanovili Odbojkarski klub Bled v sklopu TVD
Partizan Bled. Novo vodstvo si je postavilo za
cilj intenzivno delo pri vzgoji mladih odbojkarjev, dvig množiËnosti ter kvaliteta odbojkarske igre. Rezultati so bili iz leta v leto
boljši. Blejski odbojkarji so v kratkem Ëasu iz
skromnega moštva, ki je nastopalo v obËinski
ligi, preraslo v enega najuspešnejših slovenskih odbojkarskih kolektivov.
Zdravko SiliË
7
Temelji so nastajali na skupnih žuljih
Dano mi je, da se kot nekdanji predsednik
TVD Partizan Bled, tajnik, trener, igralec in
predvsem odbojkarski zanesenjak ozrem v polpreteklo zgodovino odbojke na Bledu. Seveda
na svoj naËin, ki je na eni strani ponosna
nostalgija, obenem pa tudi svarilo za naprej.
Vsekakor kapo dol sedanjemu pogonu ACH
Volley TVD Bled, ki postaja s svojim moškim
moštvom vse bolj prepoznavni športni fenomen stare celine. ACH Volley danes predstavlja
vrhunsko slovensko športno blagovno znamko.
Z nekaj zamika se tako tudi slovenska odbojka pridružuje ostalim igram z žogo in Evropo
prijetno preseneËa tudi z najodmevnejšimi
dosežki. Zadeva je še važnejša v današnjih
Ëasih, ko je kruha vse manj in so igre toliko
pomembnejše.
Ko smo se na zaËetku sedemdesetih let
prejšnjega stoletja na Bledu zbirali domaËi
odbojkarski zanesenjaki, je verjetno le malokdo pomislil, da bo Bled nekoË nastopal na
vrhovih evropskega športa. Toda zagnanost, s
katero smo se lotili odbojke na Bledu, je bila
nedvoumni generator sedanjega uspeha slovenske odbojke, reËeno brez lažne skromnosti
tudi v imenu ostalih navdušencev zaËetnega
vala.
Organizirani smo bili kot sekcija TVD Partizan
na Bledu in tako je še dandanes.
Premajhna dvorana TVD Partizan na Bledu je
služila le za treninge, zunanje igrišËe pa tudi
za prvenstvene tekme. Tu smo nastopali v
drugi in prvi slovenski republiški ligi. Drugo
8
40 LET OK Bled/ACH Volley
zvezno ligo zahod smo na zaËetku igrali kot
gostje dvorane osnovne šole v Lipnici. Nadaljevali smo v domaËi dvorani OŠ Bled.
Kako zagnani smo bili, priËata naslednja dogodka. Nikakor nismo mogli doËakati odprtja
nove dvorane v OŠ Bled. RoËno smo pomagali
obrtnikom pri njenem konËnem opremljanju.
Parket je bil še grobo obdelan, precej pred
zakljuËnim lakiranjem. Zato smo površine za
rezervne igralce in gledalce ob igrišËu vsakiË z
blagom temeljito zašËitili pred umazanijo.
Ker je obstajala resna nevarnost, da zaradi
nekaj centimetrov prenizke dvorane ta ne bo
verificirana za tekme jugoslovanske zvezne
odbojkarske lige, smo strogo zvezno komisijo
“prelisiËili” tako, da smo nekaj traËnega metra
pod samim stropom skrili kar v rokav!
Leta 70-85 (prvih petnajst let) so bila obdobje strmoglavega vzpona in vzpostavitve
trdega temelja kot garanta za uspešno delo
za prihodnost. Vzpostavili smo enega izmed
najmoËnejših, Ëe že ne kar najmoËnejši skupni
odbojkarski pogon v Sloveniji. In to za moške
in ženske selekcije vseh starosti, ki so kmalu
dosegale najvišje uvrstitve.
Brez “stare garde”, ko smo vsi poleg igranja
prevzeli trenerske posle, tajniška in organizacijska dela, in brez izgrajenih, utrjenih
temeljev se postavlja vprašanje, Ëe bi danes
obstajal “ACH Volley TVD BLED”. Odbojkarski substrat, ki je tako nastal, je bil dovolj
moËan, da se je ohranil vse do sedanjosti.
Tako je bil v nadaljevanju omogoËen tudi
9
prihod “tujcev” (igralcev in trenerjev), ter
urejeno sponzoriranje. ACH je tako postal
generalni sponzor OK TVD Bled in je lahko odbojkarski Bled z okolico zadržal tako moËnega
sponzorja. V nasprotnem bi si ACH verjetno
našel drugo nišo, drugo odbojkarsko sredino. Ob tem je treba poudariti, da je Bled kot
obËina, kot institucija k tej zgodbi prispevala
bistveno premalo.
Za prvo obdobje je bil znaËilen Ëisti amaterizem vseh sodelujoËih v blejskem odbojkarskem
pogonu (od igralcev do funkcionarjev). Vodili
so nas zgolj moralna voljnost in navdušenje,
vse zastonj, brez vsakega plaËila. Med nami
je vladalo tovarištvo in solidarnost ter pravi
športni odnosi. Mnogo je bilo pionirskega
oranja ledine, veËinoma smo bili tudi samouki, a rezultati so bili kljub temu vrhunski. Na
samem Bledu in bližnji okolici-Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Kropa, Kamna gorica, Bohinj,
Gorje, Kranj, se je oblikovala zelo moËna
igralska baza, ki je kar nekaj Ëasa uspevala
v moËni jugoslovanski konkurenci. Kasneje,
hkrati s spremembo družbenega sistema, so se
tudi v odbojki stvari “globalizirale”.
V ospredje se je prebil denar. Verjamem, da
gre v vseh pogledih za zdravi kapital. Prišlo je
do splošne profesionalizacije v klubu. Le še en
igralec iz prve ekipe je domaËin.
Prehod med obema zgodbama, amatersko in
profesionalno, je bil za marsikoga lahko tudi
neprijazen. Osebno sem zapustil odbojko tudi
zaradi sprememb pristopa (elitizem), ki se je
uveljavljal na raËun širine v najbližjem okolju.
10
40 LET OK Bled/ACH Volley
11
»lovek se preprosto umakne iz trajnostno,
sonaravno življenje vse bolj nesprejemajoËega okolja. Na obzorje pridejo novi izzivi in
nova zanimanja. V mojem primeru trajnostna,
sonaravnostna in veËnamenskostna naravnanost moje gozdarske stroke ter okoljevarstvo.
Pravijo, da je nas, “staroselce”, Ëas povozil. A
ni nam žal. Vredno se je še potruditi predvsem
zaradi prihajajoËih rodov.
V tem razmišljanju se moram dotakniti žalost­
ne zgodbe našega TVD Partizana, starega
Sokolskega doma na Bledu.
Športna unija Slovenije si je privošËila skrajno
moralno sporno in najverjetneje tudi protipravno prisvojitev neËesa, kar so si ljudje na
lokalnih ravneh nekoË zgradili z lastnimi rokami in jim je v osnovi pripadalo tudi lastniško,
ne le v upravljanje. Dejansko gre za grobo in
brezobzirno lastninjenje marljivega dela sto
tisoËerih športnih in kulturnih navdušencev
po vsej Sloveniji, ne le na Bledu. Gre, jasneje
reËeno, za odtujitev javnega interesa na nivoju države v korist ozkega zasebnega interesa,
ki se odraža tudi v mešetarjenju z našimi,
nekdaj skupnimi nepremiËninami.
teresa bo, kot vse kaže, neizogiben in nujen.
Prebivalci Bleda se zavedajo simbolnega in
dejanskega pomena Doma in enotno zahtevajo
ukrepe, ki bi na tem mestu zagotovili prepotreben sodoben kulturno izobraževalni center.
Vrnitev športa − telesne kulture - najširšim
množicam je nujna. Športni elitizem je v Ëasu,
naj ponovim, v katerem je kruha vse manj
in so zato igre vse pomembnejše, vsekakor
dobrodošel. Vendar kot vzporedna dejavnost
ljudi, ki se športa veselijo in veselimo kot
njegovi povsem “povpreËni” uporabniki in ne
le kot “ polnilo tribun”. Zato kot doslej ostaja
temeljna zaveza blejskega odbojkarskega pogona, kot tudi slehernega telesnokulturnega
nasploh, najkakovostnejše delo z mladimi!
Pred kratkim smo ob priliki proslave ob
štiridesetletnici Odbojkarskega kluba Bled
v športni dvorani v Radovljici posamezniki
prejeli priznanja. Prav taka priznanja, pohvalo
in gromek aplavz za svoj prispevek razvoju odbojke na Bledu si vsekakor zaslužijo brez razlike vsi, ki so kadar koli in kakor koli sodelovali
pri izgradnji te trdne športne zgradbe!
Miro Kapus
ObËina Bled je bila nemoËna spremljevalka
dogodkov, kljub zakonskim usmeritvam, ki naj
bi takšno odtujitev prepreËevali. Pomanjkanje
obËutka za javno je bilo veË ali manj prevladujoËe tudi na lokalnem nivoju. Tako obstaja
tudi trenutna želja nekaterih po spremembi
namembnosti lokacije TVD Partizana Bled v
interesu kapitala posameznikov. Resen pravni
in moralni napor za uveljavitev javnega in12
40 LET OK Bled/ACH Volley
13
Samo s spominom si lahko pomagam
ZaËelo se je malodane Ëudno, nekje v mojem tretjem, Ëetrtem letniku gimnazije, nekje konec sedemdesetih. Prijatelji so vedeli, da kanim študirati novinarstvo, kar jim je gotovo bila zadostna
garancija, da sem pismen. Takrat je bila to še
res zadostna garancija v novinarstvu. In so mi
rekli: “Naš odbojkarski klub je v drugi zvezni ligi
in nikogar ni v teh krajih, ki bi pisal za Sportske
novosti. A bi ti to lahko poËel? ”Malo, ampak
res zelo malo, sem razmišljal, da sem pritrdilno
odgovoril. V zaËetku avgusta je bilo, ko sem se
dogovoril z redakcijo v Zagrebu. Po temeljitem
razmisleku sem ugotovil, da o odbojki nimam
kaj dosti pojma. ZaËel sem hoditi na treninge
OK Bled, najedal sem trenerja Feliksa, da mi je
razlagal napadalne kombinacije, po treningu
pa predvsem Štefa, da mi je razložil, kaj je to
“podajaË” in kaj “napadalec”. Mislim, da sem
bil tisto sezono na poletnih treningih veËkrat
odveË samo trenerju, pa me je ta s pomenljivim
nasmehom na obrazu nekako prenašal. »e bi
šel na živce igralcem, bi me kaj kmalu izbrali za
tarËo in stavili za pivo, kdo mi bo prvi zbil oËala
z glave. Ja, tudi to so znali poËeti.
In tako sem poleg Štefa, Zdravca in Suzija, ki
sem jih poznal že prej, spoznal še ostale blejske
odbojkarske viteze: Poldeta, Miho in Mitjo,
Staneta, Jacka in druge. To so bili fantje, ki
so znali stopiti skupaj. Meni so pokazali, kako
je lahko takrat tako opevani “kolektivni duh” v
praksi zares koristen. Kako je lahko posameznik
pomemben le takrat, kadar svojo uËinkovitost
deli z ostalimi. V koliko situacijah sem se z njimi
veselil ali sklanjal glavo, kolikokrat sem videl
njihovo slabo voljo po tesnem porazu, ko so
14
40 LET OK Bled/ACH Volley
prav dobro vedeli, da so ga sami polomili, in jim
nisem mogel pomagati, kljub temu da mi je po
tekmi skoraj vedno kdo rekel: “Kaj lepega napiši.
”Pa nisem mogel lepo pisati o njihovi igri, Ëe se
pa tisti dan niso izkazali. In so to razumeli tudi,
ko sem jih v tistih nekaj vrsticah (v Sportskih
novostih) “nasadil”, kot so temu radi rekli. Rasli
smo skupaj. ZnaËajsko, kot ljudje, oni kot športniki, jaz kot novinar. Oni so meni dajali svojo
neznansko trmo, ki so jo prikazovali v nemogoËih situacijah na veËnih derbijih s Fužinarjem
in Stavbarjem in kasneje z ModriËo, jaz pa njim
morda to, da je vedno boljša slaba resnica kot
dobra laž. In razumeli smo, da ima vsak svoje delo. Cenili smo ga in ga Ëastno opravljali.
Takrat še ni bilo po zneskih visokih tekmovalnih
pogodb, novinarski honorarji pa so bili tudi takrat bolj slabi. Bilo pa je dobre volje na pretek,
na tekmah in po njih.
Enkrat pa sem se res pregrešil zoper kodeks
resnice, ki sem mu kot novinar zavezan celo
življenje. Ko je Štef na Zimskem pokalu Bleda
(mislim, da je bila to tekma z Mladostjo iz Zagreba) pred tekmo na željo gostujoËe ekipe šel pod
strop in dol spustil meter, da so sodniki odËitali,
kolikšna je razdalja do stropa, je dobršen del
metra zadržal na vrhu. In od takrat naprej je
imela blejska dvorana v OŠ Bled potrjeno dovolj
visok strop. O tem pa nisem pisal. Zlagal pa se
vseeno nisem. Zato, ker mi je bilo veË do velikega srca, ki ga je imela ekipa, ki sem jo spremljal
v njihovem prvem resnem vzponu. In samo
poglejte, kaj je iz njih nastalo danes. Morda pa
prav zaradi tistega metra.
Andrej Kokot
15
Kako smo mladinci OK Bled
leta 1979 postali prvaki Slovenije
V letih od 1977-1982 smo “mladinci” pri OK
Bled orali ledino in pisali zgodovino odbojke
na Bledu, kajti Ëlansko moštvo je bilo sicer
uspešno, a ker na mladih svet stoji, smo
se tudi nadebudni mladci trudili, da bi nas
odbojkarska Slovenija sprejela za enakovredni
del dogajanja, te takrat manj vredne športne
panoge. Vedeti je treba, da so takrat prevladovali klubi kot so Kanal (sedanji Salonit),
Fužinar Ravne, Mežica, Kamnik, Kropa Izola,
Maribor … in mi smo se pojavljali na prvih
tekmah in turnirjih vmes kot pravi “Ërni
raËek”. Naši trenerji v tistih Ëasih so bili res
pravi entuziasti in njihova prva naloga je bila,
kako nas pregovoriti, da iz nogometa ali drugih športov preidemo k odbojki, ki je bila takrat za nas t. i. rezervni šport, predvsem zato,
ker smo lahko na treningih odbojke v dvorani
ob slabem vremenu igrali nogomet. Ker pa
je vztrajnost mati uspeha, so nas takratni
navdušenci odbojke (SiliË, Kapus, Završnik,
Pintar, Vernig, VeskoviË, Ferjan….) postopoma
preusmerili v odbojko in verjetno nikomur od
nas še danes ni žal niti minute napora in dela,
ki smo ga pustili v odbojki.
Okrog l. 1976 smo se zaËeli tudi mi udeleževati turnirjev “Bratstvo i jedinstvo” oziroma
turnirjev mest Jugoslavije v Beogradu, ki so
bili vsako leto organizirani za prvomajske
praznike in s tem priËeli kovati naš prvi veliki
športni dosežek- osvojitev naslova mladinskih
prvakov Slovenije.
Prvo leto smo bili pravi zelenci, saj je na teh
turnirjih (moške in ženske mladinske ekipe)
16
40 LET OK Bled/ACH Volley
nastopal cvet Jugoslovanske odbojke, ki je že
takrat nekaj pomenil tudi na evropskem nivoju. Na sreËo pa je bil z nami g. SreËko Strajner
− zvezni odbojkarski sodnik z Jesenic, ki je bil
tudi na zveznem nivoju že prava odbojkarska
avtoriteta in nam je na široko odpiral vrata v
svet odbojke.
Spominjam se veliko dogodkov s teh turnirjev
in verjetno vsi, ki smo bili poleg, enega ne
bomo pozabili nikoli:
Za prvomajske praznike je bilo na splošno
znano, da se kurijo kresovi in tako smo tudi
mi zbrani odbojkarji in odbojkarice v Beogradu ob najveËjem hotelu tistega Ëasa (Hotel
Jugoslavija) praktiËno ob sotoËju Save in
Donave v Beogradu, kurili manjši kres in se na
polno zabavali z vrstniki iz vse Jugoslavije,
ko je naš soigralec (sedanji Ëlan UO) naenkrat
predlagal:
“Fantje, noben Slovan ne lula sam” in naredil
dva koraka nazaj ter izginil v temi. Ker ga kar
dolgo ni bilo na spregled, smo ga zaËeli iskati
v temi in ga našli dva metra pod nivojem, kjer
smo imeli kresovanje, vsega obtolËenega in po
obrazu zalitega s krvjo - pozabil je, da je pod
obrežjem, kjer je bil kres, betonirana sprehajalna pot, vendar obdana z betonskim zidom
višine 2 m. Tako smo naslednji dan šele ugotovili kakšno sreËo je imel, da se ni še huje
poškodoval. Varnostniki v hotelu pa so nas
zasliševali še celi dan, Ëe smo mi sodelovali v
pretepu prejšnji veËer v Disco Clubu. Naslednji
dan smo z letalom (prviË v zgodovin OK Bled)
potovali v Ljubljano in naš poškodovanec
17
si je nadel velika Ërna sonËna oËala, da bi
prekril obraz poln modric od padca na beton.
Ko ga je stevardesa vprašala kaj bi popil, je
snel oËala in dobil v naroËje skodelico kave,
kajti stevardesi je ob pogledu nanj vse ušlo
iz rok… Tekmovalno sicer nismo bili posebej
uspešni, smo pa spoznali mnoge znane odbojkarje, tudi Jugoslovanske reprezentante - med
drugim smo se takrat prviË sreËali z Nurkom
»auševiÊem, ki nas je prvi dan v Hotelu
prijazno vprašal: “s kakšnim športom pa se vi
ukvarjate “ (seveda se je šalil na raËun naše
višine, kajti naš najvišji igralec je meril
187 cm, on pa je že takrat s 17 leti imel Ëez
dva metra višine) - in ker je v življenju vse
možno je prav on postal Ëez dvajset let naš
najbolj poznani mednarodni profesionalni
igralec in tudi trener.
Na poti do prvega naslova mladinskih prvakov
pa je bila za marsikoga usodna tudi Fažana na
Hrvaškem − kraj kjer smo imeli v okviru Šport­
ne zveze Radovljica mladi poletne treninge
- priprave. Spomnim se, ko sva morala zaradi
ponoËevanja s soigralcem Kocino naslednji
dan za kazen na vlak v Pulo in domov, sedanji
športni direktor (ki je bil takrat še” mlajši
mladinec”), pa je naredil pred vodjem tabora
tako mil in nedolžen obraz, rekoË: ”jaz imam
od vsega na svetu najrajši odbojko - prosim
ne me poslati domov”; da je lahko ostal do
konca na pripravah.
Polde VeskoviË nam je po polfinalni tekmi v
soboto zabiËal, da moramo takoj domov in
poËivati, mi pa smo se zmenili (menda smo
nekaj podobnega prebrali v športnem dnevniku “Sportske Novosti”), da se gremo popoldne
kopati v bazen Hotela Golf na Bledu in se
malo sprostiti. Naslednji dan smo v finalu premagali favorizirano ekipo Salonita iz Kanala,
ki je imela v svoji vrsti cel kup slovenskih
reprezentantov.
In prav iz te naše ekipe nas je kar nekaj, ki
smo še danes po 30 letih aktivni v klubu na
Ëelu s sedanjim športnim direktorjem, ki pa
nam je takrat bolj ali manj še nosil žoge ampak zastrupili z odbojko smo ga pa dobro,
tako, da se še danes ni pozdravil.
Pa še nekaj je pomembno: poleg skoraj vsakdanjega igranja odbojke smo vsi iz te ekipe
tudi redno študirali in po konËani aktivni
odbojkarski poti z lahkoto našli zaposlitve to pa je bil napotek tudi našega sedanjega
Ëastnega predsednika g. Rigelnika, ki je ob
prvem sreËanju z igralci pred par leti dejal:
”Fantje, dobro trenirajte in igrajte, ampak ne
pozabite tudi na šolo, kajti športna kariera je
lahko kratka ali dolga, z igranjem odbojke pa
si za celo življenje denarne prihranke prislužijo samo zelo redki.”
Niko Fabjan
No in leta 1979 smo kot mladinska ekipa
nastopali v mladinski ligi - turnirjih in nepriËakovano prišli v finale. Naš strogi trener
18
40 LET OK Bled/ACH Volley
19
“Ajmo babe! “
V brezskrbnih Ëasih našega odrašËanja nam je
odbojka pomenila ves svet. Skozi padce in poraze smo se kalile in uËile obvladovati vsaka
svoje lastne svetove. Da izza še tako temnega
oblaka vedno posije svetlo sonce, nam je bržkone za vselej dala vedeti prav odbojka.
Nikoli ne bomo pozabile, kako ponosno smo
leta in leta nosile vsaka svojo prvo pravo
klubsko trenirko, modro s trobojnico na ramenih. Na koncu nam je segala le še malo dlje
kot do kolen, a še vedno ni prešla v našo last,
saj so jo že niË kolikokrat zakrpano in zbledelo nato smele “poverbati“ naše zanamke. Tako
se je veËinoma godilo tudi z dresi. Globoko so
se zrasli z nami, a naši, kljub vroËim željam,
niso mogli biti. A Ëe niso smele biti naše
trenirke in dresi, smo smele imeti vsaj vsaka
Ëisto svojo številko. Te svetinje so nam še
prav posebej prirasle k srcu in gorje tisti, ki
ti jo je upala ogroziti. Številka 1 je bila tako
vedno Ëisto moja, “mojcana”!
V tistih Ëasih so znala biti potovanja na tekme nevarne pustolovšËine. Na misel mi pride
tisto v ModriËo. Pozimi, z letnimi gumami in v
stari “sklumpani!” “stojadinki” smo se z našo
komaj peËeno “šoferdžijo” Ksenijo namerile
proti Bosni. Brez varnostnih pasov in na poledeneli cesti še pomislile nismo, da bi se nam
utegnilo zgoditi kaj usodnega. Tistikrat nam
jo je nekoliko zagodel le motor, a Ëisto na
cedilu nas ni pustil nikoli. Nad nami je bedela
mogoËnejša roka.
Zgodilo se je tudi, da sva z Matejo, s še eno
notoriËno sladkosnedko, ob poskušanju vseh
20
40 LET OK Bled/ACH Volley
21
mogoËih “slatkišev” v splitski “poslastiËarnici” turistiËno pozabili na Ëas in tekmo. Še s
polnimi usti in v zadnjem trenutku sva tako
uleteli na že dodobra razgret parket in “nevidženo” smo takrat: prišle, videle, zmagale.
Seveda dotiËne zmage nihËe nikoli veË ni
omenjal, a oËitke o zamudi, te, z Marinšijem
poslušava še dandanes.
Tu so še zimske priprave na Pokljuki. Idila
“štorastega” teka na smuËeh, WC-ja “na štrbunk” in skupinske slike v kopalkah na snegu
se je odvila z obilo smeha, ne da bi katerakoli
utrpela prehlad.
Legendarne so bile za nas vedno tako poletne
priprave v Fažani, kjer smo športno kilometražo nabirale na “pakleni stazi”, plesno in
ljubezensko pa na plesu pod zvezdami, kot
prvomajski turnirji “bratstva i jedinstva” v
takratni skupni prestolnici, ki so iz kategorije
posebnih efektov na mlado odbojkarsko dušo.
In potem smo nekega lepega dne, kot v
sanjah, postale niË manj kot državne mladinske prvakinje bivše Jugoslavije. Na stavnicah
nismo kotirale prav visoko, a Ëudeži se dogajajo in tako smo z neizmerno željo skupaj s
Štefanom zanesenjaško ugnale vso mladinsko
elito bivše Juge. Kaštelanke, ki so se šopirile
nad nami s svojo “visokostjo”, so nas kanile
ukaniti z levo roko, pa smo jim, nabrušene,
kot še nikoli, vraËale z našimi desnicami, da
se je tresel Trogir. Niti ModriËanke niti tradicionalna sodniška “pljaËka” nam niso prišle do
živega. Bile smo neustavljive, premikale smo
gore!
In dandanes, kaj je bolj poživljajoËega in
katarziËnega, kot ob dobri stari družbi privleËi na dan že tisoËkrat pogrete in premlete
odbojkarske dogodivšËine ter se še tisoË prviË
nasmejati in nakrohotati do solz. »e je smeh
pol zdravja, je odbojka zagotovo njegova
druga polovica.
Me babe se paË ne damo in zato nam kliËem
še naprej: “Ajmo, ajmo babe! “
Mojca MušiË
22
40 LET OK Bled/ACH Volley
23
Odbojka 1975
Prof. tel vzgoje Zupanova je tega leta prosila
za pomoË pri vodenju izven šolske dejavnosti − odbojke. Prevzel sem to odgovornost
brez posebnih ambicij. V prvem polletju je
prihajalo na vadbo do 30 deklet iz Bleda in
okolice ter Bohinjske Bele. Konec šolskega
leta se je oblikovala skupina deklet, ki so bila
pripravljena za bolj resno treniranje odbojke:
Meta Štibil, Ksenja Beravs, Katarina Benedik,
Nina Podobnik, Polona Ropret, Tatjana KunË,
Nevenka Peterca, Slavica KorpiË, Mojca Simeonov, Gordana MihajloviË, Maja Švarc.
V letu 1976 so se pridružile še Elza Šekli, Jeli
Šmon, Maja Zorec, Lea Ferjan, Renata JakopiË, Mateja Mlakar itd. Seveda je za dekleta
znaËilen velik osip po osnovni šoli. Tekmovali
smo v obËinski ligi in morali priznati premoË
Gorjam, kjer so se z žensko odbojko ukvarjali
že veË let.
Leto 1977 je prineslo velik osip in združitev
z Gorjami. Blejke so zastopale: Mateja Štibil,
Ksenja Beravs, Katarina Benedik, Nina Podobnik, Polona Ropret, Tatjana KunË, Nevenka
Peterca, Slavica KorpiË, Maja Švarc. Gorjanke
pa: Janki Torkar, Slavi PeËar, Jana AmbrožiË,
Joži KocjanËiË, Darja AmbrožiË. Ekipa se je
uvrstila v SOL in dokaj uspešno igrala dokler
ni prenehala še Katarina Benedik in se poškodovala Meta Štibil.
V letu 1978 je prineslo še dodaten osip. Ostalo je le 8 igralk iz prve generacije, ki pa so
bile konkurenËne tako v SOL kot v mladinskem
prvenstvu.
V letu 1979 je ekipa še vedno štela samo
8 igralk. Poškodba je Meto Štibil dokonËno
odstranila z igrišË, nadomestila pa jo je Marta
BerËiË. Za to prvo generacijo je že rasla nova
pod vodstvom Štefana Udriha, ki je naslednje
leto prevzel prvo ekipo, ki se je uspela prebiti
v II. DOL.
Stane Ferjan
24
40 LET OK Bled/ACH Volley
25
KRATKA ZGODOVINA OK BLED
(zapis ob 20 letnici kluba)
Takoj po vojni pa se je tudi odbojka organizirala, saj se je leta 1948 organizirala republiška zveza, z njo pa tudi samostojni odbojkarski klubi. V letih po vojni se tudi v Sloveniji
priËne s tekmovalno odbojko. Naše ekipe se
uveljavljajo v državnem pa tudi mednarodnem
merilu. Glavna središËa v Sloveniji so bila ves
Ëas po vojni v Mariboru, Ljubljani, na Ravnah
pa tudi v Novem mestu.
Igralke Enotnosti iz Ljubljane so bile štirikrat­
ne državne prvakinje, igralke ŽelezniËarja iz
Ljubljane dvakratne, igralke Branika pa tudi
dvakratne. Igralci mariborskega Branika so
bili 1954. leta državni prvaki. V ekipi državne
ženske reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu leta 1951 v Parizu dosegla 3. mesto,
so jedro sestavljale igralke iz Slovenije (Pregelj, Gajšek, Mohorko). Tudi imena Skerbinjek,
Jošt in druga so zelo znana še danes.
Tudi na Gorenjskem je bila odbojka zelo razvita še pred II. Svetovno vojno, še veËji razmah
pa je dosegla po osvoboditvi. Odbojka je bila
doma v Radovljici, Kropi, Jesenicah, Kranju in
še drugod.
ZaËetki odbojke na Bledu segajo 20 let nazaj.
ZaËelo se je ŠD Ribno v letih 1964 do 1965.
Takrat je bilo ustanovljeno športno društvo
in ena od sekcij je bila tudi odbojkarska.
Igrali so v medobËinski ligi in to bolj ali
manj uspešno. Z združitvijo so z odhodom
najboljših igralcev k OK Radovljica je odbojka
na Bledu zamrla in pozneje tudi v Radovljici.
Šele leta 1970, ko so se najboljši igralci vrnili,
je bila ustanovljena Odbojkarska sekcija pri
26
40 LET OK Bled/ACH Volley
TVD Partizan na Bledu pod imenom OK BLED.
Najprej so nastopali v medobËinski ligi, ki
je zajela ekipe z Gorenjske. Zasedli so drugo
mesto, ki je bilo potem kar nekaj let rezervirano za Bled, ne glede na to, v kateri ligi so
nastopili. Na kvalifikacijah za drugo slovensko ligo − zahod so uspeli in že prvo sezono
zasedli drugo mesto za veËnim tekmecem
Plamenom iz Krope. Zaradi prostega mesta v
prvi republiški ligi so se udeležili kvalifikacij
in tudi tokrat uspeli. Že prvo leto so zaigrali
odliËno in dokazali, da napredujejo, saj so
zasedli drugo mesto.
Tri leta so igrali in se kalili v republiški ligi.
Vedno so bili drugi in za las zgrešili možnost
napredovanja v višji razred. KonËno jim je
uspelo tudi to, saj se je leta 1975 II. Zvezna
liga razširila, tako da so brez kvalifikacij dobili možnost, ki so si jo vsi tako želeli. Vestno
so se pripravljali na težke tekme, vendar tudi
v strahu, da si morajo zagotoviti obstanek.
Tekme in rezultati so pokazali prav nasprotno.
Zasedli so odliËno tretje mesto, samo s štirimi
porazi in to od Fužinarja iz Raven in Metalca
iz Siska. Vse ostale nasprotnike so premagali
doma in na gostovanjih. Ekipa je zaslovela
in slovi še danes po hitri in kombinirani igri.
Blejci so postali in ostali stalni Ëlani II. Zvezne lige − zahod, vedno v borbi za vrh, Ëeprav
samega vrha nikoli niso dosegli. V sezoni
1980/81 pa so blejski odbojkarji uspešno igrali v I. B zvezni ligi. V zelo moËni konkurenci
so zasedli peto mesto, vendar s samo dvema
toËkama zaostanka za drugo uvršËeno ekipo.
27
Seveda pa je bilo poleg ligaških tekmovanj še
veliko drugih, prav tako uspešnih: trikrat so
bili zmagovalci pokala tov. Tita za Slovenijo in
to leta 1974, 1977 in 1979. To pomeni uvrstitev v osmino finala za pokal Maršala Tita na
nivoju Jugoslavije. Vendar nikoli niso imeli
sreËe pri žrebu, saj so vedno igrali s takratnimi državnimi prvaki: Crveno zvezdo, Mladost
- Monterjem in ModriËo. Vse tekme so izgubili
s 3:0. Kljub temu so bile to bogate izkušnje za
nadaljnje delo.
Dvakrat zmagovalci Pokala prijateljstva teh
pokrajin: zamejskega slovenskega podroËja,
Hrvaške in Slovenije; štirikrat so bili zmagovalci Zimskega pokala SRS s poudarkom, da
so se tudi sicer vedno uvrstili v finale.
Uspešno so tudi zastopali slovensko in jugoslovansko odbojko na turnirjih v Italiji in
Avstriji. V zadnjih letih je zaËela rasti nekako
v senci prve ekipe tudi mladinska ekipa, rezervoar, iz katerega Ërpajo nove moËi za prvo
ekipo. Pomembno je tudi to, da ima OK BLED
vedno svoje predstavnike v slovenski mladinski reprezentanci.
Danes kolektiv OK BLED šteje okrog 90 Ëlanov
in predstavlja v zadnjih letih enega naju­
spešnejših odbojkarskih kolektivov v SRS.
O široki aktivnosti v klubu priËajo tudi uspehi
mlajših selekcij, saj dosegajo vidne uspehe v
slovenskem merilu. Posebej moramo poudariti,
da je prav odbojka v radovljiški obËini edini
organiziran, kvaliteten, ekipni ženski šport in
zato zasluži še posebno pozornost. Odbojkarski šport je zaradi množiËnosti, kvalitete in
28
40 LET OK Bled/ACH Volley
relativne cenenosti poleg ostalih prednosti
prodrl med prednostne panoge v obËini in to
uvrstitev tudi v celoti opraviËil.
V vseh teh letih igranja odbojke na Bledu pa
je iz OK Bled prišlo mnogo dobrih igralcev,
izmed katerih so omenjeni le tisti, ki so nastopili za mladinsko ali Ëlansko reprezentanco
SRS. V letu 1982 je Aleš Jerala nastopil celo
za mladinsko državno reprezentanco.
Stane Ferjan
Mladinski reprezentanti SRS
Mitja Torkar
1973
Štefan Udrih
1977
Zdravko MoËnik, Niko Fabjan
1978
Zdravko MoËnik, Niko Fabjan
1979
Zdravko MoËnik, Niko Fabjan
1980
Aleš Jerala, Matjaž MarinËek
1981
Aleš Jerala, Matjaž MarinËek
1982
Aleš Jerala, Aleš PetriËek
1983
Aleš Jerala, Aleš PetriËek
»lanska reprezentanta SRS
Miha Torkar
1983
Mitja Torkar in Brane Divjak
29
Z osamosvojitvijo države
tudi nova energija
Devetdeseta leta so klubu prinesla številne
spremembe. Prva je bila povezana že s samo
osamosvojitvijo Slovenije, s Ëimer sta tako
moška kot ženska Ëlanska ekipa postali prvoligaški. Klubu je novo energijo in zagon najprej
prinesel Janez Humerca, v l. 94 pa sem se v
vodenje kluba vkljuËil tudi sam. Želel sem si
veËje ambicioznosti, pogumnejših odloËitev.
Pri realizaciji teh so mi pomagali tako prejšnji
Ëlani upravnega odbora, kot nekateri novi.
VeËina je tako ali drugaËe še vedno aktivnih
v klubu, od vseh pa moram za svojo uspešno
zaËeto funkcionarsko pot posebno zahvalo
izreËi mentorju, Slavku Tomanu.
V teh letih so se proraËunska sredstva zaËela
relativno in absolutno nižati, sredstva za
delovanja kluba smo v veËji meri zaËeli
pridobivati od pokroviteljev in donatorjev, z
organizacijo raznih prireditev pa smo si pomagali tudi sami. Temu primerno smo posodobili
klubske akte, se zaËeli intenzivneje promovirati, predvsem pa smo veliko in zagnano
delali. Igralski in trenerski kader smo zaËeli
pridobivati tudi iz ostalih klubov in s tem dvignili nivo igranja, sekretarsko funkcijo je prevzel Grega Humerca, s tem smo lažje uresniËevali vËasih na prvi pogled zelo smele ideje.
ZaËeli smo se povezovati z okoliškimi klubi,
sprva le priložnostno, ob koncu devetdesetih
in predvsem v zaËetku novega tisoËletja, pa je
to sodelovanje postalo strateško in koristno
za klube na Bledu, v Bohinju, na Jesenicah, v
Žirovnici in Kropi.
30
40 LET OK Bled/ACH Volley
Rezultati niso izostali. Ženska ekipa je
osvojila naslov državnih prvakinj in nato še
nekaj let krojila slovenski vrh, prviË smo se
preizkusili tudi v evropski konkurenci. Ob
koncu devetdesetih se je kakovost prenesla
na moško ekipo, ki je ob prelomu tisoËletja
osvojila prvi naslov državnih prvakov. V vseh
letih smo ohranjali nivo obsega dela z mladimi, kar ob vseh novih konkurenËnih športih
ni bilo lahko. Ob tem nas je dodatno oviralo
dejstvo, da smo se morali z Bleda preseliti
v Radovljico, saj osnovnošolska dvorana na
Bledu ni primerna za igranje sodobne odbojke.
PraktiËno vse cilje ki smo jih l. 1994 zapisali
v vizijo in strategijo kluba smo uresniËili, tudi
najbolj smelo, da bo klub postal “evropski”.
Ustrezna dvorana pa ostaja rak rana blejske
odbojke. Deloma smo s preveliko pasivnostjo
krivi sami. Ne morem pa se znebiti obËutka,
da obËinske strukture in namišljeni blejski
veljaki tega športa nikoli niso zares vzeli za
svojega. Vseeno ustrezna dvorana ostaja cilj
in osebno verjamem da bomo našli pot tudi za
uresniËitev le-tega.
mag. Aleš Jerala
podpredsednik UO ACH Volley
31
Zlato obdobje
klubskega delovanja
Z odbojko sem se sreËal že v šestem razredu
osnovne šole, saj je šlo za neke vrste družinsko “nalezljivost”, in danes z gotovostjo lahko
reËem, da je prav ta šport zaznamoval moje
odrašËanje in tudi vsa moja kasnejše leta
življenja. Spremljala me je skozi osnovno in
srednjo šolo, dala poseben peËat študijskim
letom, spremljala me je − in me še vedno spremlja − na poslovnih poteh. V odbojkarski klub
Bled sem prišel leta 1998 in skupaj z Alešem
Jeralo ter vrsto drugih odliËnih soigralcev doživel prvi veliki vzpon tega kluba, ko smo na
prelomu stoletja, v sezoni 2000/2001 postali
slovenski državni prvaki. Navdajalo nas je
nepopisno navdušenje in prevevala misel, ali
smo zmožni narediti še veË?
Leta 2004 sem se poslovil od aktivnega
igranja. Jerala je to storil kakšne dve leti pred
menoj. Toda ostal je na Ëelu kluba in me s
svojim delom, odnosom do športa, racionalnostjo mišljenja, pronicljivim dojemanja sveta,
predvsem pa s svojo neizmerno predanostjo
odbojki in temu klubu motiviral in spodbujal, da tudi sam vidim veË in dojemam širše.
NeskonËni pogovori o tem, kako odbojkarskemu klubu Bled odpreti vrata v regijo, Evropo
in svet so pripeljali do odloËitve, da se z
idejami in predlogi obrnemo na generalnega
direktorja takratnega Autocommercea, d. d.,
danes evropskega holdinga ACH, d. d., mag.
Hermana Rigelnika in mu predstavimo projekt
odbojkarskega moštva. Projekt sva dojemala
tudi kot poslovno priložnost, in ga tako tudi
zagovarjala. Vse kaže, da sva potrkala na
prava vrata. Skupaj s Hermanom Rigelnikom
32
40 LET OK Bled/ACH Volley
33
in družbo Autocommerce, d. d. kot glavnim
sponzorjem, smo nato zakoliËili temelje in
v klub vpeljali predvsem poslovno logiko.
Amaterstvo je nadomestil profesionalizem na
vseh ravneh delovanja. Ob podpori upravnega
odbora kluba, ki so ga med drugimi sestavljali tudi nekdanji predani Ëlani Niko Fabjan,
Mile CrnoviË, Sandi Larisi, SreËo Vernig,
Slavko Toman, kasneje tudi Samo Zupan, smo
sestavili strokovno ekipo − Grega Humerca je
do avgusta 2010 opravljal funkcijo izvršnega
direktorja, Ivanka MihelËiË pa vestno skrbela
za identiteto kluba in njegovo promocijo ter
promocijo sponzorjev na Ëelu z družbo
ACH, d. d. SoËasno smo oblikovali tudi prvo
zmagovito moštvo, ki ga je vodil glavni trener
Nurko »auševiÊ.
Skupaj s mag. Rigelnikom smo zarisali tudi
dolgoroËno strategijo prvega moštva kluba in
predvideli njegov preboj najprej na državno,
nato na regionalno raven, naposled v Evropo.
In v komaj šestih letih tudi uspeli spisati
34
40 LET OK Bled/ACH Volley
zgodbo kluba, ki je osvojil - ob prvem naslovu
državnega prvaka iz leta 2001 - še šest državnih in šest pokalnih naslovov, postal veËkratni
prvak srednjeevropske lige, prvak evropskega
TOP Teamsa ter udeleženec finalnega turnirja evropske lige prvakov oziroma redni Ëlan
najbolj elitnega evropskega tekmovanja, v
katerem merijo moËi najboljši evropski klubi.
Nekdanji OK Bled, po letu 2004 OK Autocommerce, današnji ACH Volley je postal evropska zvezda stalnica in klub pred katerim ne
spijo mirno niti evropski klubski odbojkarski
velikani. Je to veliko ali malo za klub z nekega
urbanega obrobja? Neskromno reËeno, je to
neskonËno veliko, pa vendarle premalo za
obstanek v evropskem vrhu. Zato klub po
40. letih svojega obstoja nujno mora naprej.
Kam in kako, pa je vprašanje na katero bo
ustrezen odgovor ponudila šele ta desetletka,
o kateri bomo ob 50. letnici kluba brž ko ne
govorili s še veËjim spoštovanjem.
Rasto Oderlap
predsednik UO ACH Volley
35
PRVAKI!
… je le eden izmed mnogih naslovov, ki
smo si ga sicer izposodili iz športnega
dnevnika Ekipa, ki pa na najkrajši in hkrati
najlepši možni naËin povzema vse, kar je
moštvo OK Autocommerce uspelo narediti
v samo treh letih, ki so minila od vstopa generalnega sponzorja v ta klub in od
trenutka, ko je rezultatska pušËica krenila
strmo navzgor. Biti državni in pokalni prvak
Slovenije je že postala zahteva, osvojiti še
kaj veË, pa dolgoroËni cilj kluba. In po tem
se je zgodil marec leta 2007 in s tem prvi
in takoj za tem tudi že drugi veliki mejnik
v razvoju tako blejskega kluba kot tudi slovenske odbojke na sploh. V sredo, 7. marca
2007, so odbojkarji OK Autocommerce prviË
postali prvaki srednjeevropske lige in s tem
osvojili svoj prvi mednarodni naslov. Le
nekaj dni za tem, v nedeljo, 11. marca 2007,
pa so sredi slovite odbojkarske italijanske Modene spravili na kolena velikana in
postali še prvaki evropskega pokala Top
Teams. “Radovljiška športna dvorana je bila
spet premajhna za vse, ki so si želeli ogledati
finalno tekmo letošnje interlige. Bila je to
še ena vrhunska predstava, za katero so bili
zaslužni tudi gostje z Dunaja,” je med drugim
zapisal Miha Štamcar v športnem dnevniku
Ekipa 9. marca 2007. V zapisu “Pleška še
ne bolijo roke” je isti avtor še povzel izjavo
kapetana ekipe Mitja Pleška, ki je dejal, da so
fantje “dokazali, da znajo igrati težke tekme
in da znajo zdržati breme, ki je bilo na nas.”
Blejci so v svojem okolju poskrbeli za pravo
evforijo, na njihove tekme pa prihajajo tudi z
36
40 LET OK Bled/ACH Volley
drugih koncev Slovenije. “Že vedo, zakaj,“ so
še zapisali v Ekipi. Sledila je tekma v Modeni
in zmaga, ki je mnogim vzela sapo. V prispevku pod naslovom “Velikani na kolenih”
(VeËer, 13. 3. 2007) so novinarji VeËera zapisali, da so “italijanski tiskani mediji možnost
za zmago na zakljuËnem turnirju Top Teamsa
pripisovali zgolj odbojkarjem domaËe ekipe.
Toda finalni dvoboj je italijansko moštvo
odigralo precej slabše, naši odbojkarji pa so z
odliËno igro izkoristili priložnost in zasluženo
slavili s 3:2.“ “Ponosen sem na svoje fante, ves
Ëas sem verjel, da lahko premagamo tudi Modeno,” je dejal trenerski lisjak Dragutin BaltiÊ,
ki je svoje delo opravil izvrstno. “Fantje so
se za vsako toËko borili kot levi in v nobeni
prvini niso zaostajali za 22-kratnimi italijanskimi prvaki.“ S pohvalami niso skoparili niti v
drugih medijih, zgovorni so že naslovi Ëlankov,
ki so se tiste dni kar vrstili. “PoËašËen sem,
da sem pisal našo odbojkarsko zgodovino,”
je takrat za Delo izjavil tudi najmlajši Ëlan
ekipe Tine Urnaut.
»lani zmagovalne ekipe zgodovinske sezone
2006/2007 so bili: Matija Pleško, kapetan,
Mitja Gaspari, Jasmin ËuturiË, Tomislav
Šmuc, Sebastijan Škorc, Rok Satler, Davor
Ëebron, Andrej Flajs, Tine Urnaut, Marcelo
Baretto, Rok Dolenc, Jure Lakota, Matevž
Kamnik, Dragutin BaltiÊ, glavni trener, Radovan GaËiÊ, pomoËnik trenerja, Mitja Torkar, statistika, Marko Šercer, fizioterapevt.
mag. Ivanka MihelËiË,
izvršna direktorica ACH Volley
37
Leto 2010 - ACH Volley,
Ëetrto najboljše moštvo v Evropi
Miniti je moralo samo še nadaljnja tri leta
od tistega znamenitega naslova in prve
evropske lovorike na klubski ravni, naslova prvaka Top Teams, da si je moštvo
OK Autocommerce, ki se je še v letu 2007
preimenovalo v ACH Volley, priborilo še
eno zgodovinsko lovoriko: udeležbo na
zakljuËnem turnirju Ëetverice najboljših
moštev v Evropi v poljskem Lodžu maja leta
2010. Pohvale in Ëestitke so se usule iz vseh
krajev in koncev Evrope − moštvo ACH Volley je tako dokonËno vpisalo ime slovenske
odbojke na evropski odbojkarski zemljevid.
“V piËlih 28 urah razprodana dvorana Tivoli je
sinoËi pokala po šivih in videla najveËji uspeh
slovenske klubske odbojke doslej. ACH Volley
je v zlatem nizu povratne Ëetrtfinalne tekme
lige prvakov vendarle strl odpor Hypa Tirola.
Na Poljsko torej senzacionalno, toda zasluženo potujejo Blejci. Dvoboj je že pred startom
požel precej mednarodnega zanimanja, saj so
na spletni strani Evropske odbojkarske zveze
veËji del napovedi namenili ravno presenetljivemu obraËunu dveh velikih senzacij te sezone
LP. Ëe so bili nevtralni poznavalci v napovedih
previdni in zadržani, pa je bila slovenska javnost brez kanËka dvoma prepriËana o blejskem
uspehu,” so zapisali v Ëlanku pod naslovom
“Zlato tlakovana pot v Lodž” 11. marca
2010. O senzacionalni uvrstitvi na zakljuËni
turnir, ki se je na to zgodil v poljskem Lodžu,
pa so se razpisali še vsi drugi slovenski tiskani
in elektronski mediji. “Z zlatim nizom pisali
zgodovino” (Dnevnik, 11. 3.), “Nova dimenzija”, (Ekipa, 11. 3.) “Bled − oaza v sloven38
40 LET OK Bled/ACH Volley
ski pušËavi” (Delo, 12. 3.), “Kaj lepšega se
ne bi moglo zgoditi” (Ekipa, 12. 3.), “Velika
noË odbojke” (VeËer, 12.03.) − je le nekaj
naslovov, ki so se v tistih dneh vrstili v najveËjih in najbolj branih Ëasopisih. Navdušenje
nad moštvom ACH Volley in slovensko odbojko
je samo še raslo. Mladi odbojkarji ACH Volleya
so v Lodž potovali kar dvakrat. PrviË je na dan
prvih polfinalnih dvobojev strmoglavilo poljsko
letalo in je bil zaradi velikanske tragedije
zakljuËni turnir na Poljskem preložen. V drugo
so tako potovali konec aprila in si dokonËno
Ëetrto mesto v Evropi priborili 1. oz. 2. maja
− na praznik dela. Tako je bila na najboljši
možni naËin tlakovana pot tudi v naslednjo
sezono, ko je moštvo ACH Volleya zabeležilo
še en zgodovinski rekord − na prvi tekmi lige
prvakov v povsem novi športni dvorani Stožice
sredi Ljubljane je 24. novembra 2010 do
zadnjega kotiËka napolnilo športno lepotico.
Njihov prvi dvoboj v novi sezoni si je namreË
ogledalo 12.500 ljudi. “Noro!” Ëe si izposodimo
besede enega izmed slovenskih novinarjev. Ob
40-letnici kluba bi si malokdo želel še veË.
ACH Volley v sezoni 2010/2011: Andrej Flajs,
kapetan, Matevž Kamnik, Alen Pajenk, Alen
Šket, Oliver Venno, Jan Pokeršnik, Dejan
VinËiÊ, Veljko PetkoviÊ, Ramon Gato, Aleš
Fabjan, Matej VidiË, Vid Jakopin, Marcelo
Baretto, Glenn Hoag, glavni trener, Tilen
Kozamernik, pomoËnik trenerja, Mitja Torkar, statistik, Marko Šercer, fizioterapevt.
mag. Ivanka MihelËiË,
izvršna direktorica ACH Volley
39
Kako smo nizali uspehe …
Leta 1970 − u
stanovitev Odbojkarskega kluba Bled iz tedanje sekcije
pri ŠD Ribno v okviru TVD Partizan
V sezoni 2004/2005 − moška ekipa osvoji oba naslova − prviË pod imenom
Odbojkarski klub Autocommerce postane državni in pokalni prvak Slovenije.
V sezoni 1970/71 − nastopi moške ekipe v obËinski ligi.
V sezoni 2005/2006 − moška ekipa OK Autocommerce drugiË zapored, sicer tretjiË v
zgodovini kluba, postane državni prvak Slovenije; uspešno nastopi tudi v novoustanovljeni Interligi − MEVZA (Srednjeevropska odbojkarska liga) in osvoji 3. mesto.
V sezoni 1971/72 − nastopi v slovenski odbojkarski ligi.
V sezoni 1972/73 − nastopi v 1. slovenski ligi.
V sezoni 1973/74 − prva uradna tekma na zvezni ravni leta 1973.
V sezoni 1974/75 − nastopi v II. zvezni odbojkarski ligi.
V sezoni 1975/76 − moška ekipa osvoji 3. mesto v II. zvezni odbojkarski ligi.
V sezoni 1979/80 − uvrstitev moške ekipe v 1. B zvezno odbojkarsko ligo,
mladinci osvojijo prvenstvo Republike Slovenije.
V sezoni 1985/86 − ima klub dve ekipi v zvezni ligi (moško in žensko),
ženska mladinska ekipa osvoji državno prvenstvo SFRJ.
V sezoni 1994/95 − ženska ekipa osvoji naslov državnih prvakinj.
V sezoni 1995/96 − ženska ekipa osvoji drugo mesto v državnem prvenstvu.
V sezoni 1995/96 − ženska ekipa osvoji drugo mesto v državnem prvenstvu.
V sezoni 1998/99 − moška ekipa se seli z Bleda v Radovljico.
V sezoni 1999/2000 − moška ekipa prviË osvoji naslov državnih prvakov.
V sezoni 2000/2001 − moška ekipa osvoji 2. mesto v Pokalu Slovenije in
2. mesto na državnem prvenstvu.
V sezoni 2001/2002 − moška ekipa osvoji 2. mesto na državnem prvenstvu,
mladinci postanejo državni prvaki.
V sezoni 2002/2003 - moška ekipa osvoji 6. mesto na državnem prvenstvu
in se uvrsti na finalni turnir Pokala Slovenije.
V sezoni 2003/2004 − moška ekipa ponovno osvoji 6. mesto državnega prvenstva.
40
40 LET OK Bled/ACH Volley
V sezoni 2006/2007 - moštvo OK Autocommerca osvoji prva mesta v državnem
in pokalnem prvenstvu, v srednjeevropski ligi ter v italijanski Modeni postane
prvak evropskega Top Teamsa; prejme posebno povabilo CEV-a za nastopanje v
Ligi prvakov v sezoni 2007/2008.
V sezoni 2007/2008 se moštvo preimenuje v ACH Volley; ponovno osvoji naslova
državnega in pokalnega prvaka Slovenije ter drugiË zapored postane prvak srednjeevropske lige (MEVZA) v odbojki za moške; ob koncu leta 2007 po izboru Društva
slovenskih športnih novinarjev postane tudi športna ekipa leta 2007; moštvo prviË
nastopi v evropski Ligi prvakov (CEV), strokovni del moštva prejme prestižno priznanje IECL Press Award, ki ga podeljuje CEV za najboljše odnose z mediji v Ligi prvakov.
V sezoni 2008/2009 moštvo ACH Volley ponovno ubrani naslova državnega in pokalnega prvaka Slovenije, z osvojenim drugim mestom postane podprvak srednjeevropske lige (MEVZA), v evropski ligi prvakov pa napreduje v osmino finala med šestnajst
najboljših moštev v Evropi. Po izboru strokovne žirije Sporto konference ACH Volley
prejme Sporto nagrado 08 v kategoriji za najboljše aktivnosti na podroËju odnosov
z javnostmi za projekt Evropska liga prvakov.
V sezoni 2009/2010 moštvo ACH Volley šestiË zapored osvoji naslov državnega
prvaka in naslov pokalnega prvaka Slovenije ter ponovno postane prvak srednjeevropske lige (MEVZA). V evropski ligi prvakov zabeleži nov zgodovinski uspeh:
uvrsti se na zakljuËni turnir Ëetverice najboljših evropskih moštev, ki ga gosti
poljski Lodg. Na koncu ACH Volley zasede 4. mesto za Trentinom, Dinamom in
Belchatowom. Hkrati dva Ëlana moštva ACH Volley prejmeta posebni priznanji:
libero Daniel Lewis za najboljšega sprejemalca in Matevž Kamnik za najboljšega
blokerja zakljuËnega turnirja. Moštvo prejme Sporto nagrado 2010 za najbolj
prepoznavno športno blagovno znamko med moštvenimi športi v Sloveniji.
41
Pokrovitelji 40. obletnice
TVD Partizana Bled/ACH Volley
ACH, d.d.
ObËina Bled
ObËina Radovljica
Turizem Bled
Žito Gorenjka
SGTŠ Radovljica
Kolofon:
od sekcije do šampionov
TVD Partizan Bled/ACH Volley - 40 let
(jubilejni zbornik ob 40. obletnici odbojkarskega kluba ACH Volley)
Oblikovanje in prelom: arnoldvuga+ vizualne komunikacije d.o.o.
Izdajatelj: ACH Volley
Za izdajatelja: mag. Ivanka MihelËiË
Uredil: Andrej Kokot
Slikovno gradivo: arhiv ACH Volley, Foto BOBO in zasebni arhiv
Tisk: SILVECO
Naklada: 300 izvodov
Bled, 2011
Izdajo jubilejnega zbornika je finanËno podprla ObËina Bled
v
o
n
o
i
p
m
a
š
o
d
e
j
i
c
t
k
e
e
l
s
d
0
O
4