1. No category

Tiskovina
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
revija Zveze tabornikov Slovenije
nacionalne skavtske organizacije
maj 2014, letnik LIX
Kruh iz kotlička
Taborniški feštival
Taborniški
alumni klub
Kolofon
Glavni in odgovorni urednik
Miha Bejek ([email protected])
Urednik fotografije
Nace Kranjc ([email protected])
Oblikovanje
Igor Bizjak ([email protected])
Lektoriranje
Barbara Bejek ([email protected])
Novinarji in sodelavci
Jaka Bevk, Vesna Bitenc, Žiga Brenčič,
Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Teja Čas,
Tea Derguti, Mojca Galun, Vesna Istenič,
Primož Kolman, Nina Medved, Frane
Merela, Jona Mirnik, Urša Može, Boris Mrak,
Tadej Pugelj, Lucija Rojko, Tadeja Rome,
Tomaž Sinigajda, Tomaž Sterniša, Zala
Šmid, Domen Šverko, Dajana Trifunovič,
Maja Vidrih, Maja Zupančič
Naslov uredništva
[email protected]
Izdajatelj
Zveza tabornikov Slovenije
Parmova 33, Ljubljana
01/3000-820
[email protected]
Predsednik izdajateljskega sveta
Igor Bizjak
Grafična priprava
Tridesign d.o.o., Ljubljana
Tisk
Schwarz print d.o.o., Ljubljana
Naklada
6400 izvodov
Revijo Tabor sofinancira Minstrstvo za
izobraževanje, znanost in šport RS.
Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna
naročnina je 20,86 €, cena za tujino pa letna
naročnina s pripadajočo poštnino. DDV je
vštet v ceno. Transakcijski račun: 020100014142372. Upoštevamo le pisne odpovedi
do 31. januarja za tekoče leto.
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev
Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno
številko 792.
ISSN 0492-1127
Foto: Nace Kranjc
Urednica sklopa Igra
Petra Grmek ([email protected])
Naš praznik
Lep pozdrav, tabornice in taborniki!
Dan tabornikov je krasna priložnost za praznovanje tega, kar smo
in kar počnemo. Rodovi po vsej Sloveniji so v minulem mesecu temu
namenili večje in manjše akcije. To je prav, saj šele s “praznovanjem”
potrdimo 22. dan v aprilu kot naš poseben dan. Podelitve rutk, prestopi
med vejami in svečani zbori so zagotovo aktivnosti, ki dajo temu dnevu
težo.
Dobro je iti tudi med ljudi in nekateri so to storili s prireditvami v
središčih mest in aktivnostmi, ki so odprte za vse. Po nekem naključju
na 22. april pade še dan Zemlje, kar ni najbolj priročno. Zakaj? Prvič,
ker je za večino ljudi Zemlja pomembnejša tema kot taborništvo. In
drugič, ko hkrati govorimo o dnevu tabornikov in dnevu Zemlje, prehitro
omejimo tabornike na skrb za okolje. Čistilne akcije so super, ampak
domet tabornikov je vendar večji, kajne?
V taborniški organizaciji se pravkar ustanavlja Taborniški alumni
klub, katerega namen je povezati (vse) nekdanje in sedanje člane organizacije. Tudi to je ena od poti za uveljavljanje taborništva. Na tisoče
mladih je šlo skozi naše vrste in danes so odrasli, uveljavljeni, mnogi
vrhunski strokovnjaki, podjetniki. Če je del njihovih uspehov zasluga
taboriških dni, potem je dan tabornikov tudi praznik njihovega uspeha.
Izpostavimo torej vso širino in potencial taborništva na vseh področjih,
nihče drug tega ne bo storil za nas!
Svetovna skavtska konferenca v Sloveniji bo še ena izjemna priložnost,
s katero lahko pokažemo, da je taborniško gibanje pomembna družbena
sila, in to na svetovni ravni. Osnovno taborništvo se morda res izvaja v
lokalnem okolju, ampak pravo težo in moč “ustvarjanja boljšega sveta”
ima zato, ker ga v svojih lokalnih okoljih izvaja 40 milijonov mladih,
povezanih v skupno organizacijo. Bodimo ponosni, da smo del tega
gibanja, bodimo ponosni, da prav slovenski taborniki organiziramo
konferenco, in podprimo jo - v mislih in dejanjih - kot največji praznik
taborništva na naših tleh!
Miha Bejek, glavni urednik
Dejavnosti ZTS
sofinancirajo:
KAZALO / aktualno 3
Aktualno
4 Novice / Pomladanski
odklop in Razigrano
5 Novice / Taborniško
praznovanje
6 Novice / Delovanje v
skupnosti in Delovno v
organizaciji
7 Novice / Fotka meseca ter
Orientacija in mnogoboj
Igra
8 Veščine / Preizkušnja!
Dogodivščina
12 Veščine / Kdo si upa na
volitve?
14 Naredi sam / Lesen
kavelj
15 Faca vod / Turbo gliste
Raziskovanje
16 Aktualno / Pridi na
60. državni mnogoboj
17 Orientacija / Preglavice z
orientacijo?
18 Kosobrinovi pripravki /
Velika kopriva
19 Astronomija / Dinamično
nočno nebo
20 Gremo v naravo /
Kruh iz kotlička
22 Taborniška skrinja /
Taborniki in Maj
Aktualno
24 Tema meseca /
Taborniški alumni klub
28 Stran vodstva ZTS /
Vizija in strategija
do leta 2023
29 Mnenje / Dan Zemlje,
dan tabornikov
30 Svetkova avantura /
Kam v tujino?
31 Svetkova avantura / Erasmus+ priložnosti
za tabornike
32 Strokovno / Program
taborjenja po
nogometno
33 Strokovno / Zakaj
inštruktaža ni bavbav?
34 Strokovno /
Vseživljenjska
radovednost
35 Od rodov / Škalska liga
36 Od rodov / Taborniški
feštival
37 Od rodov / Pokljuški
Orli na Feštivalu
38 Od rodov / Dobra volja
na Feštivalu in Lov na
velikonočnega zajčka
39 Od rodov / GOTIK
in Športni dan
40 Od rodov / Taborniški
smuti in Zmajčkova
dogodivščina
41 Od rodov /
Pomladovanje na
Slemenu in
Pomladovanje v deželi
čokolade
42 Od rodov / Dan na
kmetiji in Fotoorientacija
na sončno soboto
43 Od rodov / Rod Odporne
želve praznuje 50 let
Razvedrilo
44 Zgodba za taborni ogenj
/ Več tabornikov več ve
45 Iz taborniške pesmarice
/ Anita ni nikoli
Aktualno
46 Koledar akcij
47 Zadnja plat
Fotografija na naslovnici: Suzana Podvinšek
4
/ NOVICE
Mesec tabornikov
o
Besedilo: Uredništv
i,
hladnih do vročih dn
nsko radoživost: od
me
vre
ojo
od
sv
st:
o
vs
ivo
l
dlj
za
April je poka
kazali svojo prilago
.
dni. In taborniki so po
do preznojenih majic
od mokrih do sončnih
premočenih nogavic
od
č,
hla
ih
tk
kra
do
vetrovk in šalov
Pomladanski odklop
V taborniški družbi je lepo, a še lepše, če traja več
dni. Taborniki Rodu Jezerska ščuka Cerknica so se
zato skrili na pomladovanje v Leskovo dolino, Rod
snežniških ruševcev Ilirska Bistrica je zasedel kočo
na Pavlici, taborniki Rodu Pusti grad Šoštanj pa so s
smehom polnili Andrejev dom na Slemenu. Čeprav že
ob koncu aprila so kranjski taborniki Rodu stražnih
Golaž na pomladov
ognjev in Kokrškega rodu odšli na taborniško kočo
anju šoštanjskih ta
bornikov. Foto: RP
G
na Pokljuki na precej zimsko akcijo Majanje, saj je
tam še obilo snega.
Veliko bolj pohodno pa je bilo obarvano Majanje kranjskega
Rodu Stane Žagar - mlajši, saj so v nekaj dneh na hajku prehodili
pot od Mosta na Soči čez Banjšice na Kras. Pohodniški prvomajski
Smeha ni manjkalo na taborniških
izlet so organizirali tudi v Rodu Sivega volka Ljubljana, in sicer akcijah. Velikonočno so bile poleg jajc
okoli pivških jezer do Slavnika.
obarvane tudi nekatere akcije. Najmlajši
Taborniki Rodu Bičkova skala Ljubljana so šli na izlet v Dražgoše,
člani Rodu kraških viharnikov Postojna
Rod aragonitnih ježkov Cerkno pa se je povzpel na Blegoš.
so uživali na lovu na velikonočnega zajca,
Razigrano
Polhki na kmetiji. Foto: RMT
Pozdrav s pomladovanja Jezerskih ščuk. Foto: RJŠ
velikonočni pohod z orientacijo in seveda
lovom na zajca s pirhi pa so imeli tudi
taborniki Rodu jadranskih stražarjev Izola.
Na Škalski ligi, ki so jo pripravili v Rodu
Jezerskega zmaja Velenje, so discipline
začinili s kavbojskimi prvinami.
Manj tematsko obarvane, a nič manj
zabavne, so bile tudi druge aktivnosti.
Taborniki Rodu Severni kurir Slovenj
Gradec so priredili mini tabor in povabili
še druge tabornike iz območja, člani RPG
Šoštanj so se pomerili v fotografskem izzivu,
vod Bonbončki iz RSR Ilirska Bistrica
je šel na izlet v Ljubljano, vod Polhki iz
Močvirskih tulipanov je preživel dan na
kmetiji, taborniki Rodu svobodnega risa
Kočevje pa so priredili piknik v gozdu.
Zelo adrenalinsko so se imeli PP-ji
Rodu kraških viharnikov Postojna, ki
so odšli na PP avanturo na Pohorje in
v adrenalinskem parku premagali strah
pred višino.
NOVICE / aktualno 5
Taborniško praznovanje
Kako proslaviti dan tabornikov, če pride 22. april
med tednom? Enostavno, so si rekli taborniki po vsej
Sloveniji. Nekaj praznovanj en vikend prej, kakšno
druženje en vikend kasneje, seveda je pa tudi torek
primeren, da cel dan nosimo rutico in se popoldne še
skupaj zabavamo. Taborniki Rodu koroških jeklarjev
Ravne na Koroškem so tudi letos s spletno akcijo “Cel
dan z rutico” spodbudili tabornike, da so na spletnih
omrežjih objavili fotografije, na katerih ob dnevu
tabornikov ponosno nosijo rutico. Posebno darilo so
si ob taborniškem prazniku pripravili v Rodu Hudi
potok Šmartno ob Paki, saj so posneli svoj videospot
ob zvokih popularne skladbe Happy.
Najbolj množično obiskana praznovanja dneva
tabornikov sta bila zagotovo Taborniški feštival, ki
ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana, in
akcija Iskanje zmajčka, ki so ga v Šaleški dolini pripra­
vili Jezerski zmaji iz Velenja. Ker sta akciji potekali
10 dni pred našim praznikom, so se Jezerski zmaji
na Titovem trgu v Velenju predstavili še 22. aprila. V
središču mesta so izpeljali delavnice tudi taborniki
Rodu druge grupe odredov Celje, v Novem mestu
so člani Rodu gorjanskih tabornikov someščanom
pripravljali taborniške smutije, v Kranju pa je Rod
stražnih ognjev za vse kranjske rodove v centru postavil
fotografsko razstavo, tipi in ognjišče, ob katerem so
peli in se družili.
Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka se
je za dan tabornikov zbral na slavnostnem zboru
pred taborniškim domom, člani Rodu belega konja
Slovenske Konjice so se povzpeli na Stari grad, kjer
so ob ognju izpeljali taborniško zaprisego, taborniki
Rodu Mladi bori Ajdovščina pa so praznovali skupaj
s starši, imeli pa so še podelitev rutk.
Igrivost na Feštivalovih delavnicah. Foto: Domen Šverko
Tudi drugi rodovi so izkoristili april za podobne
slovesnosti. Rutice so podelili v RJZ Velenje, v Rodu
Močvirski tulipani Ljubljana pa so jih zavezovali ob
svečanem ognju. V mladem Rodu srebrne reke Rad­
lje ob Dravi so sprejeli nove člane, v RPG Šoštanj so
sprejeli murne in izpeljali prehod vej, v Rašiškem
rodu iz Ljubljane pa so na prehodu GG sprejeli zanje
rekordnih 40 gozdovnikov in gozdovnic.
Škofjeloški Rod svobodnega Kamnitnika je ob
60-letnici priredil slavnostno akademijo ter se zabaval na koncertu skupine OF s taborniškimi gosti,
v Kulturnem domu v Desklah pa so taborniki Rodu
Odporne želve Anhovo praznovali 50 let delovanja.
Člani Rodu Črnega mrava Ljubljana so se za 62. rojst­
ni dan rodu družili na svoji taborniški hiški Breza,
v Domžalah pa so taborniki Rodu skalnih taborov
priredili Cerarjev memorial.
Junijski Tabor
Druženje ob kitari na dan tab
Prispevke in informacije za junijsko številko
Tabora zbiramo na naslovu [email protected].
Uredništvo si pridržuje pravico do presoje o objavi in
do krajšanja prispevkov. Rok oddaje člankov je 23. maj!
ornikov v Kranju. Foto: Čajka
Uredništvo
6
/ NOVICE
Delovanje v skupnosti
Vreče z dokazi, da Kranj ni več
usran. Foto: Žiga Zupan
Celjani na krvodajalski akciji. Fot
o: RDGO
Delovna akcija urejanja Gozdne šole. Foto: ZTS
Delovno v organizaciji
V Rodu Lilijski grič Pesje so urejali svoj taborni prostor na Lilijskem griču, Rašičani iz Ljubljane pa so imeli
delovno akcijo na svojem prostoru ob Lahinji. Taborniki
Rodu Črno jezero Slovenska Bistrica so se lotili obnove
kuhinje v svoji koči, svoje prostore pa so pospravljali in
urejali tudi v RJŠ Cerknica.
Ker pa ni pomembno le fizično delo, ampak tudi delo s
kadri, je Celjsko-zasavsko območje na Lazah organiziralo
izobraževanje in srečanje novih vodnikov. Motivacijski
vikend, ki je bil čarovniško obarvan, so člani vodstva RKV
Postojna imeli na Mačkovcu.
V Ajdovščini je Izvršni odbor ZTS na posvetu načrtoval
nadaljnje delo, na drugem dnevu posveta pa so se jim
pridružili še zaposleni v Strokovni službi ZTS. Konec aprila
so se na usposabljanju ALT zbrali tisti, ki bodo v prihodnje sodelovali pri organiziranju in izvedbi taborniških
izobraževanj.
S čistilnimi akcijami vseh vrst so taborniki
po vsej Sloveniji nadaljevali tudi aprila. Za
čistejšo naravo se tabornikom ni bilo težko
skloniti po smeti in narediti okolico bolj prijazno za vse. In prav to so na čistilnih akcijah
počeli taborniki iz Rodu topli vrelec Topolšica,
Rodu Podkovani krap Ljubljana, voda Zmajčki
iz Rodu dveh rek Medvode, Rodu srebrne reke
iz Radelj in Kraških viharnikov iz Postojne.
Kranjski rodovi, povezani v Zvezo tabornikov
občine Kranj, so v sodelovanju z občino in
drugimi organizacijami poleg tradicionalne
čistilne akcije Kranj ni več usran pripravili tudi
bogat spremljevalni program v središču mesta.
Na delovni akciji so okolico Gozdne šole pred
začetkom nove sezone urejali prostovoljci in
zaposleni v Strokovni službi ZTS.
Športni dan v taborniškem duhu so za
osnovnošolce v Ilirski Bistrici pripravili Snežniški
ruševci, za Osnovno šolo Muta pa taborniki
Rodu bistrega potoka Muta. Nekaj članov
RDGO Celje je dobro delo opravilo tako, da so
se udeležili krvodajalske akcije Častim pol litra.
Ker se taborniki radi družimo, so se rodovi
priključili tudi drugim dogodkom, ki so potekali
v lokalnem okolju. Postojnski Kraški viharniki
so sodelovali na dnevu odprtih vrat vojašnice
v Postojni, Rod belega konja je v Slovenskih
Konjicah sodeloval na akciji Žinkana - dan za
spremembe, Snežniški ruševci pa so bili na
Pomladnem festivalu študentskega kluba Ilirske
Bistrice. V šoštanjski knjižnici so se taborniki
Rodu Pusti grad udeležili akcije Noč knjige.
Tab
odbora in
Posvet Izvršnega
Strokovne službe
ZTS. Foto: ZTS
NOVICE / aktualno 7
Fotka meseca
Lov na velikonočnega zajca. Foto: RJS Izola
Orientacija in mnogoboj
bornik, ujet na Mačk
ovcu ponoči čara. Fo
to
: Pija Šarko
Orientacijski akciji s širšo udeležbo sta bili ta mesec GOTIK v organizaciji Rodu dobre volje Ljubljana
in Podloško orientacijsko tekmovanje pod taktirko
Rodu Sivi dim Krško. V Železnikih so taborniki Rodu
zelene sreče pripravili fotoorientacijo in privabili tudi
ostale občane. Učno orientacijo so imeli GG-ji RMT
Ljubljana, poučne narave pa je bil tudi orientacijski
sestanek v RSO Kranj, kjer so šli po poteh proge
orientacijske lige KOTA.
Taborniki in tabornice v vodih že pridno vadijo
veščine za mnogoboj in ponekod so se tudi že preiz­
kusili med seboj. Na rodovih mnogobojih so tako
svoje znanje dokazovali člani Rodu zelenega žirka
Žiri in člani RMB Ajdovščina.
Novice pripravlja uredništvo Tabora in predstavljajo pregleden izbor taborniškega dogajanja v
preteklem mesecu. Sestavimo ga iz informacij, ki jih dobimo od rodov in ki jih sami izbrskamo na
vaših spletnih straneh. Za čim bolj točne podatke vabimo rodove, da nam na naslov revija.tabor@
gmail.com sami pošljete kratko informacijo, kaj ste počeli v preteklem mesecu. Zelo bomo veseli
tudi fotografij.
Še vedno ste vabljeni, da sami napišete kratko novico za rubriko Od rodov (do 1000 znakov s
presledki), ki jo bomo po lastni presoji objavili glede na razpoložljiv prostor v reviji. Za rubriko Od
rodov obvezno posredujte tudi fotografije.
8
/ VEŠČINE
Preizkušnja!
Besedilo in risbe: Petra Grmek in Urša Može
Celo leto smo se pridno učili in z daljšimi dnevi je prišel čas, da sebi in
tudi drugim dokažemo, da nam travniške rastline niso uganka in vozli ne
največja zanka tega sveta, prva pomoč pa je za nas le mačji kašelj. Preden
pa vse čez leto pridobljene veščine preizkusimo na taborjenju v gozdu, se
lahko v njih pomerimo s prijatelji na taborniškem mnogoboju. Pred pravim
mnogobojem nas čaka še zadnja vaja ...
START
Sledi potnim znakom, ki te vodijo od ene do druge kontrolne točke
lova na lisico. Na vsaki točki te čaka naloga – pravilne rešitve ti
bodo dale črke za izpolnjevanje končnega gesla na strani 11.
KT 1
Najprej pripiši taborniškim ruticam številke od 1 do 6, tako
kot si sledijo od najmlajših do najstarejših članov. Nato rutice
poveži z oznakami znanj, da izveš začetne črke gesla! Pazi, saj
se med oznakami skriva tudi vsiljivec!
I
B
P
O
M
D
O
KT 2
Katera od puščic
kaže proti jugu?
6
Z
J
VEŠČINE / igra 9
Dan je šel, čez _ 7 ___, čez vode, čez 8 ,
vse že ___ 9 v tihem __10 _, noč je tu, noč je tu.
PESEM
PRASKLJA
D
Poslušajte _ 11_____, sestre
gozda jelovega _ 12___,
_____
13 velike prirode,
tihi 14 njen ____
15 _.
J
VODMEVGORES
I SPEV
A GORSKI
V
N
E
POLJE
A LISIČKA
KT 3
LOVEC
šDRUŽINICA
BRATJE
Dopolni pesmice!
I ODRASLI
16 je prav zvita zver,
_______
pod skal’co ima svoj kvartir.
Pa z ______
17 mahlja,
pa s kremplji 18
________,
pa __ 19____, če je 20
_____ doma.
USNU
VPRAŠA
O
N
REPKOM
JSPI
TABORNIKI
č
VEDREGA
21 zum-zum, brundada,
Naša je _________,
vedno 22
_______ duha, zum zum, brundada,
ko 23 bomo mi, bomo mi, _________
24 bomo vsi.
KT 4
Ali veš, katere vozle moraš
uporabiti pri postavljanju
šotora iz šotork?
J
F
K
25
26
ž
I
N
L
/ VEŠČINE
10
A
B
V
32
28
27
KT 5
A
Najdi zvezdo
Severnico!
29
31
30
ž
R
KT 6
Ustrezno razporedi našitke in
oznake po kroju!
D
KT 9
Ali veš, kaj od narisanega NE
spada v komplet prve pomoči?
B 41
J 43
M44
42 O
43 K
41 A
43
E
L41
44 T
U44
42 D
VEŠČINE / igra 11
KT 7
Ali prepoznaš
narisane rastline?
Pomagaj si z
labirintom.
33
šmarnica
E
KT 8
Reši izpolnjevanko!
35
34
rmanN
regratM
_ _ _36 _ _ _
Na taboru ne sme ugasniti ... _ _ _ _ _
_____
37
Taborniški pozdrav ... _ _ _ _ _ _
38
Slavnostni ogenj imenujemo tudi ... _ _ _ _ _ _
39
Le najbolj pogumni se prebijejo skoznjo ... _ _ _ _ _
40
__________
Na njem visi zastava ...
CILJ
_1 _2 _3 _4 _5 _6 _7 _8 _9 _10 _11 _12 _13 _14
_15 _16 _17 _18 _19 _20 _21 _22 _23 _24 _25 _26 _27
_28 _29 _30 _31 _32 _33 _34 _35
_36 _37 _38 _39 _40 _41 _42 _43 _44 !
REŠITEV - GESLO: Dobimo se junija v Ajdovščini na Državnem mnogoboju!
Udeleži se še pravega mnogoboja, preizkusi svoje znanje in se pomeri z vrstniki iz vse Slovenije!
/ VEŠČINE
12
Kdo si upa na volitve?
Besedilo in slike: Mojca Galun
Volitve so resna in pomembna stvar, kar pa ne velja vedno za predvolilne kampanje, ki so lahko zelo
zanimive, glasne, šaljive in opazne - pogosto kar nekakšen cirkus, da bi le privabile in prepričale
volivce. Večina tabornikov se (še) ne bo mogla udeležiti različnih volitev, ki nam bodo letos v
Sloveniji polnile glave, zato vam predlagamo, da si priredite svoje v obliki strateške igre: vse od
glasne kampanje do volilne loterije.
Sestavine za igro volitev:
•
•
•
•
•
•
•
•
udeleženci (razdeljeni v ekipe po 6 oseb;
3-6 ekip),
vodstvo igre (tričlanska žirija, dva voditelja
loterije, še nekaj rok za podporo),
volivci (iz papirja izrezani možički ali kakšna
druga oblika), volilna skrinja,
oprema za ekipe (v izbrani barvi: tempere,
flomastri, barvice, papir in krep papir ter
škarje in lepilo),
za vsako ekipo en škaf z vodo, blatom in
razno kramo,
stari kovanci ali podobni predmeti, ki pona­
zarjajo denar,
karton za loterijo z mrežo 10x10 polj,
navodila za ekipe.
določite več vlog - a to pomeni tudi več preizkušenj.
Zaradi prepoznavnosti morajo biti štab in vsi člani
ekipe “okrašeni” v izbrani barvi, izbrati pa si morajo
tudi slogan (lahko pa tudi pesem) kampanje (npr. Če
ti za naravno ni vseeno, vedno voli zeleno!).
Po 10 minutah priprav vodstvo igre skliče posvet
kandidatov za župana, jim podrobno razloži, kako
bosta potekali volilna tekma in volilna loterija, določi
čas za začetek in razdeli vsaki skupini 18 papirnatih
volivcev (oziroma po tri volivce za vsak krog, če je
krogov več), ki jim omogočajo sodelovanje na volitvah.
Izdelajte papirnate volivce.
Priprave na kampanjo
Vse udeležence razdelimo v več ekip po vsaj šest
udeležencev. Naloga vsake od ekip je priprava volilne
kampanje za županske volitve.
Vsaka ekipa dobi svojo prepoznavno barvo in
opre­mo v tej barvi: pisala, papir ipd. Za pripravo
imajo 20 do 30 minut časa.
Ekipe morajo najprej izbrati svoj kotiček, kjer
bo njihov volilni štab, nato pa morajo določiti vloge
članov ekipe: kandidat za župana, županov svetovalec,
županova žena, maskota, šerif in bankir. Ti se bodo
kasneje dokazovali na preizkušnjah. Če so ekipe večje,
Maskota zabava volivce.
Volilna tekma
Volilna tekma je sestavljena iz več krogov, v katerih
morajo udeleženci pokazati določene spretnosti.
Pred začetkom posamezne tekme imajo skupine
5-10 minut za pripravo. Za pristop k vsakemu krogu
VEŠČINE /
dogodivščina 13
v kozarec, ki ga na štartni črti drži ekipa, ki navija za
svojega tekmovalca. Zmaga tisti z največ kovanci.
Da lažje spremljamo rezultate volilne tekme, se ob
koncu vsakega kroga na tablo napiše število papirnatih
volivcev, ki jih imajo skupine.
Volilna loterija
Ekipa predstavlja volilni slogan.
morajo ekipe vložiti po tri papirnate volivce, ki jih
spravimo v volilno skrinjo.
Zmagovalca vsakega kroga določi tričlanska žirija,
nagrada pa so vsi papirnati volivci tistega kroga.
1. krog: Govor kandidatov za župana. Kandidat za
župana s pantomimo čim bolj zanimivo prikazuje svoj
mogočni govor, ob njem pa stoji prevajalec (njegov
svetovalec), ki z besedami pove, kar župan govori.
2. krog: Lepotno tekmovanje žen kandidatov za
župana. Ocenjuje se, katera je bolje napravljena (lahko
tudi čim bolj smešno), lahko pa jim pripravimo tudi
nekaj izzivalnih vprašanj.
3. krog: Maskote. Predstavijo lahko svoje talente,
njihov cilj pa je čim bolj nasmejati ljudstvo.
4. krog : Slogani. Vsaka skupina predstavi svoj
slogan. Ocenjujemo usklajenost skupine, spevnost
in všečnost.
5. krog: Šerifi: Vsak pravi šerif se mora znati
postaviti zase, zato je njegova naloga, da zaigra svoj
prihod v lokal in pokaže, da je glavni (naredi red v
gostilni). Skupina z domiselnimi rekviziti pomaga
odigrati sceno.
6. krog: Bankirji: Iz škafa s šaro in blatom, ki je
10 metrov oddaljen od štartne črte, morajo izkopati
čim več kovancev. Vsakega posebej morajo prinesti
Bankirji po blatu iščejo kovance.
Ker so volitve zapletena stvar, obstaja tudi volilna
loterija. Po koncu posameznega kroga vsaka ekipa dobi
4 loterijske lističe, ki jih lahko unovči med premori.
Loterija poteka na način potapljanja ladjic, le da
so namesto ladjic na mreži skupine volivcev. Vsako
skupino volivcev na mreži (10x10 polj) sestavljajo po
štiri dotikajoča se polja, vsako polje pa lahko nosi
od enega do pet volivcev. Primer postavitve poglej
na sliki. Pred pričetkom igre ne pozabite pripraviti
tudi teh volivcev!
Primer mreže za loterijo. Številke označujejo, koliko volivcev je na
določenem polju. Prvi, ki izbere to polje, dobi vse volivce z njega.
Za vsak loterijski listič lahko ekipa izbere eno polje.
Če izbere polje z volivci, prejme število volivcev, ki
je zapisano na polju. To polje je potem izpraznjeno
in ne prinese več volivcev, tudi če ga izbere še kdo.
Loterija mora biti zasebna, tako da druge ekipe
ne poznajo izbir ostalih, zato je dobro, če je loterija
v svojem prostoru in vanj ekipe vstopajo posamično.
Ob koncu vseh krogov volilne tekme ekipe prinesejo še volivce, ki so jih dobile na loteriji, vse skupaj
seštejemo in razglasimo zmagovalca, ki ima največ
volivcev.
Kot se za volitve spodobi, na koncu priredimo še
zabavo za izvoljenega župana.
14
/ NAREDI SAM
Lesen kavelj
Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša
Lesen kavelj je uporaben pripomoček v šotoru na taborjenju, v kuhinji na taboru in še kje. Običajno
za kavelj uporabimo kar primerno rogovilo, lahko pa se nekoliko bolj potrudimo in kavelj sestavimo
iz delov palice.
Za vezanje smo uporabili navadno konopljeno
vrvico, lahko pa uporabimo poljubno primerno tanko
vrvico, na primer vrvico, ki smo jo naredili iz vrbovega
lubja. Vrvico z vrznim vozlom zavežemo v utor (Slika
2a). Krajši konec vrvice ovijemo okoli daljšega, ki ga
začnemo ovijati okoli spodnjega dela ročaja kavlja v
položaju, kot je prikazano na Slikah 2b in 2c. Modra
puščica prikazuje pot vrvice na spodnji strani ročaja.
Za izdelavo kavlja smo uporabili kar kos iste palice,
iz katere je nastala v prejšnjem Taboru opisana pohodna palica. Najprej naredimo ploščat ročaj kavlja,
debel približno 1 cm. Na spodnji strani naj bo širši
in postrani odrezan (Slika 1a). Površina odrezanega
dela naj bo ravna, da se nanjo čim bolj prilega manjši
kos lesa, namenjen za konico kavlja (Slika 1b). Ta kos
naj bo enako debel kot spodnji del ročaja. Na mestu,
kjer bomo privezali vrvico (modra puščica), je dobro
narediti utor, da vrvica med vezanjem ne zdrsne.
Ovijanje nadaljujemo tako, da vrvico izmenoma
ovijamo enkrat okrog ročaja, enkrat pa okrog dela, ki
ga privezujemo na ročaj (Slika 2d). Ovijamo čim bolj na
tesno, od tega je odvisna kvaliteta končnega izdelka.
Če vrvico pravilno ovijamo, se vrvica izmenoma
križa vzdolž hrbta ročaja. To vidimo na Sliki 2e (modra
črta), kjer je vezava narejena približno do polovice.
Z izmeničnim ovijanjem nadaljujemo, dokler ne
dosežemo mesta, označenega z rdečo črto na Sliki
2e. Vezavo zaključimo z dobro zategnjenim vrznim
vozlom na ročaju kavlja.
Na Sliki 3 vidimo narejen kavelj. Z vrvico, napelja­
no skozi luknjo na vrhu ročaja kavlja ali privezano v
utor, kavelj privežemo na palico v šotoru ali kjer ga
pač potrebujemo.
Na enak način kot kavelj lahko naredimo tudi trnek,
ki je seveda veliko manjši, za konico pa uporabimo
trn gloga, črnega trna, maklena ali kaj podobnega.
FACA VOD /
dogodivščina 15
Turbo gliste
Besedilo: Dajana Trifunović,
fotografije: Danaja Škafar Milek
Turbo gliste so novopečeni GG vod v Rodu dobre volje. Trije glistoni (Žan, Arne, Januš) in tri glistke
(Tita, Ivana, Špela) ter mama glista (Danaja) so v tej zasedbi že dve leti. Vod sicer obstaja od leta
2009, Danaja pa je z njimi tri leta. Sestanke imajo v preljubi rodovi baraki (oziroma pred/za/okoli nje)
vsak četrtek.
Od kod ime? Pomislili smo na našo najljubšo hrano
in ... ekola! To je hec, Žan si ga je izmislil.
Prepoznate nas po tem ... da radi jemo stvari na G.
Grah, gumi bonbone, gobe, golaž in seveda gliste.
Sicer pa smo tudi polni energije, zato turbo.
Kaj najraje počnete na sestankih? Pridemo v barako
z blatnimi čevlji (da je lastnik Janez lahko jezen),
zabušavamo, plezamo na drevo. Aja, pa težimo
vodnici. Itak.
Kaj je najbolj nora stvar, ki se vam je zgodila? Letos
na taboru, ko smo šli na bivak, se je ulila nevihta
in se nas je največ na svetu (30) poskušalo skriti
pod maketo (veliko 1 krat 2 metra). Vendar ni bilo
najbolj koristno in potem so nas sprejeli v eno
zelo “fensišmensi” restavracijo in nam dali čaj.
Je glavna v vodu vodnica ali morda kdo drug? Vsi
smo glavni! Grofica Ivana Krohotalka, kraljica
Tita Kritizerska, cesar Januš Spokojni, lord Žan
Humorni, general Špela, vodja obrambe na skiroju,
in Dajana, boginja dretja!
Uau, kakšne lastnosti! Kaj boste pa, ko boste veliki?
Špela bo prva oranžnolasa predsednica ZDA,
Ivana prva smejoča se kraljica Velike Britanije,
Tita pa modni kritik. Arne bo doktor vsega, Žan
bo lord sveta, Januš pa župan Pakistana. Skupaj
bomo odprli lepotni salon za negovanje glist
(Danaja pa bo direktorica). Pa vabimo vse gliste,
da nas obiščejo!
Taborniki smo, ker ... nas povsod drugje čudno gledajo,
če jemo gliste. Tukaj imamo res super prijatelje in
smo radi v naravi. Pa radi imamo našo vodnico,
ki je občasno tečna, blebetava, seksi, kul. Ampak
samo dokler noče, da se učimo topografske znake.
16
Pridi na 60. državni mnogoboj
Junija bo v Ajdovščini potekal 60. državni mnogoboj, osrednje letno srečanje tabornikov vseh starosti.
Zveza tabornikov Slovenije in soorganizator Rod Mladi bori Ajdovščina vabita k čim večji udeležbi.
Helena Harej,
glavna
organizatorka
Foto: SiNi
Tekmovalni del mnogoboja bo potekal 14. junija
v Ajdovščini, pričel se bo ob 8.30.
Celotna akcija bo trajala od petka, 13. junija, do
nedelje, 15. junija. Poleg tekmovanja bodo na voljo
različne delavnice in v soboto tudi večerni program.
V prostem času bo možen obisk bazena (če bo lepo
vremo).
Rok prijav za ekipe je do petka, 6. junija. Cena
je 18 evrov na udeleženca. Rodovi naj se na mnogoboj prijavijo prek spletne aplikacije na http://1drv.
ms/1jq7KC1.
Vabljeni vsi sodniki z opravljenim sodniškim
seminarjem, da se pridružijo pri sojenju na mnogoboju. Kdor seminarja še nima opravljenega, se ga
lahko udeleži med 31. majem in 1. junijem na Kovku
nad Ajdovščino.
Celoten razpis je objavljen na Facebook straneh.
Več informacij na [email protected].
Kaj vam tabornikom v Ajdovščini pomeni mnogoboj,
da ste se odločili soorganizirati državno srečanje?
Ajdovskim tabornikom to predstavlja nadgradnjo
našega dela, odpiranje in širitev navzven, dokaz dobrega
dela v lokalni skupnosti ter dodaten organizacijski
izziv. Ob enem pa predstavlja akcijo, preko katere se
lahko še bolje povežemo, zrastemo in se kot rod, s
pomočjo drugih, izkažemo. To je pomembna akcija
in priložnost za organizacijo bi morali izkoristiti vsi
rodovi.
Zakaj se ti zdi pomembno, da se taborniki udeležujejo
mnogobojev?
Mnogoboj je ena temeljnih taborniških akcij na
državnem nivoju, na kateri bi s številom udeležencev
morali preseči število 1000, in vsem, ki bi prišli,
omogočiti nepozabno vikend dogodivščino v zdravem
tekmovalnem taborniškem vzdušju. Na mnogoboju
morajo taborniki pokazati vse taborniške veščine in se
izkazati v znanju, ki so ga osvojili čez leto, predvsem
pa gre tu za druženje in sklepanje novih prijateljstev
tabornikov iz cele Slovenije.
Kaj bo posebnega na mnogoboju v Ajdovščini ?
Poseben na mnogoboju v Ajdovščini bo spopad
z ajdovsko burjo, tako da ekipam predlagam, da
predvsem lokostrelstvo vadijo v vetru, ker zadetek
v tarčo v ajdovski burji predstavlja obvladovanje
posebnih prijemov. Lahko pa vam namignem še, da
je drža roke pri vžigu vžigalice v burji ključna in še
kako pomembna - vaja dela mojstra.
Kar se spremljevalnega programa tiče, pa sem
zagovornik druženja, spoznavanja, samoorganiziranja
udeležencev in njihovih vodnikov, da se med prostim
časom zabavajo po svoje in spodbudijo svoje člane,
da se z drugimi gredo vseh tistih milijon iger, ki jih
taborniki poznamo, a je tega danes na žalost vse manj.
ORIENTACIJA /
raziskovanje 17
Preglavice z orientacijo?
Besedilo: Maja Zupančič, fotografija: Topo tečaj
Nekje sredi gozda ob 13:46.
Miha: “Evo, še mal pa smo na KT.”
Čez pol ure: “Ma, 100-procentno smo šli po levi poti. In potem drugo križišče desno. To so narobe
KT postavili! Ali pa je karta čudna!” ... in tako se podobna zgodba do konca še nekajkrat ponovi.
Miha na cilju ugotovi, da je nekaj ekip našlo vse KT. “Pa kako je to možno,” se vpraša.
Pojdimo po sledi odraščanja malega Miha. Kot
MČ je na orientacijskem pohodu tekel po poteh in
na vsakem križišču ga je čakal nov potni znak. Če je
poznal znak, je vedel, kam naprej.
Nato je malo zrasel in prišel med GG-je. Tu se je
prvič srečal s karto (DTK25) in potne znake je zamenjal
za topografske. Iz karte je prepoznal ceste, reke, hiše
in morda še kak drug objekt. Njegovo orientacijo bi
lahko povzeli kot “štetje izvozov”. Pogledal je karto
in si pot zamislil takole: “Pri tretji hiši v vasi grem
levo in nato na drugem križišču desno, potem pa še
malo dol in sem tam.” Ni se vprašal, kakšno razdaljo
mora prehoditi, v kateri smeri (neba) poteka steza,
ali se dviga ali spušča, bo hodil po ravnini ali med
hribi ... in vendar je običajno našel KT. Zato ker je
traser prehodil predvideno pot in popravil karto - jo
reambuliral.
Če želiš izboljšati svoje znanje, ne beri le priročnika.
Obrni se na rodovega specialista, po tekmi pocukaj za
rokav traserja , pokliči člane Topo-teama ali pa pridi
kar na specialistični tečaj! En sam nasvet ti lahko
prihrani mnogo sivih las, nohtov ali žuljev na nogah.
Največ boš v najkrajšem času odnesel od topo
tečaja. Ta bo letos potekal od 23. do 31. avgusta v GŠ
Bohinj. Pridruži se nam!
Ravno ko je Miha že mislil, da obvlada orientacijo,
je postal PP in na prvi tekmi v novi kategoriji kraljevsko
“zalutal”. Se vam sedaj že svita, kako je to možno?
Orientacija ni “štetje izvozov”, zasledovanje drugih
ekip ali spraševanje domačinov za smer. Od PP-jev
traserji pričakujemo znanje in KT postavimo tako, da
to preverimo. Na karti DTK 25 je poplava informacij,
ki jih je treba znati prebrati in prepoznati na terenu.
Karte so stare, zato ceste ne držijo, gozdna meja še
manj in zanesti se moraš na relief (hribi načeloma niso
šli nikamor). Hoja po azimutu, napadna in lovilna
točka, merjenje razdalje in neprestano spremljanje
svojega položaja so osnove, ki jih potrebuješ, da se
kot PP vrneš v igro in za sladico prehitiš še kako
starejšo ekipo.
Več info o Topo tečaju na: http://orientacija.rutka.net/Tecaj.html!
18
/ KOSOBRINOVI PRIPRAVKI
Koprivina juha
Potrebujemo: 6 pesti listov koprive, liste in cvetove navadne marjetice, dva rdeča korenčka, drobno
čebulo, drobnjak, česen, peteršilj, poper, sol, dve žlici
olja, jajce, vodo.
Priprava: sesekljano čebulo, drobno narezane liste
in cvetove navadne marjetice, korenček in koprivine
liste prepražimo na olju, prilijemo en liter vode,
dodamo poper, sol in sesekljan česen. Na koncu pridamo še drobno narezan peteršilj in umešamo jajce.
Na krožniku potresemo juho še z drobno narezanim
drobnjakom.
Pražena kopriva
Velika kopriva
(Urtica dioica)
Besedilo in fotografije: Kosobrin
Velika kopriva je povprečno en meter visoka
dvodomna trajnica s plazečo koreniko, iz katere
požene robato nerazvejano steblo. Podolgovati
jajčasto koničasti listi imajo nazobčan rob. Vsa
rastlina je porasla z grobimi in krhkimi žgalnimi
laski. Cveti od junija do oktobra. Raste ob poteh,
ograjah in zidovih ter po posekah do višine 2000
metrov po vsej Sloveniji.
Učinkovine: acetilholin, beljakovine, maščobe,
ogljikovi hidrati, histamin, čreslovine, mineralne
snovi (železo, magnezij, kalij, kalcij, fosfor, mangan,
natrij), vitamini A, B2, C in K, kisline.
Uporabnost: iz mladih listov in vršičkov lahko
naredimo juhe, prikuhe, zelenjavne nadeve, polpete
in še marsikaj.
V bio in eko vrtnarjenju kot tekoče gnojilo pospešuje
rast, nastajanje klorofila in povečuje odpornost
rastlin proti boleznim, obnese se tudi kot škropivo
proti ušem, gosenicam, pršicam, deloma glivicam. S
posušenimi koprivami skladiščeno sadje se dalj časa
obdrži in je okusnejše.
Zdravilnost: proti slabokrvnosti, zmanjšuje seč­
no kislino, čisti kri, za odpornost proti prehladu,
proti izpadanju las, pri vodenici, prebavnih motnjah,
želodčnih, žolčnih in jetrnih boleznih, pri oboleli
trebušni slinavki, za nego lasišča.
Potrebujemo (za 4 osebe): 500 g listov velike
koprive, 250 g krompirja, slan krop, 2 stroka česna,
na drobno narezan peteršilj, 6 jedilnih žlic oljčnega
olja, sol in poper po okusu.
Priprava: koprivine liste dobro operemo, krompir
olupimo in narežemo na kolute. Vse to dušimo v
rahlo slani vodi. Nato dodamo na drobno narezan
česen, oljčno olje in peteršilj, popramo po okusu ter
vse skupaj dobro premešamo in še 20 minut dušimo.
Polpeti iz velike koprive
Potrebujemo: 3 žlice belega olja, pol čebule, 25
dag kruha, malo vode, poper, sol, zelen peteršilj, 4
skodelice dušenih sesekljanih listov velike koprive,
2 jajci, moko po potrebi, strok česna, olje za peko.
Priprava: na olju svetlo prepražimo drobno sese­
kljano čebulo, primešamo drobno narezan in namočen
kruh, malo zalijemo z vodo (lahko z jušno osnovo) in
prekuhamo. Ohladimo, popramo, začinimo s strtim
česnom in sesekljanim peteršiljem ter posolimo.
Primešamo sesekljane liste velike koprive in jajci.
Po potrebi dodamo še moko. Oblikujemo polpete
in spečemo na vročem olju.
ASTRONOMIJA /
raziskovanje 19
Besedilo: Primož Kolman
Dinamično nočno nebo
Prejšnji mesec smo poiskali planet Mars, ki se v tem
času nahaja najbližje Zemlji. To je tudi razlog, da je Mars
zdaj tako svetel in ga zvečer ne moremo zgrešiti, ko izstopa
s svojo rdečo barvo med zvezdami Device na južnem
delu neba. Še prejšnji mesec smo Mars lahko opazovali
celo noč, v maju pa bo viden le še prvo polovico noči.
Razlog je v tem, da postajajo noči vedno krajše, hkrati
pa pri kroženju okoli Sonca Zemlja, ki je bližje, prehiteva
Mars, ki je dlje od Sonca. Zato se Mars navidezno giblje
“nazaj”. Takemu gibanju planetov pravimo vzvratno ali
retrogardno gibanje.
Kot lahko opazimo, se Mars ne nahaja več pri zvezdi
Spiki kot prejšnji mesec, ampak krepko zahodno od nje,
nekje sredi Device. Še vedno si pri iskanju Marsa in Spike
lahko pomagamo z zvezdami Velikega voza in Arkturja
ter Leva, ki je Devici sosednje zodiakalno ozvezdje.
Skozi zodiakalna ozvezdja običajno potujejo Sonce,
Luna in ostali planeti. Zodiakalna ozvezdja poznamo
iz horoskopov. To je tistih dvanajst ozvezdij (znamenj),
ki jih vsebuje vsak horoskop. A o horoskopih morda
kdaj drugič. Luna se bo navidezno približala Marsu v
Devici med 10. in 11. majem. Takemu pojavu pravimo
konjunkcija.
Pod ozvezdjem Devica se na jugu nahaja ozvezdje
Krokar, ki ima tako prepoznavno romboidno obliko, da
ga težko zgrešimo. Krokar je zanimiv po tem, da se pod
njim (torej še južneje) nahaja Južni križ, zelo pomembno
ozvezdje za pomorske raziskovalce južnih morij. Z zemljepisnih širin, kjer se nahaja Slovenija, Južnega križa
ne moremo videti, saj smo preveč severno, vidi pa se
ga na primer že s Kanarskih otokov. Južni križ je tako
pomembno ozvezdje, da ga najdemo upodobljenega na
zastavah nekaterih držav južne poloble, na primer Avstra­
lije, Nove Zelandije in Brazilije. Južni križ je pomembno
ozvezdje za orientacijo, če se nahajamo na južni polobli,
od koder se Severnice ne vidi. S pomočjo Južnega križa
lahko poiščemo južni pol, podobno kot s pomočjo zvezd
Velikega in Malega voza poiščemo severni pol.
Vzhodno od Marsa in Device se vidi še en planet.
Ta je najlepši od vseh planetov našega Osončja. Saturn
sicer ni tako svetel kot Mars, a če ga imamo možnost
pogledati s teleskopom, nam ne bo žal. Planet krasi
več obročev in velja za fenomen med planeti. Obroči
se vidijo s povečavo 50x in več, zaznavajo pa jih tudi
že fotoaparati s takšnimi povečavami. Obroče imajo
sicer tudi nekateri drugi planeti, a nobeden nima tako
izrazitih kot Saturn.
Južna stran večernega neba, kjer najdemo v maju veliko zanimivih
ozvezdij in planetov. (Skica: P. K.)
Pet zvezd na desni strani avstralske zastave predstavlja
pomembno ozvezdje Južni križ - značilnost zvezdnega neba,
vidnega le iz južnih krajev.
Planet Saturn krasijo mnogi obroči, ki mu dajejo značilno obliko.
(Vir: Wikimedia Commons,
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Saturn-27-03-04.jpeg)
20
/ GREMO V NARAVO
Kruh iz kotlička
Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša
Taborniki zelo radi pečemo tviste ob ognju. Peka kruha v kotličku je pravzaprav zelo podobna,
potrebujemo pa nekaj več časa za pripravo in pečenje.
Če namesto kvasa v kocki uporabimo suhi kvas v
vrečki (ena vrečka za pol kilograma moke), ves postopek
z vzhajanjem kvasa odpade. Moki primešamo sol in
suhi kvas, dodamo vodo in zamesimo testo. Seveda
mora tudi tako pripravljeno testo vzhajati.
Iz posode, v kateri smo pripravili testo, ga prene­
semo v dobro pomokan kotliček (Slika 2i). Če testo
zamesimo kar v kotličku, v katerem ga potem tudi
pečemo, moramo biti še posebej pozorni na to, da
je dobro pomokano tudi dno kotlička. Tako zagotovimo, da se bo kruh lepo spekel in se ne bo “prijel”
na dno kotlička.
V kotličku lahko spečemo kruh iz nekaj več kot
pol kilograma moke. V posodo nalijemo približno
2,5 dl tople vode (ne vroče, ker visoka temperatura
uniči gljive kvasovke) in v njej raztopimo približno
polovico kocke kvasa (Slika 1a). Primešamo še žlico
moke (Slika 1b) in pol žlice sladkorja (Slika 1c), če
ga imamo. Moko stresemo v posodo, v kateri bomo
mesili testo, ji primešamo sol (pol žličke soli za pol
kilograma moke) in jo skupaj s posodo s kvasom
postavimo na toplo (ne vroče), v našem primeru pred
odprto krušno peč. Če postavimo posodi z moko in
kvasom v bližino ognjišča na prostem, ju pokrijemo,
da ju zavarujemo pred pepelom.
Ko kvas vzhaja, se njegova prostornina podvoji
(primerjaj vsebino posode na Sliki 1d in Sliki 2a).
Vzhajan kvas dodamo v posodo s soljeno moko,
premešamo (Slika 2a in 2b) in po potrebi dodamo
še malo vode. Velja pravilo, da med gnetenjem testa
lažje dodajamo moko kot vodo. Ko začnemo gnesti
testo, je to na začetku precej lepljivo (Slika 2c), ko
nekaj časa gnetemo, pa lepljivost izgine (Slika 2d).
Med gnetenjem lahko dodamo še malo olja. Dobro
pregneteno testo (Slika 2e) dobro pomokamo z
vseh strani (Slika 2f), ga pokrijemo s krpo (Slika 2g)
in ga na toplem pustimo vzhajati dobre pol ure ali
več, odvisno od temperature. Pri dobro vzhajanem
testu (Slika 2h) se njegova prostornina skoraj podvoji
(primerjaj Sliki 2f in 2h).
GREMO V NARAVO / raziskovanje 21
Kruh iz nekaj več kot pol kilograma moke v kotličku
pečemo 45 do 60 minut, odvisno od kvalitete kurjave.
Kotlička med peko ne dvigujemo z ognjišča. Ker
taborniki v naravi za kurjavo uporabljamo slabši les,
ki ga naberemo v gozdu, žerjavica na pokrovu hitro
ugasne, zato jo moramo zamenjati.
Ko po približno pol ure pečenja odstranimo staro,
ugaslo žerjavico s pokrova kotlička, imamo priložnost
na hitro pogledati, kako se naš kruh peče (Slika 3d),
in oceniti, koliko časa še potrebujemo, da bo kruh
pečen. Pri tem moramo biti zelo previdni in dobro
očistiti pokrov kotlička, da nam ne padejo pepel in
koščki žerjavice v kotliček.
Na pokrit kotliček ponovno nasujemo svežo
žerjavico z drugega ognjišča (Slika 3e), kjer ves čas peke
močno kurimo, da imamo ves čas na voljo dovolj sveže
žerjavice. Postopek menjavanja žerjavice na pokrovu
kotlička ponavljamo, dokler kruh ni pečen. Če ugotovimo, da je bilo žerjavice pod kotličkom premalo
in se je od spodaj kruh slabo zapekel, ga obrnemo in
še enkrat naložimo svežo žerjavico na pokrov.
Na Sliki 4 vidimo, da se je kruh v kotličku zelo
lepo spekel. Ker pred peko nismo zarezali v testo, kot
to naredijo v pekarnah, je kruh razpokal in zapečena
hrustljava skorja nam je bila zelo všeč. Kot vidimo na
Sliki 4c, je bila tudi sredica dobro pečena.
Za peko kruha v kotličku potrebujemo precej
žerjavice, zato je najbolje, če hkrati kurimo ogenj
na dveh ognjiščih. Uporabimo čim boljšo kurjavo,
ki jo lahko naberemo v gozdu. Ognjišče, na katerem
bomo pekli kruh, mora biti dovolj globoko, da lahko
postavimo pokrit kotliček s testom na vsaj 10 cm debel
sloj dobre žerjavice (Slika 3a). Ognjišče mora biti tudi
dovolj široko, da lahko okrog kotlička dodamo žerjavico,
ki smo jo pripravili na drugem ognjišču (Sliki 3a, 3b).
Če žerjavico, ki smo jo nasuli okrog kotlička,
pokrijemo z zemljo, ki smo jo izkopali pri izdelavi
ognjišča, bodo izgube toplote precej manjše in kruh
se bo lepše pekel. Žerjavico nasujemo tudi na pokrov
kotlička (Slika 2b in 2c). Nič ni narobe, če pokrov
kotlička popolnoma prekrijemo z žerjavico. Tako se
bo kruh pekel tudi od zgoraj in ga zato ne bo treba
med pečenjem obračati.
22
/ TABORNIŠKA SKRINJA
Taborniki in Maj
Besedilo: Miha Bejek, ilustracije: Igor Bizjak
V taborniški skrinji brez težav najdemo kup priročnikov in knjižic z različnimi nasveti, precej globlje
pa je treba pobrskati, če želimo najti kakšno literarno delo. Zato je razveseljivo, da smo pred kratkim
vanjo lahko dodali novo knjigo z naslovom Taborniki in Maj, ki jo je napisala Barbara Železnik Bizjak.
Taborniki v knjižnih delih
Koliko zapisane proze s taborniki v glavnih vlogah
sploh imamo v slovenščini? Na prvem mestu ne moremo spregledati zgodb Frana Milčinskega. Njegovo
delo Skavt Peter, ki je nastalo na začetku prejšnjega
stoletja, je leta 2010 ponatisnila Zveza tabornikov
Slovenije. Med mladimi bralci je širše poznana tudi
serija mladinskih romanov Zvesti prijatelji, ki jo je
napisal Bogdan Novak - posnet pa je bil tudi film s
tem naslovom.
Tu pa se splošno poznavanje proze o tabornikih že
skoraj ustavi. Pa vendar sta v zadnjih dveh letih izšli
vsaj dve deli, ki neposredno govorita o tabornikih.
Nada Rink Arh je napisala pustolovski roman s pridihom znanstvene fantastike Vznemirljive počitnice
Belih medvedov, v slovenščini pa je izšel tudi prevod
mladinskega romana Nenada Veličkovića 100 zmajev,
ki opisuje prigode 10-dnevnega taborjenja ob hercegovski reki Trebižat.
Na očitno pomanjkanje taborniške proze v reviji Tabor odgovarjamo že tretje leto z Zgodbo ob
tabornem ognju, ki jo piše Nina Medved, letos pa ji
pri ustvarjanju bolj interaktivne pripovedi pomagajo
še dodatni sodelavci.
Zadnji naslov na taborniški knjižni polici je povsem
nov roman Taborniki in Maj. Napisala ga je Barbara
Železnik Bizjak, tabornica in nekdanja oblikovalka
revije Tabor.
Barvanje ilustracij iz knjige Taborniki in Maj na Taborniškem
feštivalu. Foto: Barbara
O prigodah Radovednih svizcev
V literarni svet voda Radovednih svizcev vstopimo
z dvanajstletnim dečkom Majem, ki na izletu s starši
odide “po svoje” in naleti na taborniško druščino na
bivaku. Sproščeno vzdušje, prijazni obrazi in zanimive
dejavnosti ga takoj pritegnejo, da se še isti teden vpiše
k tabornikom. A to ni le zgodba o Maju, ampak o
skupini tabornikov in njihovih dogodivščinah.
Poleg Maja, ki povsem na novo spoznava taborniške
običaje, so tu še z Aljaž, ki ne najde novih športnih
copatov, Tinka, ki zaspi na straži, vodnik Skovik, ki
rad ponagaja spečim stražarjem, kuhar Boštjan, ki
si želi na Triglav, murenček Nace, ki je najmlajši na
taborjenju, in še kopica drugih, v katerih bo vsak bralec
zagotovo “prepoznal” koga iz svojih taborniških dni.
Delo je zgrajeno iz treh pripovedi. V prvi spoznamo
vod Radovednih svizcev, ki sprejme novega člana
Maja in pomaga Aljažu najti izginule športne copate,
v drugi se znajdemo na mnogoboju, kjer se zaplete
zaradi premaknjene puščice na lovu na lisico, v tretji
pripovedi pa spremljamo dogodivščine na poletnem
taborjenju in se s skupino taborečih povzpnemo na
Triglav.
Vsako od pripovedi poganja jasen osrednji zaplet,
ki zbuja pričakovanja in radovednost, da beremo
dalje, majhne iskrice in prigode udeleženih likov pa
razburkajo spomine bralcev in vdahnejo zgodbam
življenje. V celoti gre za lepo berljivo lahkotno zgodbo,
ki pa se ne skuša izogniti niti nekaj trpkim resnicam
sodobnega sveta niti težavam odraščanja.
TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 23
Zgodba za današnje dni
Drobna knjižica Taborniki in Maj na 120 straneh z
dinamično strukturo kratkih poglavij in z vmesnimi
ilustracijami skozi dogodivščine namišljenih tabornikov
lepo oriše glavne vidike taborništva danes. Posebna
vrednost tega dela je prav to, da je postavljeno v sodoben čas, zato taborniki tu ne delujejo kot nekakšni
nezemljani v gozdu, brez stika z resničnim svetom.
Taborniki so opisani kot povsem verjetni otroci in
mladostniki, ki jih vsak pozna, a so obenem - taborniki.
Delo je zato nadvse primerno za grajenje taborniške
podobe v širši javnosti. Vsak, ki bo prebral to delo,
bo na precej nevsiljiv način dobil zelo jasno sliko o
taborništvu danes. Zagotovo veliko bolj točno kot
tisti, ki si bo sliko o taborništvu zgradil le s pomočjo
sicer hudomušnih, vendar precej arhaičnih pripovedi
Frana Milčinskega o skavtu Petru, saj so slednje pač
nastale na začetku prejšnjega stoletja.
Verjamemo, da bodo prigode tabornikov in Maja
našle pot do bralcev - tabornikov, staršev in tistih, ki
o tabornikih še ne vedo veliko, ter da bodo prispevale
barvit košček v mozaik podobe taborništva med ljudmi.
Nedelja z zapletom
Ekipe za tekmovanje v orientaciji so bile pripravljene in so štartale v razmikih po petnajst minut. Vsaka
ekipa je imela list z nalogo v obliki potnih znakov,
prazen zemljevid, kompas in pisalo.
Ekipa številka 1 so bili Martin, Jošt, Matej, Maj in
Aljaž. Pot navkreber so začeli hitro, hodili so kakšnih
deset minut in prišli do znaka Pojdi v tej smeri. Prebijali so se skozi gosto podrast, a po nekajminutni hoji
niso našli ne novih znakov ne kontrolne točke. Prišli
pa so do navpične skalne stene sredi gozda, porasle
z mahom in posameznimi borovci. Ustavili so se in
tuhtali, kaj naj storijo. Zdelo se jim je, da niso zagrešili
nobene napake. Edino smiselno nadaljevanje je bilo
desno po širši skalni polici, ki se je položno dvigovala
sredi stene in se končala nekje pri vrhu. Odločili so
se, da vstopijo na skalno polico. A ta se je za robom
naenkrat zožila in fantje niso mogli dalje. Takega
zapleta niso pričakovali in zavedli so se, da so nekje
zašli, saj taka pot čez skale gotovo ni bila prava. Postalo
jih je strah, saj se je tudi vreme začelo spreminjati
na slabše. Oblačno nebo se je vedno bolj zapiralo in
temnilo in naenkrat se je ulil dež. (...)
(odlomek iz knjige Taborniki in Maj)
Knjigo Taborniki in Maj lahko
za 7 evrov kupite v Zadrugi ZTS
na Einspielerjevi 6 v Ljubljani.
/ TEMA MESECA
Taborniške vezi za vse življenje
Taborniški alumni klub
Besedilo: Miha Bejek
Pogosto rečemo, da je taborništvo način
življenja. Pri tem običajno mislimo na določene
vrednote, na način, kako pristopamo k reševanju
težav, pa tudi na povezanost z naravo. Vse to je
nekaj, kar pridobimo in se naučimo v taborniški
organizaciji ter ostane del nas tudi, ko nismo več
aktivno vključeni v taborniške dejavnosti. To je
neprecenljivo in tega nam nihče ne more vzeti.
A večina pride do točke, ko mora aktivno
taborništvo v obliki sestankov, vodništva ali
načelništva dati na stran. Razlogov je mnogo:
služba, študij, ustvarjanje družine, selitev itd.
Taborniški način življenja nam ostane, a zrahljajo
se vezi z ljudmi, s katerimi nas je družilo prav
taborništvo kot skupna dejavnost. V odraslosti
žal ni več toliko časa za taborniške dejavnosti
kot v mladosti, vendar pa nas z drugimi taborniki
veže nekaj skupnega - spomini, izkušnje, pogled
na svet. Kako torej ohraniti stike in še kdaj sodelovati? Eden od načinov, kako povezati nekdanje
(in sedanje) tabornike, je alumni klub. V ta namen
je Zveza tabornikov Slovenije podprla ustanovitev Taborniškega alumni kluba.
Foto: Nace Kranjc
24
TEMA MESECA /
aktualno 25
Kaj sploh je alumni klub?
Najpogosteje alumni klube ustanavljajo fakultete,
ki tako združujejo diplomante in nekdanje študente,
a tovrstne klube imajo tudi številna podjetja in ne­
vladne organizacije. Večina fakultet v Sloveniji ima svoj
alumni klub. Članstvo v alumni klubu predstavlja vez
z izobraževalno institucijo tudi po zaključku šolanja
ter pripomore k ohranitvi široke socialne mreže,
ki si jo posamezniki med študijem ustvarijo. Stike
se ohranja z organizacijo srečanj, obletnic, izletov,
skupnih aktivnosti.
Taborniki smo pomembna vzgojno-izobraževalna
institucija, ki deluje v polju neformalnega izobraževanja,
četudi za razliko od formalnih programov nimamo
točke “diplomiranja”, ko posameznik zaključi program,
mora oditi in je lahko z organizacijo povezan le še
preko alumni kluba. Pa vendar lahko za vse, ki so v
taborniških letih osvajali znanja in prevzemali funkcije
v organizaciji, rečemo, da so nekakšni “taborniški
diplomanti”. Sicer pa alumni klubi v taborniškemskavtskem svetu že obstajajo, najmočnejšo tradicijo
imajo v Združenih državah Amerike.
Članstvo v alumni klubih prinaša številne ugodnosti. Poleg ohranjanja stikov s sošolci in profesorji
omogoča tudi nadaljnje širjenje mreže poznanstev z
ostalimi generacijami študentov, ki so profesionalno
podobno usmerjeni. Te “veze in poznanstva” so lahko
dragocena prednost v današnjem svetu, ko kdo išče
partnerja za sodelovanje ali službo. Profesionalni
razvoj, vključno s prenašanjem znanj prek seminarjev in predavanj ter s kariernim svetovanjem, je zato
pomembna funkcija alumni klubov.
Poleg socialnega in profesionalnega elementa
pa so alumni klubi pomembni tudi komercialno.
Tu govorimo zlasti o zbiranju sredstev za delovanje
Ustanovitev Taborniškega alumni kluba (TAK),
ki bo združeval nekdanje, pa tudi še vedno aktivne
tabornike ter vse prijatelje taborništva, se nam
je v Taborniški fundaciji zdela najbolj “naravna
pot” vseh, ki so nam taborniške vrednote blizu
in ki taborniško druženje in dejavnosti vidimo
kot del razvoja osebne življenjske poti in širše
družbe. TAK bo članom pripravljal in zagotavljal
okolje, v katerem se izobraževanje, prenos znanja
in izkušenj, skrb za ohranitev pravih življenjskih
vrednot, tkanja osebnih in poslovnih stikov ter
tudi osebne kariere, nikoli ne neha.
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik,
predsednica Taborniške fundacije
matične institucije. Za zasebne ameriške univerze
so to zelo pomembni viri prihodkov, v Evropi z
močnejšim javnim šolstvom pa nekoliko manj. A
ta vidik je zagotovo pomemben za prostovoljno
taborniško organizacijo, saj bi uspešni posamezniki
iz naših vrst lahko predstavljali močne podpornike
tudi v materialnem smislu.
Alumni klubi nudijo članom možnost mreženja in priložnosti za
strokovno rast. Foto: Domen Šverko
Samostalnik alumnus izhaja iz latinščine
in v prevodu pomeni “učenec”; izraz
alumni je množinska oblika.
26
/ TEMA MESECA
Delovanje TAK
Srečanje starih tabornikov v Bohinju. Foto: Gregor Zupan
Pot do taborniškega alumnija
Pred dvema letoma se je začelo resneje pogovarjati
o vključevanju t.i. starih tabornikov oziroma nekdanjih članov v večje projekte taborniške organizacije.
Ogromne mreže nekdanjih tabornikov se ni še nikoli
doslej povezalo. Septembra 2012 je bilo v Gozdni šoli
v Bohinju organizirano prvo srečanje “starih taborni­
kov”, a se je pokazalo, da bo treba k zadevi pristopiti
bolj sistematično in dolgoročno.
Postopno se je oblikovala ideja o taborniškem
alumni klubu. Od novembra 2013 je delovna skupina, v kateri so najbolj aktivno sodelovali člani
Taborniške fundacije in člani organizacijske ekipe za
Svetovno skavtsko konferenco, pripravila ustanovni
akt Taborniškega alumni kluba (TAK). Nameni in cilji
ustanovitve in delovanja TAK so bili 15. marca letos
predstavljeni na Skupščini ZTS in delegati so akt
sprejeli. Alumni klub bo delovno telo ZTS, zagonske
stroške bo pokrila fundacija.
Zdaj je glavna naloga pridobiti člane, kar pomeni
promocijo med sedanjimi in nekdanjimi člani ter
drugimi prijatelji taborništva. Prvi korak je bil narejen na Feštivalu, kjer se je nabralo že 60 prijavnic.
Naslednji korak je formalna ustanovitev, ki bo 14.
maja. Temu pa kmalu sledijo prva srečanja ob izidu
taborniške znamke konec maja in ob svetovni skavtski
konferenci v avgustu.
Skupščina ZTS je letos sprejela akt o ustanovitvi TAK.
Foto: SiNi
Čas ustanovitve TAK sovpada z zahtevno organizacijo
svetovne skavtske konference - seveda namenoma,
saj želimo taborniki izkoristiti vse možne sinergije
za promocijo konference, alumni kluba in s tem
taborniškega gibanja v Sloveniji nasploh.
Kakšen pomen in težo pa sploh lahko ima taborniški
alumni klub? Taborništvo ima v družbi pozitivno
konotacijo, zato se bo članstvo v TAK posameznikom
zagotovo štelo v plus. Kakšen bo vpliv kluba na dolgi
rok in ali bo dvignil ugled taborništva, pa je odvisno
od članov kluba in njihove aktivnosti. Bolj uspešni
kot bodo člani alumni kluba, večji pomen bo ta imel
v očeh zunanjih javnosti, obenem pa bo višji status
kluba za vse člane pomenil boljšo referenco. Taborniški
alumni klub je zaenkrat zgolj velika priložnost. Jo
bomo zagrabili?
Sprejet ustanovni akt predstavlja le formalni okvir
za začetek delovanja, programski del pa bodo določili
člani sami, saj bo alumni klub šele tako zares odgo­
varjal njihovim interesom in potrebam. So glavna želja
nova taborniška doživetja ali je v ospredju potreba po
mreženju v taborniški skupnosti in izmenjavi izkušenj
ter želja širjenja ugleda organizacije? Verjetno vsakega
nekaj. Prvo priložnost za soustvarjanje vsebine TAK
imate vsi zainteresirani že zelo kmalu na ustanovnem
sestanku. Vabljeni v čim večjem številu!
Zakaj v Taborniški alumni klub?
•
Druženje z nekdanjimi in aktivnimi taborniki
in tabornicami.
•
Vzpostavitev stikov z ostalimi člani TAK.
•
Promoviranje taborniških vrednot in širjenje
ugleda taborništva.
•
Informiranost o aktualnem taborniškem
dogajanju.
•
Možnost mreženja in poslovnega sodelovanja.
•
Prenos znanja in izkušenj med člani.
•
Sodelovanje pri večjih projektih v taborniški
organizaciji.
•
Sooblikovanje mnenj o aktualnih vprašanjih
v taborništvu in v družbi.
•
Pomoč pri zbiranju sredstev ter podpora
delovanju organizacije na lokalni in državni
ravni.
TEMA MESECA /
aktualno 27
28
/ STRAN VODSTVA ZTS
Zbrala: Teja Čas
Vizija in strategija
do leta 2023
Vse zainteresirane vabimo na razpravo o Viziji in
strategiji Svetovne skavtske organizacije (WOSM) do
leta 2023, ki bo potekala v sredo, 21. maja, ob 17.30
na sedežu ZTS (Einspielerjeva 6, Ljubljana). WOSM
je nacionalnim skavtskim organizacijam posredoval
v razpravo predlog obeh dokumentov, ki bosta obravnavana avgusta na 40. Svetovni skavtski konferenci
v Ljubljani. Namen razprave je izoblikovati mnenje
oziroma stališče Zveze tabornikov Slovenije, ki ga
bo slovenska delegacija zastopala na konferenci, ter
podati komentarje, dopolnitve in predloge sprememb.
Vsi, ki vas tematika zanima, pišite na kmd@rutka.
net, da vam pošljemo v pregled gradivo, o katerem
se bo na sestanku razpravljalo.
Taborniška znamka
Pošta Slovenije bo 30. maja izdala priložnostno
taborniško znamko v počastitev Svetovne skavtske
konference in foruma mladih, ki ju letos gostimo v
Sloveniji. Znamke bodo zbirateljem na voljo v obliki
pole s šestimi znamkami ter na ovitkih prvega dne
in žigom prvega dne.
Razglednice v
ves skavtski svet
Ob izidu taborniške znamke bomo poskrbeli, da jo
dobijo taborniki oziroma skavti po vsem svetu. Vsem
162 nacionalnim skavtskim organizacijam bomo zato
poslali posebne razglednice z znamko.
Vsi taborniki in tabornice na večjih taborniških
akcijah v maju ter na uradni predstavitvi znamke boste
imeli priložnost podpisati te razglednice, preden jih
bomo poslali v svet. Zainteresirani rodovi se lahko
javite tudi na [email protected] in posredovali
vam bomo nekaj kartic, da jih podpišete, nanje še kaj
dopišete in jih vrnete do 25. maja.
Poletna izobraževanja
Bliža se poletje in z njim vodniški tečaji ter
specialistični in woodbadge tečaji. Točne datume
in razpise tečajev najdete na www.tabornik.eu/p/
tecaji-zts.html. Lepo vabljeni, da se udeležite katerega
izmed tečajev in pridobite nova znanja!
Seminar za sodnike
mnogobojev
ZTS in RMB Ajdovščina organizirata Seminar za
sodnike taborniških mnogobojev, ki je namenjen vsem,
ki bi radi pridobili znanja, ki vam bodo pomagala pri
pripravi voda na mnogoboj in ki bi se radi mnogobojev
udeleževali kot sodniki.
Seminar bo potekal od 31. maja do 1. junija v
taborniški koči RMB Ajdovščina na Kovku. Na seminar
se lahko prijavijo PP, RR in grče. Več informacij na
www.tabornik.eu, prijave na [email protected].
Dan za propagandiste
V aprilski številki Tabora napovedan motivacijski
vikend za rodove propagandiste ni bil izpeljan, saj se
ga večina propagandistov v navedenem terminu ne
bi uspela udeležiti. Vikend bo zato nadomeščen z
enodnevno akcijo za propagandiste, ki naj zaenkrat
še ostane skrivnost. Kmalu boste obveščeni o zanimivem programu in prijavah, zato spremljajte objave na
spletnih omrežjih Zveze tabornikov Slovenije.
Vaše predloge in pripombe nam pošljite na [email protected].
MNENJE /
aktualno 29
Dan Zemlje, dan tabornikov
Besedilo: Zala Šmid
Foto: Zala Šmid
22
. aprila po celem svetu praznujemo dan Zemlje,
v Sloveniji pa tudi dan tabornikov, saj je bila na ta dan
leta 1951 ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije.
Huh, torej pri nas že 63 let ustvarjamo boljši svet,
vzgajamo, skrbimo za okolje, se v rousseaujevskem
duhu vračamo k naravi in sprejemamo vse ljudi ne
glede na raso, veroizpoved itd. Dobro, seveda se
slovensko taborništvo ni rodilo šele tisti dan, ampak
takrat se je pač uradno začelo v obliki in organizaciji,
kot obstaja še danes.
Zakaj pravzaprav “prostovoljimo”? In to tako
številčno in zagnano? Ker imamo radi naravo. Ja,
seveda, in skrbimo zanjo. Kaj še? Ker imamo občutek
za otroke in ker želimo nekaj prispevati k boljšemu
jutri. Ker ni lepšega kot biti krivec za nasmehe in
srečo številnih otrok in mladostnikov. Vse to zveni,
kot da se samo razdajamo, kot da smo nesebični. A
sama zase vem, da ne bi več nosila rutke, če ne bi bilo
še vseh “sebičnih” razlogov, tistih, ki so samo zame,
za moj užitek.
Zakaj smo torej še taborniki? Ker smo taborniki
že od malih nog in nam je zlezlo pod kožo. Ker je
taborništvo način življenja. Ker se moramo premikati,
gibati, tekmovati. Ker se radi učimo in spoznavamo
svet. Ker smo zaljubljeni v večere ob ognju, pod tisoči
zvezd. In ker smo pri tabornikih lahko, kar smo, lahko
preizkušamo svoje meje in ideje ter uresničujemo
sanje. Taborniki so šola za življenje, naložba, varno
okolje za spoznavanje svojih zmožnosti.
Vse to se mi je pletlo po glavi, ko sem 22. aprila
zvečer v družbi tabornikov kranjskih rodov sedela ob
ognju sredi Glavnega trga v Kranju. Vsi smo bili dobre
volje, kitara, ogenj ... Res sem s ponosom in veseljem
sredi dneva sredi mesta nosila rutko. Opazovala sem
starše, ki so z otroki po naključju prišli mimo in se
malce ustavili. Vsi otroci so očarano gledali v ogenj,
z zanimanjem pristopili k tipiju in se pričeli zabavati
z vejami, risati po tleh s kosi oglja ter se enostavno
družiti med sabo. Starši so bili najprej videti malce
skeptični, zadržani. Toda kmalu so se jim obrazi
zjasnili in nekaj jih je celo vprašalo, kako lahko svoje
otroke vpišejo k nam.
Mislim torej, da se morda še premalo predstavljamo
javnosti. Ker smo zakon, a veliko ljudi tega ne ve, niti
ne pomisli na to, saj nas morda nikoli ne vidiji, ne
srečajo. Morda pozna samo čudaško piflarsko sliko
tabornikov, kot jo kažejo ameriški filmi. Dobro, s
filmoma Gremo mi po svoje 1 in 2 je bilo za našo
promocijo kar nekaj narejenega, vendar pa nisem
prepričana, da smo priložnost dovolj dobro izkoristili.
Ljudje potrebujejo izkušnjo v živo, morajo nas srečati
in videti, da taborništvo ni le skrb za okolje, pobiranje
smeti in nošenje rutke. Pokazati jim moramo tudi
tiste plati našega gibanja, ki so tako rekoč sebično
usmerjene. Vsak si zasluži spomine, ki ti jih lahko
dajo le taborniki, zato se javnosti pokažimo večkrat,
ne le 22. aprila.
30
/ Svetkova avantura
Kam v tujino?
Besedilo: Lucija Rojko
Poletje se hitro bliža in načrti za počitnice so že skoraj narejeni. Če pa še ne veš, kam bi se odpravil,
smo pripravili seznam nekaterih mednarodnih aktivnosti, na katere se lahko odpraviš. Za več
informacij o aktivnostih in prijave piši na [email protected].
Smotra 2014 Črna Gora
Akela 2014
Črnogorski taborniki organizirajo nacionalni skavtski
jamboree - smotro z imenom
“Začuti Črno Goro” (Osjeti Crno
Goro). Smotra bo pote­kala v
mestu Bar med 11. in 20. julijem.
Namenjena je ude­le­žencem,
starim od 7 do 21 let. Na programu so raznolike aktivnosti, od taborniških izzivov (vodnih in gorskih)
do večernih koncertov.
Več na: http://www.scout.its.me.
Zelo zanimiva zadeva za
vodnike MČ, ki poteka med
2. in 6. avgustom v Nemčiji
(Westernohe). Akela 2014 je
mednarodni dogodek, ki je namenjen mreženju MČ
vodnikov iz vsega sveta. Organiziran je ob stoletnici
izida prvega priročnika za delo z MČ (Wolf Cub's
Handbook), ki ga je napisal Baden-Powell. Vabljeni
so vodniki, ki so stari 16 let in več.
Več informacij: http://www.akela2014.de/.
Together 2014
Luksemburški taborniki
praznujejo 100 let delovanja
in ob tem organizirajo med­
narodno akcijo Together 2014. Potekala bo med 17. in
26. julijem. Namenjena je tabornikom od 9 do 26 let.
Več informacij: www.fnel.lu.
InterNational Jamboree Iceland
InterNational Jamboree bo
potekal na Islandiji med 20.
in 27. julijem. Dogodek se bo
odvijal na prostoru skavtskega
centra Hamrar Akureyri. Namenjen je udeležencem od 10 do 22 let, tema pa je “V
melodiji s časom” (In tunes with time).
Več informacij: http://www.jamboree.is/.
Chamboree 2014
Mednarodni dogodek
Chamboree 2014 se bo odvijal
med 1. in 9. avgustom. Potekal
bo v mestu Cheshire v bližini
Londona v Angliji. Starost udeležencev je med 10 in
17 let. Obljubljajo teden zabave, svobode in zanimiv
program, poln aktivnosti.
Več na: http://www.chamboree.org.uk/.
Asker 2014, Norway National Jamboree
Norveški nacionalni jamboree bo
potekal med 2. in 9. avgustom v bližini
Osla. Tema dogodka je “Družbeno
udejstvovanje” (Civic Engagement).
Namenjen je udeležencem od 11
do 20 let.
Več na:http://www.scout.org/node/19644.
Vilda Swedish National Jamboree 2014
Vilda, švedski nacionalni
skavtski jamboree bo potekal
med 3. in 9. avgustom. Odvijal
se bo v obliki manjših taborov,
ki jih bodo po celi Švedski organizirale švedske lokalne taborniške enote. Omogočal
bo prave taborniške aktivnosti lokalnih skupin in
mednarodno mreženje udeležencev. Namenjen je
tabornikom od 8 do 15 let.
Več na: http://vilda2014.scout.se/english/.
Watra 2014
Dogodek Watra 2014 organizirajo
poljski taborniki. Potekal bo med 15.
in 24. avgustom na prostoru “Watra”
(Malecz campsite). Namenjen je
udeležencem od 16 do 25 let. Moto
dogodka je “Izziv je vse!” (Challenge is everything!).
Več na: http://watra2014.zhp.pl/scouts/.
SVETKOVA AVANTURA /
aktualno 31
Erasmus+ priložnosti za
tabornike
Besedilo: Maja Vidrih
Tisti, ki ste se že kdaj srečali z mednarodno mobilnostjo za mlade znotraj programov Evropske
unije, verjetno dobro poznate ime Mladi v akciji. Z letom 2014 so v Evropski uniji sprejeli nov
program za mednarodno mobilnost za mlade, ki se po novem imenuje Erasmus+. In kaj ima vse
to opraviti s taborniki?
Seveda lahko tudi taborniki izkoristimo možnosti,
ki nam jih ponuja program Erasmus+. Natančneje,
znotraj programa imamo tri možnosti.
Mladinske izmenjave
Kot skupine (se pravi kot rodovi ali pa posamezni
vodi) se lahko udeležimo ali organiziramo mladinske
izmenjave, ki se sofinancirajo znotraj programa. Mladinska izmenjava pomeni, da se srečata dve skupini
mladih iz različnih držav, preživita nekaj dni skupaj
in v tem času izvajata delavnice na izbrano tematiko.
S tem se lahko skupine mladih spoznajo z mladimi
iz drugih držav in, kar je še pomembneje, dobijo
priložnost, da delijo svoje poglede, izkušnje in želje,
ter s tem dobijo boljšo idejo o tem, kako živijo mladi
v različnih državah po Evropi.
in z vodom. Izobraževanja, delavnice in tečaji so
namenjeni vsem mladinskim delavcem, ki želijo
popestriti svoje delo, vnesti nove ideje ali pa zgolj
deliti svoje izkušnje in dobre prakse.
Možnosti, ki jih lahko izkoristimo kot taborniki in
mladi je torej kar nekaj. Da pa se boste z njimi bolje
spoznali, bomo več o njih napisali tudi v prihodnjih
številkah revije Tabor. Do takrat lahko za več informacij pobrskate na spletni strani http://www.mva.
si/ ali pa pišete na [email protected].
Evropska prostovoljska služba
Posamezniki se lahko prijavijo na Evropsko
prostovoljsko službo (na kratko EVS). Kar nekaj je
že taborniških organizacij v Evropskih državah, ki
medse sprejemajo prostovoljce, da jim ti pomagajo
pri organizaciji in izvedbi njihovega programa ter z
njimi delijo svoje izkušnje in popestrijo program s
svežimi idejami. Seveda pa ni nujno, da prostovoljsko
službo opravljate pri taborniški organizaciji. Izbirate
lahko med pestro ponudbo organizacij, ki se ukvarjajo
s športom, prostovoljstvom, okoljevarstvom, mladimi,
migranti, kulturo, otroci, manjšinami, zdravjem ...
skratka, izbor je resnično velik in gotovo se najde
nekaj za vsak okus.
Izobraževanja
Vodniki, načelniki in starešine pa lahko izkoristite
mnoga izobraževanja, ki so organizirana znotraj
programa in ki vam lahko pomagajo pri delu v rodu
Foto: Nace Kranjc
32
/ STROKOVNO
Program taborjenja
po nogometno
Besedilo: Tadej Pugelj - Pugy
Ste se kdaj vprašali, kaj vpliva na program na taborjenju? Verjetno je prva stvar, ki nam pride na
misel - vreme. Pa je najpomembnejše? Verjetno ne, saj smo pod platneno streho ne glede na vreme.
Kaj pa, če na program najbolj vplivajo taboreči in vodstvo tabora? V duhu svetovnega nogometnega
prvenstva poglejmo, ali to drži in kaj dejansko vpliva na program taborjenja.
Taboreči so igralci
Taboreči imajo pri programu vsekakor glavno
besedo, saj brez njihovega sodelovanja ni programa.
Pomembna so njihova priča­ko­van­
ja - ste jih o tem že kaj povprašali?
Poleg tega je pomembno, da je program taborjenja podaljšek dela med
letom (osvajaje veščin, preizkušenj),
zato je z vodniki vodov pomembno
stakniti glave in preveriti, kaj od
načrtovanega člani lahko izvedejo
na taborjenju.
Vodstvo postavi igrišče
in skrbi za pravila igre
Odgovornost vodstva je, da
poskrbi za organizacijo programa.
Foto: SiNi
Vodstvo uresničuje dogovorjena
pravila (dnevni red), določi oblike
dejavnosti (gozdna šola, izleti, bivak, igre, prosti čas)
in jih razdeli glede na zahtevnost dejavnosti (za MČ,
GG, PP). Kot sodniki na tekmi je vodstvo odgovorno
za red in varnost (pri nogometu velja pravilo, da manj
kot se sliši sodnikova piščal, boljša je igra).
Prostor in oprema za igro
Na program pomembno vpliva, kako dobro poznamo prostor (ali smo tam stalno ali prvič). Poznavanje
prostora omogoča vključevanje programskih vsebin.
Ali sta ob tabornem prostoru reka ali jezero in je s tem
možno izvajati dejavnosti na vodi? Seveda tudi idealno
lokostrelsko “strelišče” ne omogoča lokostrelstva brez
opreme (brez žoge pa ni nogometa).
Širša okolica
Okolica predstavlja možnost za spoznavanje in
raziskovanje značilnosti pokrajine, njenih narav­
nih in kulturnih znamenitosti. Poleg tega ponuja
priložnost za druženje z lokalnimi prebivalci, za
igranje in tekmovanje z mladimi,
za pomoč pri njihovih opravilih in
za spoznavanje njihovega načina
življenja. Z lokalnim gozdarjem se
lahko preživi dopoldne v gozdu ali
pa se starejše domačine povabi na
taborni ogenj in prisluhne njihovim
življenjskim zgodbam.
Tematska obarvanost
Velika večina taborjenj poteka
v duhu “rdeče niti” oziroma teme
taborjenja. Vikingi, robinzoni, indijanci, pa tudi dan za solidarnost,
nenasilje, olimpijske igre. Možno
je spoznavati različne ovire ljudi
(slepota, telesna oviranost), se obnašati čim bolj okolju
prijazno (eko) in spoznavati različne kulture in narode
(npr. Japonska v letu jamboreeja 2015).
Šege in navade
Večni ogenj, totem, dviganje in spuščanje zastave
ter straža so simboli in rituali, ki dajejo taborjenju
taborniški pečat. Kot del programa na taborjenju
vplivajo na zavest o pomenu odnosa do sebe, drugih
in narave. Razvijajo pripadnost taborniški ideji. Pri­
spevajo k povezanosti in soodvisnosti med taborečimi
ter k razumevanju delovanja skupnosti. So kot duh
športnega prijateljstva in “fair playa”.
In na koncu še vreme
Kakršnokoli je, je pravo, ker nanj (v primerjavi z
ostalimi elementi) nimamo nikaršnega vpliva.
STROKOVNO /
aktualno 33
Zakaj inštruktaža ni bavbav?
Besedilo: Jasna Vinder, vodja šole za vodje 2014
Tečaj za vodje in Woodbadge tečaj, ki ju še vedno poznamo pod skupnim imenom inštruktorski
tečaj oziroma inštruktaža, bosta letos v Bohinju med 16. in 23. avgustom. Tečaj za vodje je
namenjen tistim, ki potrebujejo osnovno znanje o vodenju, Woodbadge tečaj pa kreativnemu,
samoiniciativnemu in inovativnemu razmišljanju o taborniškem delu.
Foto: Inštruktaža
Toda, zakaj se prijaviti na inštruktažo? Res je, da je
tam super, da spoznamo veliko novih ljudi. Res je, da
so tisti, ki pridejo s tečaja, navdušeni, polni doživetij
in motivacije. Res je tudi, da mora biti načelnik rodu
(vsaj) v postopku izobraževanja za Inštruktorja I.
stopnje. A obstaja veliko izgovorov: “Toda vodenja se
lahko naučim po zgledu zdajšnjega načelnika.” “Nisem
rojeni vodja, to ni zame.” “Zakaj bi se moral na svoji
lastni taborniški poti ukvarjati z izobraževanjem,
vodenjem in podajanjem znanja mlajšim?”
Vsak tabornik gleda na svet z drugačnimi očmi kot
“navadni smrtniki”. Že delo v vodu začasa medvedkov
in čebelic te pripravi na življenje s soljudmi, ki morajo
kljub svojim razlikam doseči isti cilj. Podobno je z
ostalimi vrednotami, ki nam jih da taborništvo. Skozi
delo v naravi v majhnih skupinah si krepimo svoj značaj
Foto: Inštruktaža
ter postanemo angažirani, avtonomni, odgovorni
in solidarni odrasli. Prav je, da nekaj tega znanja in
sposobnosti damo naprej. Zavedati se moramo, da
je uspešno izvajanje poslanstva organizacije odvisno
od sposobnosti vodij, da kadrujejo, izobražujejo in
zagotavljajo zadostno število odraslih virov.
Predavanja na tečaju zajemajo znanja na področju
vodenja, planiranja, organiziranja, kadrovanja, reševanja
konfliktov, timskega dela idr. Za teme skušamo najti
primerne predavatelje, ki so po možnosti strokovnjaki
na svojem področju in istočasno tudi taborniki. Zelo
nam je pomembno, da je tečaj vsako leto edinstven,
ažuren in atraktiven. Vendar pa se poleg predavanj na
tečaju dogaja tudi marsikaj drugega. Večeri ob ognju,
bivak, zbori in ostalo, vse se dogaja z namenom, da se
spodbudi kreativnost in motivacijo tečajnikov. Vsak,
ki je opravil inštruktažo, pa vam bo povedal, da je
najbolj zanimivo in poučno deliti izkušnje z ostalimi
tečajniki. Te diskusije so pomemben del tečaja, varen
prostor, kjer lahko vsak govori o težavah v svoji enoti,
deli primere dobre prakse, predvsem pa uvidi, da v
svojem položaju ni sam.
Delo v rodu se lahko vedno izboljša. Tudi tako zelo
utečen sistem in dobro delovanje potrebujeta osvežitev,
izboljšave in spremembe. Zato je pomembno, da se
vodje vedno znova izobražujejo in se pozanimajo o
novostih, tako na področju programa in delovanja
rodu, kot tudi na področju osebne rasti v taborniškem
delu. In če si sposodim besede Nelsona Mandele: “Izobrazba je najmočnejše orožje, ki ga lahko uporabite,
da spremenite svet.”
34
/ STROKOVNO
Radovednost + Učenje =
Vseživljenjska radovednost
Besedilo: Tadej Pugelj - Pugy
Je matematika besed pritegnila tvojo radovednost? Te zanima več? Pa poglejmo.
Prvi seštevanec: radovednost
Človeška lastnost je, da vtakne nos v vsako stvar.
Večinoma so radovedni otroci, saj imajo neskončno
vprašanj. Ko pridejo v šolo, imajo učitelji neskončno
odgovorov, ki si jih je treba zapomniti. Tukaj pride
prav pregovor, da je radovednost ubila mačko. Mačka
je bila preveč radovedna in je to plačala z življenjem.
Ob tem pregovoru je nekdo dopisal: “Ampak zadovoljstvo ob tem ji je podarilo novo življenje.” Zato ima
mačka devet življenj. Radovednost je gibalo napredka.
Radovedni so bili pogumni raziskovalci, ki so se kljub
prepričanju, da je na koncu morja prepad in konec
sveta, podali na pot. In ker so se vrnili, danes vemo,
da je Zemlja okrogla. Danes svet poganjajo vprašanja
in ne odgovori.
Te zanima še več? Beri naprej.
Drugi seštevanec: učenje
Največkrat je učenje ozko povezano s šolskim
poukom, sedenjem ob knjigi, naporom in negativnimi
čustvi. Zakaj? Ker je obvezno, načrtovano in ne dopušča
kreativnosti. Kaj pa, če na učenje pogledamo malo
drugače, izven šolskih učilnic? Učimo se praktično
na vsakem koraku, celo življenje, od rojstva do smrti
(od tod vseživljenjsko učenje). Učenje je raziskovanje,
izzivanje meja svojih spretnosti, odkrivanje, da je
nekaj mogoče, spreminjanje samega sebe in iskanje
osebnega smisla. Učenje je luč, ki pomaga radovednosti, da odkrije pravo pot.
Te zanima rezultat? Beri naprej.
Vsota: vseživljenjska radovednost
Radovednost je ključ, ki odpira vrata vseživljenjskega
učenja. Ostati radoveden pomeni nenehno spraševati:
sebe, druge, mlajše in starejše. Biti odprt za novosti,
ki prihajajo od drugih ljudi in iz drugih kulturnih
okolij. Oblikovati kritičen pogled, predstaviti svoje
mnenje ter izzivati svoja prepričanja in vedenjske
vzorce. Pomeni predstaviti svoje ideje in jih obogatiti
na podlagi idej drugih. Podaj se na pot raziskovanja
neznanega, svoja spoznanja pa podeli z drugimi
raziskovalci. Je svet res okrogel?
Si še tu? Potem si na pravi poti, da razumeš in
neguješ svojo vseživljenjsko radovednost; vsepovsod
in ves čas. In s svojim zgledom vzbujaj radovednost
drugih, kako postati in ostati vseživljenjsko radoveden.
Teden vseživljenjskega učenja
Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša
promocijska kampanja na področju izobraževanja in
učenja v Sloveniji. Z njim opozarjamo na vseprisotnost, pa tudi pomembnost učenja - v vseh življenjskih
obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem
življenju prevzema.
Z različnimi dejavnostmi, ki jih organizirajo različni
koordinatorji in izvajalci po vsej Sloveniji prispevamo
k udejanjanju slogana ‘Slovenija, učeča se dežela’.
Tematski koordinator taborniških dejavnosti je tudi
Zveza tabornikov Slovenije.
Spraševati se in raziskovati: http://tvu.acs.si/koledar/iskanje/
OD RODOV /
Škalska liga na divjem zahodu
Jutranje kislo vreme v soboto, 5.
aprila, ni obetalo nič dobrega. A na
že 14. Škalski ligi se nas je na srečo
vreme usmililo in ni bilo dežja, na
trenutke pa se je prikazalo tudi
sonce. 44 ekip je lahko res uživalo v
odličnih in zabavnih igrah, ki so iz
nas izvabile vso znanje o kavbojih.
Malo starejši smo to znanje črpali iz
starih kavbojskih filmov ali stripov,
mlajši pa so precej improvizirali
in vse skupaj je zato izpadlo še
toliko boljše.
Orientacija po okolici je bila
ravno prav zahtevna, da so se
prevladujoči GG-ji nekaj naučili
in ne prehitro obupali. Omenimo
pa tudi humanitarno noto, saj so
se zbirali zamaški in star papir.
Dobra volja je tako prevzemala
prav vse prisotne.
Za konec bi lahko rekli, da je
za nami verjetno ena najboljših
Škalskih lig, in to predvsem zaradi
dobre organizacije, zabavne tematike z res dobrimi igrami, odličnega
razmerja med orientacijo in šaljivimi
igrami ter ponovno fantastične
hrane. Komaj čakamo naslednje
leto. Boš tam tudi ti?
Foto: SiNi
SiNi
Zmagovalci:
Mlajši GG: 3GRI Nutela (RJZ)
Starejši GG: S Z T (RDR)
PP: Butalci (RDR)
RR in Grče: GRrenđerji in PPapak (RJZ)
Foto: SiNi
Foto: SiNi
aktualno 35
36
/ OD RODOV
Taborniški feštival že osemnajstič
Taborniški feštival je letos, ko je praznoval
svojo “polnoletnost”, presenetil z nekaterimi
novostmi, seveda pa so ga popestrile tudi vse
stalne delavnice, ki ga spremljajo že vrsto let.
Preko 60 različnih delavnic je bilo na voljo od
desete ure zjutraj do druge ure popoldne. V
tem času se je Feštivala udeležilo preko 1300
obiskovalcev.
Kot vedno so tudi letos veliko zanimanja
požele predstavitvene stojnice policije in vojske,
kjer so med vso opremo in vozili največ veselja
in radovednosti povzročili službeni konji in
psi. Vsi ljubitelji živali so si lahko pri delavnici
Zveze reševalnih psov ogledali, kako poteka
reševanje s psi, na delavnici herpetološkega
društva so si od blizu ogledali nekatere živali,
ki jih ne vidijo ravno vsak dan, na primer
paličnjaka, pri delavnici Zavoda za gozdove pa
so po drevesnih deblih in vejah “plezali” razni
sesalci in ptice iz slovenskih gozdov.
Športni navdušenci in tisti, ki uživajo v
veščinah preživetja v naravi, so vsekakor uživali
pri lokostrelstvu, metanju nožev, klinčkanju,
vožnji s kanujem in turnirju v scoutballu. Tiste
bolj umetniške duše pa so se lahko srečale pri
barvanju obraza in jezikov, izdelovanju značk,
okraševanju rutice in večno zdrizastemu ubleku.
Med vsemi delavnicami so se našle tudi
take, pri katerih so uživali tudi starejši obiskovalci. Točka KT20+, kjer se vsako leto srečajo
starejši taborniki, je tudi letos privabila znane
taborniške obraze. Predstavniki organizacij­
ske ekipe Svetovne skavtske konference in
Svetovnega skavtskega foruma mladih so
bili na voljo za vsa vprašanja in ideje o teh
dveh velikih dogodkih, ki jih pričakujemo v
letošnjem poletju, med drugim pa so lahko
vsi člani širše organizacijske ekipe sodelovali
pri snemanju promocijskega videa.
Kot predstavnica vlade se je Taborniškega
feštivala udeležila tudi ministrica za delo,
družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač
Mrak, ki se je v spremstvu predstavnikov MZT
Ljubljana sprehodila med delavnicami in se pri
nekaterih tudi sama preizkusila. Poudarila je,
kako pomembno sta kakovostno preživljanje
Foto: Domen Šverko
Foto: Domen Šverko
OD RODOV /
aktualno 37
prostega časa v naravi in krepitev timskega dela,
solidarnosti in prostovoljstva ter tabornike pohvalila
za vse prizadevanje.
Zares pohvalno je tudi, da so se organizatorji
odločili Taborniški feštival, ki sicer velja za zabavno
in sprostitveno prireditev, izkoristiti tudi za dobrodelne namene. Z gostjo Ano Lukner in njeno Anino
zvezdico ter vsemi njenimi prostovoljci so namreč vsi
obiskovalci imeli priložnost spoznati način zbiranja
hrane in osnovnih osebnih potrebščin, vsakdo pa je
lahko kaj tudi prispeval. Ob zaključku Feštivala je bilo
tako zbrano opazno število do vrha napolnjenih vreč,
ki bodo z Anino pomočjo romale do ljudi v težkem
položaju.
Čeprav nas je vreme, ko so se ves čas na vseh koncih
neba okoli nas zbirali temni oblaki, želelo opozoriti,
da je Feštival aprilska prireditev, je delavničarje, organizatorje in obiskovalce dež dohitel šele po tem, ko
so bili v Tivoliju pospravljeni prav vsi štabni šotori in
vsa oprema pospravljena v kombije.
Foto: Domen Šverko
Foto: Žiga Brenčič
Andrej Lenič
Zahvala
Pri izvedbi 18. Taborniškega feštivala so nam
prijazno pomagali Medis, Mladinski svet
Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, Grovez in
Sinergise, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Foto: SiNi
Pokljuški Orli na Feštivalu
Z vodom Orli iz Pokljuškega rodu Gorje smo se
udeležili taborniškega Feštivala v Ljubljani. Tam smo
počeli veliko zabavnih stvari in se igrali veliko iger.
Postavljali smo Da Vincijev most, kar nam je skoraj
uspelo. Na koncu se nam je porušil, zato smo si šli
očistit čakre. Glasbilo yidaki nas je silno pomirilo in
nas pripravilo na lovljenje rib s samokolnico (ali, kot
so rekli nam, s karjolo).
Možgane smo trenirali s partijo vikinškega šaha
in igro spomin z invazivkami. Nato smo se sprostili
z igrami z žogo in ob pikadu. Bili bi najboljši, če nam
ne bi nagajal veter. Obiskali smo tudi vojsko, policiste
in gorske reševalce. Slednji so nas najbolj očarali z
reševalnimi psi. Ob vračanju domov smo naleteli na
ekologe brez meja in jim kot dobri taborniki pomagali
zlagati papir. Imeli smo se zelo lepo in se naučili nekaj
novih uporabnih stvari.
Viktor Medja
Foto: PRG Gorje
38
/ OD RODOV
Dobra volja
na Feštivalu
Tudi RDV-jevci smo se pridružili več kot 1000
tabornikom iz Ljubljane in okolice na tradicionalnem
Feštivalu v ljubljanskem Tivoliju. Izpred naše Barake
smo se z vodnicama Nino in Petro proti Prešernovemu
trgu odpravili predvsem MČ-ji, kar nekaj GG-jev pa
smo kasneje opazili na delavnicah. Na priljubljenem
Prešernovem trgu smo taborniki najprej zapeli našo
himno in se potem družno odpravili proti Tivoliju,
kjer so kolegi pripravili 40 raznolikih in zanimivih
delavnic.
Naš rod je šel na veslanje s kanuji po bajerju ob
Čolnarni, kjer smo se izmenjevali za vesli, pobarvali
smo si jezike, hodili po vrvi, obiskali hišo strahov, metali
smo obroče, bili ustvarjalni na številnih delavnicah
(sestavljali smo z vžigalicami, izdelovali magnetke in
okraske za rutke), igrali malce drugačen bowling (kjer
so bili keglji plastenke, napolnjene z vodo, krogla pa
kar košarkarska žoga), preizkusili znanje in spretnosti
na minskem polju, streljali z lokom, mikali pa so nas
tudi poslikava obrazov in hiša prihodnosti, a so bile
ponekod vrste pač predolge.
Čudovit dan na Feštivalu smo zaključili na najboljši
možen način - s sladoledom!
Foto: RDV Ljubljana
Taras Slapšak, Rod Dobre Volje
Lov na velikonočnega zajčka
Letošnji velikonočni prazniki so bili za murenčke
iz Rodu kraških viharnikov Postojna prav posebni
in zabavni. Ker so bili otroci celo leto zelo pridni,
se je vodnica odločila, da na velikonočno zabavo
povabi tudi velikonočnega zajčka. Ampak zajček se
je odločil, da se malo poheca, in je otrokom pripravil
prav posebno dogodivščino.
Najprej so taborniki s semeni okrasili velikonočna
jajčka, si naredili košarice ter se veliko igrali. Ker
so trebuščki že pošteno krulili, so si pripravili pice
v obliki zajčka ter si med glodanjem pice ogledali
velikonočno risanko. Kasneje so se podali na čisto
pravi lov za velikonočnim zajčkom, ki se jim je skrival
v luknji med skladovnico drv. Za nagrado jim je po
vrtu skril veliko čokoladnih jajc, majhnih in velikih
in še večjih, ki so jih morali poiskati in si napolniti
velikonočne košarice.
Nasmejanih obrazov in dobre volje smo se poslovili
od zajčka, ki nam je obljubil, da nas prihodnje leto
zopet obišče!
Nina, RKV
Foto: RKV Postojna
OD RODOV /
GOTIK
aktualno 39
Športni dan
Grozljivo orientacijsko tekmovanje in kričanje
(GOTIK) je letos potekalo v Šentvidu, na Gimnaziji
Šentvid. Ponovno smo nekateri (morda večina) preživeli
čisto celo noč popolnoma budni! Mogoče, ker smo se
tako zelo bali ... Vreme nas tudi letos ni izdalo, spet
je bil dež. Tekmovalci so tako po prijavah na zbor ter
do pričetka tekmovanja čakali v telovadnici, ki je bila
tokrat ravno prav velika.
Ruševci smo 4. aprila organizirali športni
dan za 4. razrede OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski
Bistrici. Pet vodnikov je otroke pospremilo do
taborniškega doma, kjer smo se za začetek
igrali igro trojnožka, da smo se dobro prebudili,
zatem smo otroke razdelili v tri skupine. V
prvi skupini so se otroci učili vozle, v drugi
so spoznali uporabo kompasa, v tretji so se
igrali različne igre. Po malici so spoznali še
zemljevid in osnove orientacije ter postavili
ognje in šotore.
Po prijaznih in pohvalnih besedah učiteljice
sta nas za športni dan prosili še učiteljici 2.
razredov in tako smo teden kasneje športni
dan organizirali še za drugošolce. Skupina je
štela 36 otrok, tako da je bilo kar pestro. Otroci
so spoznavali potne znake, se učili vozle, se
pogovarjali o življenju v naravi, lovili lisico,
izdelovali kompas ter se sprostili z igrami.
Da sta nam športna dneva res uspela, smo
videli, ko so se nam na vodovih sestankih
pridružili novi člani.
RSR
Foto: RDV Ljubljana
Ko so se vsi premraženi in utrujeni vrnili, je
sledila razglasitev rezultatov. Iskrene čestitke vsem
zmagovalcem, še posebej RSK za skupno prvo mesto!
Zmagovalci so bili zelo veseli nagrad, v kategoriji PP
in GG mlajši pa moramo omeniti tudi dve ekipi, ki
sta bili izjemno dobri, pa vendar izven kategorije.
Vsem takim dajemo dobronamerni nasvet, naj se za
naslednje leto pripravijo in poberejo kakšno dobro
nagrado, saj so si letos dokazali, da si jo zaslužijo.
Čestitke RTT in RBS.
Grozljiv pozdrav, se vidimo prihodnje leto!
RDV
Foto: RSR Ilirka Bistri
ca
40
/ OD RODOV
Taborniški smuti
Zmajčkova
dogodivščina
Foto: Ema Koncilija
Na dan Zemlje, ki je hkrati tudi dan tabornikov,
se Novomeščani vsako leto zberemo na skupni prireditvi, ki je namenjena predvsem osnovnošolcem.
Na njej se predstavijo osnovne šole in vrtci, izvajajo
se zabavne delavnice za otroke, seveda pa imamo
svojo stojnico tudi taborniki. Vse je brezplačno, le
za vstop moraš prinesti nekaj zamaškov, kakšna
stara oblačila ali igrače.
Foto: Nejc Sušin
Taborniki iz Šaleške doline in okolice smo se v
nedeljo, 13. aprila, zbrali v Sončnem parku, kjer smo
zmajčku Štefanu pomagali pregnati škratka Zlobo, ki
je začaral njegova dobra prijatelja - medvedka Tonka
in čebelico Tinko.
Rod Jezerski zmaj Velenje je že četrtič organiziral
akcijo Iskanje zmajčka v okviru dneva Zemlje in dneva
tabornikov, ki je namenjena vsem tabornikom Šaleške
doline in okolice, ki so stari od 4 do 10 let. Tekmovanja
se je udeležilo 57 ekip oziroma 338 pogumnih mladih
tabornikov, ki prihajajo iz Velenja, Pesja, Šoštanja,
Topolšice, Šmartnega ob Paki in Mislinje. Otroci so
morali opraviti osem taborniških nalog, med dva­
najstimi šaljivimi pa so izbrali najljubših šest in jih
rešili. Zabava ob nalogah je bila zagotovljena, vse
skupaj pa so popestrili še naši trije glavni junaki.
Kot ena od organizatork bi se zahvalila celotni
organizacijski ekipi in kontrolorjem, vsem sponzor­
jem in mestni občini Velenje, ki nam je omogočila,
da se je v nedeljo v Sončnem parku lahko zabavalo
in veselilo toliko otrok.
Pia Mirnik
Foto: Ema Koncilija
Taborniki smo se letos predstavili s pravimi
taborniškimi smutiji iz različnega sadja in zelenjave.
RGT je predstavljalo pet PP-jev, ki smo ves čas pridno
delali, saj je bila naša stojnica ena izmed najbolj
obiskanih. Komaj smo se uspeli med seboj zamenjati,
da smo lahko šli nekateri kot ponosni taborniki kar
v krojih ter z rutko okoli vratu v šolo odpisat test.
Staša Pavlin
Zmagovalci:
Murni: Puhasta banda, RHP Mlajši MČ: Zverce, RPG
Starejši MČ: Kačice, RTV Foto: Nejc Sušin
OD RODOV /
aktualno 41
Pomladovanje v
deželi čokolade
Foto: RPG Šoštanj
Pomladovanje na
Slemenu
Konec marca smo se medvedki in čebelice Rodu
snežniških ruševcev odpravili v Deželo čokolade, v
kočo na Pavlici pri Ilirski Bistrici. Ker smo bili tako
vznemirjeni, prvi večer kar nismo in nismo mogli
zaspati. Zgodaj zjutraj so nas zbudili vodniki in že
ob šesti uri zjutraj smo zaspani odkorakali iz koče
na pestro jutranjo telovadbo, ki ji ni bilo videti
konca. Začel se je naš čokoladni program. Urili smo
našo iznajdljivost in tekmovali v postavljanju čim
višjega stolpa iz slamic, na vrh pa smo morali zapičiti
munchmallow. Pomerili smo se v znanju o čokoladi
in ugotovili, da o njej res veliko vemo. Kosilo je bilo
najboljše, poleg rižote in piščanca smo “ta pridni”
dobili še slastno jabolčno pito.
Odpravili smo se na lov na lisico in skoraj bi jo
ujeli, ampak nam je na žalost ušla ... Nato pa smo
se v dveh ekipah pomerili v postavljanju piramide.
Za tem smo se pod Mojčinim vodstvom igrali super
družabne igre. Izdelali smo ogromen “MČ, ne jezi se” v
človeški velikosti, zvečer pa smo se zbrali ob ognju in
zapeli nekaj pesmi ter si na ognju spekli hrenovke in
munchmallowe. Drugi dan smo vstali mešane volje,
saj smo vsi nestrpno čakali, da vidimo naše mamice
in atije, po drugi strani pa nismo hoteli oditi, ker nam
je bilo lepo na taborniško-čokoladnem potovanju.
Toplo, sončno vreme in taborniki Rodu Pusti grad
Šoštanj smo zasedli Andrejev dom na Slemenu. GG-ji
smo se do doma na Slemenu pomerili v orientaciji in
jo vsi uspešno premagali. Zvečer smo odkrivali, kdo
izmed nas je volkodlak in se do poznih ur družili ob
petju in kitari. Čas za vstajanje so naznanili zgodnji
jutranji žarki. Po telovadbi in zajtrku smo po minskem
polju iskali sestavine za golaž, se naučili izdelati ognjišče
in triangel. Nato pa nas je čakal pravi kuharski izziv.
Vsak vod posebej si je sam pripravil kosilo - golaž,
pri tem pa smo bili zelo uspešni (še sam gospodar
nas je pohvalil).
Z novo energijo smo iz smole in oglja izdelali
naravno lepilo in se pomerili v igri barv z vprašanji,
za nagrado pa smo si privoščili slastne mafine. Pred
večerjo smo se naučili risati skico terena, nato pa
smo večer preživeli ob kitari, skečih in vicih. Tako
smo gozdovniki in gozdovnice preživeli fantastičen
vikend in že komaj čakamo naslednje skupno druženje.
Suzana Podvinšek
MČ-ji RSR
Foto: RSR Ilirka Bistrica
42
/ OD RODOV
Dan na kmetiji
Del voda Polhki iz Rodu Močvirski tulipani
je v soboto, 19. aprila, obiskal kmetijo enega
od naših članov na Brezovici. Dekleta smo
nasekale drva, Filip in Rok pa sta postavila
ogenj. Med tem ko smo čakali žerjavico za
krompir, smo se odpravili na ogled kmetije.
Pri kravah, okrog 110 jih je, je smrdelo, ampak
je bilo vseeno zabavno. Domače, nepredelano
mleko nam je bilo zelo všeč in vsak je domov
lahko odnesel steklenico ali dve.
Žerjavice je bilo kmalu dovolj, da smo vanjo
položili v folijo zavite krompirčke, potem pa
smo se šli vozit z bagrom. Vse nas je bilo strah,
a ni bilo nič strašnega. Vsi smo prišli na vrsto
za krog okrog kozolca. Naenkrat je Eva zagleda
zajčke, morske prašičke in želve. Vsa dekleta
smo jih takoj začela božati. Ko smo me kasneje
pripravljale kosilo, pa so fantje našli še race, ki
so skakale z brega na breg in bežale pred nami.
Ogledali smo si tudi kombajn, traktorje, bale
Foto: RMT Ljubljan
a
sena in ogromno žago za les. Preden smo odšli domov, smo
se igrali še skrivalnice in opazovali gospoda, ki je s traktorjem
drobil zemljo na manjše koščke, da bo lahko vanjo posadil
žito. Dan je bil zabaven, poln dogodivščin in zelo poučen!
Filip je s predstavitvijo kmetije in opravljenimi ostalimi
zahtevami osvojil veščino Kmetovalec 2.
Nina Strmčnik
Fotoorientacija na sončno soboto
Foto: RZS Železniki
Ob 20. obletnici Rodu
zelene sreče Železniki
vas 30. in 31. maja
vabimo na Taborniški
vikend in zaključno
zabavo s skupino
Trinajsta plača! Več na: rzs.rutka.net.
Ker so občani Železnikov postali tako navdušeni
nad vsakoletno občinsko orientacijo, smo se taborniki
Rodu zelene sreče odločili, da jim ob 20-letnici rodu
ponovno pripravimo še fotoorientacijo, tokrat pomešano
s checkpointom. Kljub manjši udeležbi tekmovalci
pravijo, da so uživali v sončni aprilski soboti.
S časovnico tri ure in pol so 26. aprila po Železnikih
in v bližini (vse do Dražgoš) iskali razne detajle hiš,
spomenikov in naravnih objektov. Poleg tega so
poljubljali mimoidoče, se dotikali vrha Ratitovca,
gospodinjam pomagali likati perilo, pometali so
dvorišča, vozili traktor, pospravljali pasje kakce in
kupovali za dva centa peteršilja. Iskali so tudi čipke,
največje klekeljne, se sprehajali brez hlač, sestavljali
pesmi, posneli selfija in šli k nekomu na rojstnodnevno
zabavo. Tekmovalci so bili zelo zagnani in ena izmed
ekip je prehodila celih 16 kilometrov!
Taborniki Rodu zelene sreče smo navdušeni, da
so naši občani pripravljeni sodelovati z nami in jih
ni strah spopasti se z izzivi, ki jim jih pripravimo!
Komaj čakamo na naslednji dogodek v okviru naše
20-letnice in praznovanja! Praznujte z nami!
Irena Tavčar
OD RODOV /
aktualno 43
Rod Odporne želve praznuje
50 let
Foto: ROŽ Anhovo
Začelo se je leta 1964, ko so učitelji Osnovne šole
Jože Srebrnič Deskle prepoznali koristi taborništva
in omogočili 21 otrokom taborjenje s taborniki Rumenih sokolov iz Šempetra. Navdušenje po vrnitvi
s 14-dnevnega taborjenja v Strunjanu je bilo tako
veliko, da ni bilo več poti nazaj. Seme taborništva
v Desklah je bilo zasajeno in uspešno kali še danes.
Seveda pa to ne bi bilo možno brez velike podpore
tovarne 15. september Anhovo, ki je, kot je bilo za tiste
čase običajno, takoj podprla idejo in nato podpirala
delovanje, tako finančno kot kadrovsko. Sodelovanje
s tovarno je pripomoglo tudi k temu, da so taborniki
za svoj znak izbrali želvo in po njej tudi ime “odporne
želve”, ki ga še vedno nosimo - kot znak odpornosti,
trdnosti in vztrajnosti.
Ob tej priložnosti je 25. aprila v Kulturnem domu
v Desklah potekala svečana slovesnost. Ob taborniški
himni se je prvič dvignila zastava našega roda. S kulturnim programom so mladi taborniki skozi skeče,
pesmi in s plesom predstavili utrinke taborniškega
življenja. Zveza tabornikov Slovenije je rodu in
najstarejšim zaslužnim članom roda podelila priznanja.
Po prireditvi se je dogajanje preselilo na naš taborni
prostor, kjer smo ob tabornem ognju in prijetni družbi
zaključili praznovanje.
V tem tednu smo počastili tudi dan Zemlje in
dan tabornikov. V Stekleni dvorani kulturnega doma
smo pripravili razstavo 50 let taborništva v Desklah
in izdali zbornik Že 50 let Odporne želve ustvarjamo
boljši svet.
Da delamo dobro, dokazuje vedno številčnejše
članstvo v našem rodu in vedno več mladih vodnikov,
ki so pripravljeni svoje znanje prenašati na najmlajše.
Taborništvo ni le popoldanska aktivnost, je način
življenja. Zato si ob prazničnem trenutku želimo,
da bi se odpornost in trdnost naših želv nadaljevala
še nadaljnjih 50 let.
In memoriam
Naše vrste je prezgodaj zapustil
Frenk Cimerman, ki je bil v osemdestih
vodnik in v devetdesetih član rodove
uprave Društva tabornikov Rodu
Črnega mrava. S svojim delom in
neprecenljivimi izkušnjami je izjemno
prispeval v turbulentnih časih društva,
zato bo za vedno ostal v taborniškem
spominu Črnega mrava. Svojcem in
prijateljem izrekamo iskreno sožalje.
Taborniki Rodu Črnega mrava
Foto: RČM Ljubljana
Maja K. Cencič, Demi Munih
44
/ ZGODBA ZA TABORNI OGENJ
Več tabornikov
več ve
Dragi Pingvini,
v prejšnji številki in na internetu sem zasledila,
da ima Rok probleme s starši, zato vam pišem,
ker sem tudi jaz že bila v taki situaciji. Tabornik
priskoči taborniku na pomoč, a ne? :)
Mislim, da bi Rok moral čim prej povedati
staršem, kaj se je zgodilo. Saj bodo jezni na
začetku, ampak bolje, kot če sami najdejo zlomljeno kontrolo za Playstation. Moji starši vedno
ugotovijo, če jim kaj prikrivam, in so običajno
bolj jezni, če jim ne povem po resnici sama od
sebe. Mislim tudi, da se Rok ne bi smel tako
znašati nad drugimi Pingvini, saj niso oni krivi
za to, kar se je zgodilo! To res ni lepo od njega,
da znaša jezo nad svojimi prijatelji. Nas vodnik
vedno spodbuja, da rešimo probleme med sabo
in da nismo slabe volje, da ne ostanemo dolgo
časa skregani.
Rada bi vam tudi povedala, da zelo rada
berem zgodbe o vašem vodu in vedno komaj
čakam na novo! Včasih me kaj, kar se vam zgodi,
spomni na naš vod. Zato bi vas rada prosila za
en nasvet, ker se o tem ne morem pogovoriti z
mojimi taborniki. Že dolgo časa mi mi je všeč en
tabornik iz voda in pred nekaj časa sva se začela
več družiti tudi sama brez drugih. Čisto sem bila
presrečna! Mislila sem, da se je tudi on zaljubil
vame, zdaj pa sem ugotovila, da hodi z neko
drugo punco. Zelo mu privoščim in si želim,
da bi bil srečen, a me zelo boli, ko pomislim
na njega in zakaj mu nisem bila jaz bolj všeč
kot ona. Kaj naj naredim, da ga pozabim? Raje
bi bila samo njegova prijateljica, ker je ful fajn
oseba, ampak ne morem, ker mi je zlomil srce.
Kaj bi vi naredili na mojem mestu?
Hana iz voda Radioaktivnih veveric*
(*imeni tabornice in voda sta spremenjeni)
Draga Hana,
vau, veš, kako smo bili presen
ečeni, ko smo dobili
tvoje sporočilo? Zelo smo
veseli, da si nam pisala!
Imaš prav, veš: staršem sem
priznal, da sem v
napadu jeze zlomil kontro
lo in za kazen ne smem
igrati igric dva tedna. Ampak
zdaj imam več časa,
da se pripravim na sestan
ke z mojimi MČ-ji, kar
sploh ni slabo! Tudi Pingvi
nom sem se opravičil,
da sem bil taka kislica. Res
ni bilo lepo od mene.
Hvala ti za nasvet, saj sem
vedno govoril, da so
taborniki pametni ljudje!!
!
O tvojem problemu smo
se pogovorili v vodu
in vsak je imel drugačno
rešitev, strinjali smo se
edino v tem, da bi bilo dob
ro, če se lahko nekako
“odljubiš”, ker te bo dru
gače še naprej bolelo.
Tako je rekel Nejc, jaz še nis
em imel zlomljenega
srca, tako da ne vem. Baje
pomaga, če se zaposliš s
kakšnim hobijem, sploh s
športom. Tina pravi, da
zna tudi čokolada dobro pot
olažiti. Vid je predlagal,
da pač pozabiš, kar je bilo
. Mislim, da tudi on še
ni trpel zaradi ljubezni, po
mojem ne more biti
tako preprosto. Mogoče pos
kusiš najprej s hobiji
in čokolado?
Upam, da smo ti bili v pom
oč in sporoči nam,
kako ti gre!
Držimo pesti,
Več nasvetov za zlomljena srca najdete na
Facebook strani Pingvinov: facebook.com/vodpingvini!
tvoji Pingvini
Anita ni nikoli
Halo
IZ TABORNIŠKE PESMARICE / razvedrilo 45
Zapisal: Gašper Cerar
Foto: Nace Kranjc
a e G D F C d E
a
e
Narobe sem napisal tvoje ime
G
D
in zdaj več ne verjameš, da pomeniš mi vse,
F
C
zdaj si vsa užaljena, še vrat več ne odpiraš,
d
E
ne dvigaš telefona in pisem ne prebiraš.
C
e
a
A jaz sem le napisal tako zaradi rime,
e
G
ker veš da na Angelika se nič ne prime.
C
e
a
Napisal sem Anita, ker lepše se konča,
e
in hitro najdeš rimo, saj vsak jo že pozna.
F
E
a
D
a D
Anita, Anita ... Anita ni nikoli ... Anita nikoli.
a
e
Narobe sem napisal, zdaj mi je žal,
G
D
in če takrat bi vedel, se ne bi igral,
F
C
in ne bi sploh napisal tistega grafita,
F
D
da vsi ti govorijo, če res še nisi sita.
a
e
Na hitro sem napisal in komaj zbežal,
G
D
še zdaj ne vem, kako me ni tvoj oče spoznal,
F
C
in zdaj si vsa užaljena, držiš se svoje mame,
F
D
zvečer zapiraš okna, še psa pošiljaš name.
C
e
a
A jaz sem le napisal tako zaradi rime ...
A jaz sem le napisal tako zaradi rime ...
/ KOLEDAR AKCIJ
46
9.–10. maj
10. maj
Scoutball turnir
športno tekmovanje
Bičikleta žur
zabavno kolesarsko tekmovanje
10. maj
Taborniško košarkarsko tekmovanje
košarkarsko tekmovanje
16.–17. maj
Še ta počasnemu mine
orientacijsko tekmovanje
Topolšica, Šoštanj, Velenje
GG, PP, RR, grče
Rok prijav: 10. 5.
Cena: 40 €/ekipo; 25 €/dvojice
Kontakt: stpm.rutka.net,
Rod Jezerski zmaj Velenje
[email protected]
17. maj
Spust po Ljubljanici
ekološko-kanuistično tekmovanje
Livada, reka Ljubljanica
PP in starejši
Rok prijav: 12. 5.
Cena: 35 €/ekipo
Kontakt: rbs.rutka.net/spust,
Rod Bičkova skala Ljubljana
Ščukanujanje
orientacijsko-kanuistično tekmovanje
Cerknica
GG, PP, RR, grče, rekreativci
Rok za prijavo: 19. 5., 23. 5.
Cena: 5 €/osebo; 8 €/osebo
Kontakt: scuke.wordpress.com/,
Rod Jezerska ščuka Cerknica
[email protected]
25. maj
maj in junij
14.–15. junij
4.–15. julij
Spomladanska kanu orientacija na jezeru
orientacijsko-kanuistično tekmovanje
Zbilje pri Medvodah
ekipe s svojim kanujem
Kontakt: rdr.rutka.net
Rod dveh rek Medvode
Območni mnogoboji
mnogoboj
na več lokacijah
vse starostne skupine
Kontakt: vodniki in načelniki rodov
Območne organizacije ZTS
Državni mnogoboj
mnogoboj
Ajdovščina
vse starostne skupine
Rok prijav: 6. 6.
Cena: 18 €/osebo
Kontakt: [email protected]
ZTS in Rod Mladi bori Ajdovščina
Petarda popotniški tabor
kadrovsko-izobraževalni tabor
Dolnji Kot ob Krki
PP
Rok prijav: 25. 5.
Cena: 150 €/osebo
Kontakt: http://rsk.rutka.net/ppt/,
Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka
[email protected]
Foto: SiNi
23.–25. maj
Vabila pošljite na [email protected].
[email protected]
Pripravljena sva na najhujše! Foto: RDV
Tudi slep GG zrno najde. Foto: SiNi
Ureja: Nace Kranjc
Mrtveci so bili na GOTIK-u. Strašljivo. Foto: RDV
Nov taborniški hišni ljubljenček. Foto: SiNi
Moj je bolj svetleč kot tvoj! Foto: Matic Pandel