1. No category

30. MED LETOM
26. Oktober 2014
Evangelij: Ljubi Boga in svojega bližnjega Mt
22,34 40
34
Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus
saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na
enem kraju. 35 Eden izmed njih, učitelj postave,
ga je preizkušal z vprašanjem: 36 »Učitelj,
katera je največja zapoved v postavi?« 37 Rekel
mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem
srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. 38 To
je največja in prva zapoved. 39 Druga pa je njej
enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega
sebe. 40 Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava
in preroki.«
Leto XI, štev. 44
KAKŠNA JE TVOJA LJUBEZEN?
Današnji evangelij nam govori o treh zapovedih ljubezni, ki so na videz
in po imenih različne, v resnici pa ne. Prva se glasi: ljubi Boga. Druga, ljubi
bližnjega, je tej enaka. Ravna pa se po tretji, saj je potrebno bližnjega ljubiti
kakor samega sebe.
Iz navedenega moremo narediti več zaključkov.
Če nekdo pravi, da ljubi Boga, bližnjega pa ne ljubi, je njegova ljubezen
do Boga ničeva. Če kdo ljubi bližnjega, trdi pa, da Boga ne ljubi, Boga v
resnici ljubi. – Če kdo tako ljubi bližnjega, da pri tem pozablja nase,
dejansko ne pozablja nase. Mati Terezija je s tem, ko je pozabljala sebe in se
vso dala v službo najrevnejših, naredila zase več, kot bi mogla narediti s
čimerkoli drugim. – Kdor ne ljubi ne Boga ne bližnjega, tudi sebe ne ljubi.
Sebičnost ni ljubezen, ampak je njena »pokveka«.
Ljudje poznamo mnogo sreč, toda samo ljubezen nas zares osrečuje. Zato
je zares srečen samo človek, ki resnično ljubi. Iz tega, koliko je naša
mladina srečna, smemo sklepati, koliko ljubezni je v njej. Iz sreče, ki jo
izžarevajo naše družine, smemo sklepati, koliko se njeni člani ljubijo med
seboj. Iz sreče, ki jo odsevajo naša nedeljska srečanja, smemo sklepati,
koliko ljubezni je v naših župnijskih občestvih. Iz količine sreče, ki jo
doživlja današnje človeštvo, smemo sklepati na količino ljubezni, ki jo
danes ljudje zmoremo.
In koliko je zmoreš ti? Koliko je zmore tvoja družina? Kakšna je ta
ljubezen?
VEDEŽEVANJE
Čim manj vere je v neki deželi, kraju ali dobi, toliko več je praznoverja.
To se dogaja danes tudi nam. Vere mnogi nočejo sprejeti, verjeli pa bodo
vedeževalkam ali ne vem katerim/čigavim zvezdam. To ni samo pri nas,
take reči najdemo tudi v tujini in kartomani, vedeževalci, preroki si prek
televizije, časopisov ipd. pridobivajo stranke in mastne zaslužke.
Človek je radoveden glede svoje bodočnosti. V tem ni nič slabega.
Verjeti pa v take neumnosti, kot jih slišimo, da je naša bodočnost zapisana v
zvezdah, v usedlini kave, v kartah in še neštetih drugih pogruntavščinah, pa
človeku ne gre v glavo, da je to v 21. stoletju znanosti, preciznosti,
računalništva, razvozlanja DNA, kjer je na čudovit način zapisana naša
osebna zgodovina, v dobi vesoljskih poletov, sploh mogoče. In je!
Kakšno zvezo naj bi imele zvezde z našo bodočnostjo? Milijone
svetlobnih let oddaljene od nas, ogromne žareče krogle, da bi se »brigale«
za nas, ki smo manj kot prašek na zemlji, ko je vsa naša Zemlja manj ko
prašek? Kakšno zvezo imajo karte ali uboga usedlina kave z našo usodo?
Noro, in vendar mnogi verjamejo v to!
Govorjenje teh vedeževalcev je prava mojstrovina nedoločenosti in
splošnosti, da pride prav za vse okoliščine in dogodke. Če pa nekdo misli,
da se mu je zares zgodilo tisto, kar je bilo napovedano, naj se zaveda, da je
to čisto psihološki učinek. Tisto, kar se mu bo zgodilo v skladu z
napovedanim, si bo zapomnil, ono, kar se ni zgodilo, pa enostavno prezre.
Raje poglobimo vero! F. Bole.
POKOPALIŠČE
Za kristjana je tudi pokopališče bogoslužni prostor; ne samo zato, ker
Cerkev blagoslavlja pokopališča in tudi posamezne grobove, temveč tudi
zato, ker tukaj spremlja z molitvami svoje vernike, ki so dokončali svoje
zemeljsko popotovanje.
V apostolski dobi kristjani niso imeli svojih pokopališč. Prvaka apostolov
sv. Peter in Pavel sta bila pokopana na različnih krajih, na prostem. Po
zgledu starih narodov, ki so umrle pokopavali v podzemeljske grobnice, so
tudi kristjani prva štiri stoletja redno kopali grobove pod zemljo. Ta
grobišča so imenovali katakombe. Od 4. stoletja so delali grobove zunaj na
prostem. V srednjem veku pa se je uveljavil običaj, da so začeli pokopavati
v cerkvah, kar je bila posebna čast. Seveda je bil to predvsem privilegij
plemičev. Tudi preprosti ljudje so želeli, da bi bili pokopani v cerkvi ali vsaj
blizu nje. Tako so nastala pokopališča okoli cerkva. Pozneje so pokopališča
gradili proč od cerkve in tudi naselij, med drugim tudi zato, da ne bi človeka
– zlasti današnjega – preveč spominjala na smrt in na vse, kar je z njo v
zvezi. Pokopališče je za kristjana svet kraj, Božja njiva, saj ga je posvetil
sam Gospod Jezus Kristus, ki je tri dni ležal v grobu. Posvetil ga je zato, da
bi nam utrdil vero v vstajenje. Tu so pokopana telesa rajnih, ki so bila v tem
življenju posvečena, bila so temelj Svetega Duha. Pokopališče je svet kraj,
kjer na njem počivajo naši najdražji. Na tem kraju je zemlja vzela, kar je
njenega, Kristus pa je od naših dragih pokojnih sprejel, kar je njegovega. Na
tem kraju so se telesa naših rajnih vrnila v zemljo, njihov duh pa se je
dvignil k Bogu. Kar je bilo narejeno iz prsti, sklenjeno s kostmi in kitami, v
grobu čaka, da bo preustvarjeno. Kristus, ki je kot prvenec vstal od mrtvih,
bo tudi revna telesa, ki počivajo na pokopališču, preustvaril in naredil
podobna svojemu poveličanemu telesu. Tako nam pokopališče ne govori
samo o smrti in o tem, da moramo biti redno pripravljeni nanjo, temveč
govori tudi o življenju. dr. France Oražem
OKTOBER – MESEC ROŽNEGA VENCA
Smo v mesecu oktobru, ki nas vabi k molitvi rožnega venca. Vsi lepo
vabljeni, da vsaj kdaj v tem mesecu pridete v župnijsko cerkev, kjer bomo
vedno pol ure pred sveto mašo molili rožni venec, za naše družine, za naš
kraj, župnijo, duhovne poklice … vabljen k molitvi tudi doma, kot družina,
vsaj kakšno desetko rožnega venca.
VSI SVETI, 1. NOVEMBER
V soboto je zapovedan praznik Vsi sveti, svete maše bodo kakor ob
nedeljah. Zato lepo vabljeni k prazničnemu bogoslužju. Popoldne ob 15. uri
bo v župnijski cerkvi molitev po namenu spominov, ob 16. uri pa blagoslov
grobov. Zvečer ob 18. uri lepo vabljeni k molitvi rožnega venca za naše
rajne v župnijsko cerkev.
MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM
Zaradi praznika v soboto, bo molitev pred Najsvetejšim v petek po maši do
22. ure.
VERNE DUŠE, 2. NOVEMBER
V nedeljo je spomin vseh vernih rajnih. Svete maše bodo kakor ob nedeljah.
MOLITVENI SPOMINI ZA RAJNE
Pred nami je praznik Vseh svetih in vernih duš, ko še posebej molimo za
naše rajne. Za kristjane ni dovolj, če se naših dragih rajnih spominjamo
samo s svečami in rožami, potrebna je tudi molitev. Molitvene spomine
lahko napišete na poseben listič, ki ga vzamete v župnijski cerkvi. Dar, ki ga
boste namenili ob tem je prostovoljen.
»MAJNŠA SVEČKA, ZA ČLOVEKA SREČA« SVEČE KARITAS
Ob prazniku vseh svetih in spominu vseh rajnih, ljudje grobove svojih rajnih
še posebej uredijo. Ob teh praznikih prižgemo na grobovih sveče. Karitas
nas ob tem vabi k akciji »Manjša sveča, za sočloveka sreča«. S tem ko boste
kupili sveče Karitas, boste darovali za ljudi v stiski. Sveče so na voljo pri
stranskih oltarjih v župnijski cerkvi.
ČIŠČENJE IN KRAŠENJE ŽUPNIJSKE CERKVE TER VERUČNIH
PROSTOROV
V mesecu novembru skrbijo za čiščenje in krašenje župnijske cerkve ter
veroučnih prostorov verniki iz Sotenskega in Vodenovega.
Vernikom iz Prelog, Bobovega in Male Pristave, ki ste v mesecu oktobru
skrbeli za čiščenje in krašenje župnijske cerkve ter veroučnih prostorov se
lepo zahvaljujemo.
30. NEDELJA MED LETOM
Ponedeljek
27.10.2014
Torek
28.10.2014
Sreda
29.10.2014
sv. Sabina
Avilska, muč.
sv. Simon in
Juda Tadej,ap.
sv. Ermelinda
devica
8.00
Četrtek
30.10.2014
sv. Marcel
mučenec
18.00
8.00
8.00
18.00
Petek
31.10.2014
sv. Bolfenk
škof
18.30
7.00
9.00
Sobota
1.11.2014
VSI SVETI
zapovedan
praznik
10.15
15.00
18.00
7.00
9.00
Nedelja
2.11.2014
SPOMIN
VSEH
VERNIH
RAJNIH
10.15
za † Danico Čakš
po namenu
za † Jerneja Zvonar
po namenu
za † Ivana Vouk
za † Ivana Šeligo
za † Ivana (obl) in Marijo
Šramel, Terezijo Žmaher obl
za † Ano Novak
za † sestre Vodopivec in
sorodnike
za † Rozalijo in Antona Fajs
molitev pred Najsvetejšim
za žive in † pokojne župljane
za † Tončeka Pilko
za † Franca in Nežo Otorepec
in rodbino Tacer
za † Vinka Stiplovšek, starše,
Ivana in Vido Čuješ, sorod.
za † Franca Fajs
za † Vido Zdolšek, Mihaela,
Frančiško in Ivana Borovšek
za † Ano in Jožefa Gobec,
Julijano, Antona in Janka
Kampuš
molitev za rajne po namenu
spominov, blagoslov grobov
molitev rožnega venca v
župnijski cerkvi
za žive in † župljane
za † Ivana, Heleno in Janka
Sovinc, Alojza Urbančič
za † Alojza Petauer
za † Štefko in Gabrijela
Kolar, starše in rodbino Bele,
Štefana Šrinf
za † Alojza Brili in Kolarjeve
za † Ivana Šuc in Jožeta
Rodež, v zahvalo za zdravje
za † Metoda Vrbek
www.zupnija.smarje.com;
izdala Župnija Šmarje pri Jelšah, 3240 Šmarje pri Jelšah,
tel. 03/582-11-32 ali 041/265-740, Odgovarja Tadej Linasi, župnik in dekan