Ruski Center znanosti in kulture vabi na predstavitev knjige SIBIRSKE PRAVLJICE, ki je izšla pri založbi MIŠ. Sibirske pravljice je izbrala in priredila Maria Ana Kolman, ilustrirala Arijana Gadžijev, prevedla pa Dzhamilyat Abdulkhalikova. Predstavitev bo dne 13.11.2013 ob 18.00 v Ruskem centru znanosti in kulture na Ciril Metodovem trgu 1 v Ljubljani. Po predstavitvi bo pogostitev, ki jo bodo pripravili predstavnik centra Rifat Kadyrovič Pateev, gostilna Bizjak iz Zgornje Bele pri Preddvoru in družina Jenko in Zgornje Bitnje pri Ilirski Bistrici. Sibirske pravljice prihajajo iz daljne Sibirije, kjer ljudje, živali in rastline še danes živijo skupaj s pravljičnimi junaki. To so zgodbe o pravičnosti, pogumu, ljubezni, zvestobi in modrosti. Čeprav so te pravljice nastajale v času in deželi, ki se zdita neskončno daleč, ohranjajo svojo sporočilnost tudi v tem času in tukaj. S svojo modrostjo otrokom kažejo pot, po kateri naj hodijo, da bodo nekoč lahko ustvarjali pravičen svet. Maria Ana Kolman Sibirske pravljice Izbor in priredba Maria Ana Kolman Ilustrirala Arijana Gadžijev Uvod Onstran Urala je neskončnost, ki nosi ime Sibirija. V jeziku sibirskih Tatarov pomeni beseda Sibir ‘speča dežela’. Ta daljna dežela, kjer se stepe, reke, jezera, tajga in močvirja razprostirajo med mogočnimi gorami na jugu in polarnim morjem na severu, je srce velike in mogočne dežele Rusije. Tišina tajge hrani spomine in skrivnosti svojih prednikov, ki skupaj z duhovi narave živijo v času, ki je v neskončnosti te čudovite dežele večnost. Od tu prihajajo sibirske pravljice, ki nam razkrivajo modrost starodavnih ljudstev in tkejo vez do naših slovanskih korenin. V pravljicah živi duša narodov, ki so v daljni nekdanjosti sloveli po svoji modrosti in pravičnosti. Pravljica sporočilnost izraža že v svojem imenu – govori o nečem, kar je prav in kar je res. S tem pravljica presega okvir, ki ji ga je dal sodoben čas s tem, da jo je uvrstil v neko navidezno resničnost. Zgodbe iz pravljic govorijo o svetu, kakršen bi moral biti, da bi bilo prav. Stara slovanska kozmologija je poznala tri svetove: JAV – svet, v katerem živimo, NAV – svet naših prednikov, in PRAV – svet bogov in duhov. Bogovi in duhovi nam tako iz svojega sveta s pomočjo pravljic sporočajo pravico in resnico ter nas s tem učijo modrosti in poštenja. Naši davni predniki so verjeli v obstoj treh svetov in videli tisto, v kar so verjeli, medtem ko mi danes 7 verjamemo le tisto, kar vidimo. V teh starodavnih pravljicah zato bogovi in duhovi živijo skupaj z ljudmi, so jim zaščitniki in vodniki. Tudi živali niso človeku nevarna bitja, ampak njihovi pomočniki. V pravljicah, ki prihajajo iz daljne Sibirije, je jasna sporočilnost, ki naj bo popotnica našim otrokom v svet, da ga bodo znali urediti tako, kot je PRAV. Ljudstvom Sibirije, ki živijo v spoštovanju do narave, je preživetje omogočala prav modrost, ki so jo iz roda v rod predajale pravljice: biti dober in pravičen ter predan svojemu rodu. Naša dolžnost je, da to staro modrost predamo svojim otrokom in vnukom, da bodo ustvarili pravičen svet, v katerem bodo doma ljubezen, sreča, zdravje, mir in blagostanje. Slikovna upodobitev pravljic je delo mlade ilustratorke Arijane Gadžijev, ki je lepoto Sibirije in sporočilnost pravljic predstavila kot zlitje treh svetov v otrokovo resničnost. V teh podobah so junaki resnični in živi, cvetovi tisočerih rož opojno dišijo v zrcalih pravljičnih jezer, v vetrovih zvenijo cedre tajge in trave bežijo čez prostranstva neskončnih step. Avtorica je naslove pravljic osmislila z okrasnim okvirjem, ki podaja še eno sporočilo naših davnih prednikov: uokvirjeni smo z vsem, kar nas obdaja – z rastlinami, živalmi, ljudmi in zemljo, na kateri živimo. 8