MESEČNIK
SUŠEC
3/14
Pustna
Danes bomo krofe cvrli,
kakšno smešno še razdrli,
vso obleko bomo slekli,
se v pajace preoblekli,
s krinko si obraz zakrili šeme - v svet se zapodili
žalost vso naj šment pohrusta;
danes šli se bomo pusta.
(Danilo Gorinšek)
MAREC - SUŠEC
Ime marec je prevzeto po imenu rimskega boga Marsa. Mars je bil prastar italski
bog, ki je utelešal divje, neukročene in skrivnostne sile narave. Bil je hkrati
praoče rimskega ljudstva ter zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, pozneje tudi
rimski bog vojne. Slovensko ime za marec - Susecz - sušec srečamo v rokopisu
Martina iz Loke leta 1466. Uporabil ga je tudi Primož Trubar.
Ime sušec, opozarja na čas, ko se zemlja toliko osuši, da jo je že mogoče pričeti
obdelovati.
Če na 40 mučenikov (10. 3.) dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje.
Če sušca grmi, dobra letina prihiti.
Če ne prej, na Jedrt (17.3.) gorka sapica pihlja.
Če se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice.
Mesečnik DSO Bežigrad,
Marec 2014, št. izdanih izv. 50
Izdajatelj: Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad, Komanova ulica 1, 1000 Ljubljana
Ideja in oblikovanje: Špela Simončič, Milena Avbelj
Mesečnik je namenjen interni uporabi, besedilo ni lektorirano
Zgodba o pustnem torku, 14.2.1961
Ples v maskah v narodnem domu v Ljubljani, ker sem telovadil že veliko let.
Oblečen sem bil v Maharadžo s turbanom na glavi in na vsakem prstu sem imel
prstan - bižuterija. Plesal sem veliko, saj sem poznal skoraj vsa dekleta. Nato pa
se je pojavila ona, oblečena v princesko. Nisem je poznal. Nekajkrat sva
zaplesala, masko pa je odvrgla šele ob 24.00 uri. Kmalu za tem je odšla domov,
saj jo je prišel iskat njen stric. Dogovorila sva se za ˝randi˝. Drugi dan 15.
februarja je bil popolni sončni mrk. Prišla je na dogovorjeno mesto in v kinu
Komuna sva gledala italijanski film »Rimljanka«. Kmalu sva se poročila in
dobila sina in hčer, ter nekaj let srečno živela…
Marko
Na Gregorjevo se ptički ženijo!
Velikokrat smo slišali zgornji stavek od babic, dedkov, staršev pa verjetno tudi
od kakšne starejše sosede ali znanca. Pa vendar še danes marsikdo ne ve, kdaj
praznujemo Gregorjevo, po katerem Gregorju je praznik dobil ime in kaj
pravzaprav je smisel tega dne.
Gregorjevo je dobilo ime po svetem Gregorju Velikem, papežu iz 6. stoletja. Ta
je godoval na prvi spomladanski dan, z uvedbo gregorijanskega koledarja pa se
je njegov god iz 21. marca prestavil na 12. marec, na ta dan je sveti Gregor umrl.
Danes sicer njegov god praznujemo 3. septembra, še vedno pa sveti Gregor
ostaja znanilec pomladi, poleg tega pa je tudi zavetnik učiteljev, študentov,
glasbenikov in pevcev.
Gregorjevo ni samo praznik zaljubljencev,
ampak ima tudi drugačno vlogo. Po nekaterih
krajih po Sloveniji še danes ohranjajo običaj,
da po reki spustijo ladjico ali hišico s svečo v
notranjosti. Včasih je bil namreč ta dan
praznik rokodelcev, ki so v vodo spustili kose
desk ali stare cokle, nanje pa so pritrdili sveče
– s tem naj bi dokončno pregnali zimo in
naznanili začetek pomladi.
S prebujanjem pomladi nastopi novo obdobje,
narava na novo zacveti, ptice začenjajo peti,
dnevi postajajo daljši in bolj sončni, ljudje
smo bolj veseli in energični. To velikokrat
vodi v nastajanje novih odnosov in ljubezni.
POMLADNA
Pomladni veter je zavel,
da gaj in log je oživel.
Se zvonček skromni veseli,
trobentica, vijolica cveti.
Življenje se prebuja,
spomine drage mi obuja.
Kje tista je pomlad,
ki si imel tako jo rad?
Narcise, tulipani so cveteli,
Pa nageljni so pisani rdeli.
Zdaj so cvetice žalostne tako,
ker tvoje več ne vidi jih oko.
A. Pogorelec Tomažič
Dan žena
Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v
približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja
ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
Materinski dan
Materinski dan je neformalen praznik
posvečen
materam.
Praznovanje
materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga
praznujejo od leta 1910, v Evropo je
navada prišla po prvi svetovni vojni.
Materinski dan so v Evropi začeli
praznovati po prvi svetovni vojni,
vendar ob različnih datumih. Sprva je bil
določen 15. maj, potem pa prestavljen na
25. marec. V Sloveniji se po drugi
svetovni vojni materinski dan zaradi
praznovanja dneva žena, 8. marca,
praviloma ni praznoval, danes pa je spet
v veljavi in se praznuje na isti dan kot
Marijino oznanjenje, torej 25.marec.
MOJI MAMI
(odlomek iz pesmi)
***
Mama je kakor jutranja zarja,
ki lep dan nam obeta,
tako je ona vse življenje
za svoje otroke zavzeta.
Srce vsake mame, kot sonce žari,
ki za svoje najdražje ona živi.
Njena topla roka nas poboža.
njen zguban obraz, lep je kakor roža.
***
Olga Vesel
40 mučencev
Spomin na 40 mučenikov se v krščanskem koledarju obhaja 10. marca. Na ta
dan se Rimskokatoliška cerkev spominja 40 rimskih vojakov, ki se niso hoteli
odreči krščanski veri in so v Sebasti umrli mučeniške smrti.
Krščansko izročilo
V letih 308-324 je vladal cesar Licinij, ki se je sprl s Konstantinom I. Velikim.
Od njunega nesoglasja dalje je Licinij v kristjanih videl sovražnike in ker je bilo
treba sovražnike ali spreobrniti ali pa pobiti, je tudi vojakom na svojem območju
ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo.
Temu odloku se je uprlo štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni
za svojo vero umreti.
Vojakom seveda ni bilo prizaneseno. Po tem, ko so se vsi skupaj podpisali pod
zadnje pismo, je bilo vseh 40 slečenih do golega in v eni najhujših zim takratne
Armenije odpeljanih do zamrznjenega ribnika. Tam so jih vse vrgli v vodo, kjer
so tragično umrli.
Prazniki in svetovni dnevi
v marcu
-
8.3. dan žena
10. 3. 40 mučencev
12.3. Gregorjevo
21.3. sv. dan poezije
21.3. prvi pomladni dan
23.3 sv. dan meteorologije
25.3. materinski dan
27.3. sv. dan gledališča
PON TOR SRE ČET PET SOB NED
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24/31
25
26
27
28
29
30
Predvideni prihajajoči dogodki v marcu
- tombola
- čajanka (tema: Mesečnik)
- praznovanje rojstnih dni
- nastop ŽPS Svoboda
- nastop KD Stara Vrhnika; igra Bilo je nekoč
- nastop MPZ LPP
Dogajalo se je v februarju
- nastop MPZ Posavje
- delavnica; izdelovanje izdelkov iz gline
- nastop Peškega okteta iz Moravč
- kulturna prireditev posvečena Francetu Prešernu