GLASILO ŽUPNIJE BREZOVICA NOVEMBER, številka 14, 2014 NEVIDNO NESLIŠNO NAVZOČI B olj ali manj pogosto se nam rajni vračajo v spomin. Ne živijo več ob nas, ampak v nas. Toliko bolj pokojni starši, bratje, prijatelji… Ko smo se dokončno sprijaznili, da so prešli v drugačno bivanje, izguba ni več tako zelo boleča. Bolj kot za življenja so nam blizu potem, ko začutimo njihovo duhovno navzočnost, varstvo in spremljanje. Približno tako je že od nekdaj. Vera v posmrtno življenje ni nič novega in nič tipično krščanskega. Češčenje prednikov, spremenjenih v duhovna bitja, je prastaro. Če natančno pomislimo, je ves svet eno samo pokopališče. Kako hitro zadene lopata na človeško kost! Arheologom tudi v prihodnosti ne bo zmanjkalo dela. Vsi sveti in dan vernih duš sta pomenljiva krščanska praznika. Združujeta vrhunsko svetništvo z vsemi stopnjami in dometi vernosti tja do očiščevanja v vicah. Verne duše si predstavljamo kot čakajoče na popolno blaženost in zato še potrebne naše molitve. Naj bo za verne duše, pravimo, kadar stežka prebolevamo kako žrtev. Naj bo za duše v vicah. Lepa je ljudska vera, da se na večer vseh svetih ob molitvi vseh štirih delov rožnega venca stran 5 vrnejo v hišo vsi rajni in ostanejo z nami do zgodnjega jutra, ko spet pokleknemo k molitvi, oni pa se povrnejo k Bogu. To prepričanje, nas navdaja s posebnim občutjem človeške bližine in nas spaja z rajnimi, da jih začutimo ob sebi. Nevidne, neslišne, a navzoče. To je večer in to je noč, ko nam oni izpolnijo vse naše žitje in bitje, vse naše nehanje, osmislijo solze in nemir in nam podarijo »čas, ko je vse prav« in vse v neki novi svetlobi. Pogled na pokopališče je kot pogled na velemesto. Domovanja rajnih žarijo v zastrtih plamenih kakor okna in okenca nočnega Pariza ali pa San Francisca. Pod zemljo pa mirno trohnijo lobanje, proste glodajočih misli, utvar, spoznanj, razočaranj, hrepenenja in dvomov. Od pokopališkega križa prihaja glas duhovnikove molitve za vse rajne. Starozavezni psalm nas spomni na minljivost zemeljskega, pa tudi na minljivost minljivosti in na razsežnost neskončnosti. Iz večnosti se nam nasmihajo naši rajni, tudi tisoči trohnečih po grapah, breznih, jamah, dragah. Ti, prav ti nas zibljejo na žrtveniku svojega življenja, da bi končno spoznali ceno in vrednost svobode, doma in domovine. Župnik Jože ZVONČEK, številka 14 SVETA ZNAMENJA ....................................................................................... P Barve etinštirideseti psalm Svetega pisma govori o nevesti nekega kralja, ki odeta z zlatim plativom in odeta v pisana oblačila stopa pred ženina (Ps 45,14). Cerkveni očetje so v tej ženi videli simbol Cerkve in pisanosti njenih oblačil znamenje za raznovrstnost darov Svetega duha. Barve zavzemajo v bogoslužju katoliške Cerkve in vzhodnih Cerkva veliko prostora in so zelo pomembne. Najdemo jih na podobah, kipih, bogoslužnih oblačilih in oknih. Reformirane Cerkve pa so glede barv znatno skromnejše. Sveto pismo pripoveduje v prvi knjigi, da je Bog po svetovnem potopu razglasil mavrico za znamenje zaveze med seboj in očakom Noetom. Ta pojav nastane, če se čista bela sončna svetloba, ki sije opazovalcu v hrbet, razprši v deževne kapljice in se spremeni v sedmeri pisan pramen od vijoličnega prek indiga, modrega, zelenega, rumenega in oranžnega do rdečega. Veselje do barv v bogoslužju in življenju nasploh je izraz krščanskega veselja nad stvarjenjem in odrešenjem. To veselje ima v teku cerkvenega leta svoja obdobja, svojo plimo in oseko. V Hlapci in služabniki so še predvelikonočnem spokornem času in v adspali, ko smo mi znova odšli ventu je pridušeno, o veliki noči, binkoštih in v kor molit hvalnice. Ko pa se je začel canticus evangelija, o božiču pa polno razvito. Temu ritmu ustreza sem opazil za okni kora, nav katoliškem bogoslužju tudi menjava barv na tanko nad oltarjem, nežen sij, bogoslužnih oblačilih in okrasju cerkvenega ki je povzročil, da so okenska stekla, dotlej v temi, zasijala prostora. v čudovitih barvah. V antiki so čez belo tuniko nosili barvno oblačilo. Njegova barva je nastala po namakanju blaga (Umberto Eco, Ime rože) v razredčeni izloček »purpurnega« polža in potem po izpostavljanju sončni svetlobi. Od učinkovanja sončne svetlobe so bili odvisni odtenki barve od rožnate prek rjavkaste do rdeče, vijolične in rdeče-črne. Najvišjim dostojanstvenikom v družbi je bila namenjena rdeče-črna barva. Cerkev je prevzela ta red in za škofa določila vrhnje oblačilo v temnih purpurnih odtenkih. Tridentinski cerkveni zbor je v 16. stoletju za rimskokatoliško bogoslužje od antične vrste barv 2 ZVONČEK, številka 14 določil belo za praznike Kristusa in tistih svetnikov, ki niso bili mučenci; rdečo za praznike pasijona, Svetega Duha in mučencev; zeleno za nedelje med letom; vijolično za spokorne dneve; in črno za veliki petek in mrliško bogoslužje. Zlat brokat je bilo mogoče uporabiti za vse praznike. Bela barva je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlomljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino. Dražljiva rdeča je barva krvi in žerjavice, pomeni življenje, moč in strast. Zelena je barva raja in križa kot drevesa življenja. Iz mešanice modre in rdeče nastala vijolična je barva prave mere in zmernosti. Vijolični dragulj se imenuje ametist. To v prevodu pomeni »kamen neopojnosti«. Mešanica rdeče in modre naredi ta kamen za simbol sredništva med nebom in zemljo. Lepo kakor mavrica je sožitje in prepletanje barv v katoliškem bogoslužju. Vsa ta lepota naj bo opozorilo na »neskončno lepoto Boga«, o kateri je govoril drugi vatikanski cerkveni zbor v povezavi s tem bogoslužjem. ....................................................................................... Naloga za otroke: KAKŠNE BARVE JE BIL MAŠNI PLAŠČ, KI GA JE IMEL DANES PRI MAŠI DUHOVNIK? POBARVAJ GA. Povzeto po knjigi Egon Kapellari: Sveta znamenja v bogoslužju in vsakdanjosti, 2013 3 ZVONČEK, številka 14 POŽIREK BOŽJE BESEDE ....................................................................................... Vedno oznanjujte Vriskali in veselili se bodo, kateri imajo veselje nad mojim opravičenjem; vedno bodo govorili: »Velik je Gospod, ki ima veselje nad srečo svojega služabnika.« (Ps 35,27) P salm govori o tem, da je bilo Božjemu ljudstvu naročeno, naj neprenehoma oznanjajo: »Velik je Gospod, ki ima veselje nad srečo svojega služabnika.« Eden od razlogov, zaradi katerega naj bi ta stavek nenehoma izgovarjali in oznanjevali je bil, da bi se ta stavek vtkal v središče njihovih src. Naše srce in naše misli delujejo tako, da ko nekaj poslušamo in slišimo zelo velikokrat, v to začenjamo verjeti. Ko nečemu verjamemo, to začne vplivati na to, kako razmišljamo in MOLITEV kako se odzivamo. Kako bi bilo, če bi se odločili, da bomo samo za en dan odložili vse negativne misli in skrbi, npr. »Nikoli se ne bom rešil svojih kreditov.«, »Odnos z mojo ženo/možem ne bo nikoli drugačen.«, »Ne bo mi uspelo v službi.«, »Ne morem poslati svojih otrok na počitnice, saj so predrage.« Dobri Bog, Kakšen bi bil naš dan, če bi se odločili, da bomo tisti dan razmišljali samo o Božjih milostih in izgovarhvala za tvojo dobroto. jali samo pozitivne misli: »Bog se veseli moje sreče. Hvala, ker me spremljaš in Trenutno imam težave, vendar je Bog na mojo pot se veseliš mojih uspehov. postavil mnogo blagoslovov. V prihodnosti me čaPomagaj mi, da bom vedno kajo lepe stvari.« zmogel videti in oznanjevati Naj se Božja beseda, ki nikoli ne laže, potopi v dno tvoje milosti in blagoslove vaših src. Ves dan oznanjajte Njegovo dobroto. – ko mi bo šlo dobro in ko Ves dan oznanjajte Njegovo zvestobo. Oznanjabom imel težave. jte njegove milosti in blagoslove, saj se Bog veseli vsakič, ko premagate težave in zavriska, ko vam Amen. uspe. 4 ZVONČEK, številka 14 30 DNI MOLITVE ZA RAJNE “Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu! Da, govori Duh, odpočijejo naj se od svojih naporov; kajti njihova dela gredo z njimi.« (Raz 14,13) M esec november je čas, ki ga v molitvi, mislih in obisku grobov namenjamo našim rajnim. Molitev in daritev svete maše je največ, s čimer lahko izprosimo mir in pokoj dušam naših rajnih. Ves mesec november je priložnost, da se vsak dan s kratko molitvijo, prošnjo in zahvalo spomnimo na nekoga ali vse tiste naše rajne, ki so združeni z večnim Božjim objemom in so z nami povezani iz večnosti. Toliko bolj bodo rajni veseli naše molitve, če njihova duša še ni povsem očiščena in v polnosti povezana z božjo Ljubeznijo, po kateri neskončno hrepenijo, ker jo zrejo tako od blizu. Duše v vicah si ne morejo same izprositi nebes; mi pa jih s svojo molitvijo in priprošnjami lahko rešimo stiske in nemira vic. Tabela, ki je objavljena na naslednji strani nam je lahko v pomoč, kako moliti; seveda pa smo povabljeni, da dodamo še svoje molitve ali molitve, ki jih je rad molil pokojni. Prav tako lahko namesto “rajni” izgovarjamo konkretno ime (imena) naših pokojnih in tako naredimo molitev še bolj osebno. Naj novembrsko molitev doživimo kot možnost in priložnost, ko se nebeška vrata na stežaj odprejo in imamo posebno možnost povezati se z našimi dragimi rajnimi. V novembru bom molil za ____________________________________________ __________________________________________________________________ MOLITEV ZA RAJNE O Bog, Ti is vedno usmiljen in milostljiv, zato te goreče prosimo: spomni se duš svojih služabnikov in služabnic, ki si jih poklical s tega sveta. Ne prepusti jih oblasti hudobnega duha in nikoli jih ne pozabi. Zapovej svojim svetim angelom, da jih sprejmejo in spremljajo v nebeško domovino. Vate so upali, vate so verovali. Ne daj, da bi trpeli kazni v vicah, ampak jim podeli večno veselje. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. Pripravila: Alenka Klemenc 5 ZVONČEK, številka 14 ZVONČEK, številka 14 1 2 VSI SVETI – sveta maša VERNE DUŠE – sveta maša 3 Ko sem ti rekel: »Rad te imam.«, sem te rotil, da ne smeš umreti. Zmolim desetko rožnega venca. Gospod, usmili se rajnih! (lahko izrečemo tudi konkretno ime rajnega) Kristus, usmili se jih! 10 Molitev za rajne. Vsi sveti mučenci, prosite za rajne! Vsi sveti škofje in spoznavalci, prosite za rajne! Vsi cerkveni učitelji, prosite zanje! 4 Zmolim molitev za rajne (na prejšnji strani Zvončka). Sveta Marija, prosi za rajne! Mati Božje milosti, prosi za rajne! Mati usmiljenja, prosi za rajne! 5 Ko sem ti rekel: » Rad te imam.«, sem mislil, da ne moreš umreti, ker ljubezen ne umre. Desetka rožnega venca. Vrata nebeška, prosi za rajne! Tolažnica žalostnih, prosi za rajne! 6 Molitev za rajne. Sveti Mihael, prosi za rajne! Sveti Jožef, prosi za rajne! Vsi sveti angeli in nadangeli, prosite zanje! 7 Brez tebe stojim na meji med tu in tam. Desetka rožnega venca. Vsi sveti očaki in preroki, prosite za rajne! Vsi sveti apostoli in evangelisti, prosite zanje! 8 11 Rad sem objemal tvojo glavo, rad sem brisal tvoje solze. Desetka rožnega venca. Vsi sveti duhovniki in diakoni, prosite za rajne! Vsi sveti puščavniki in menihi, prosite zanje! 12 Molitev za rajne. Vse svete device in žene, prosite za rajne! Vsi sveti izvoljenci Božji, prosite za rajne! Bodi jim milostljiv, prizanesi jim, o Gospod! 13 Rad sem božal tvojo roko, rad sem imel tvoj glas. Desetka rožnega venca. Rajnim bodi milostljiv, reši jih, o Gospod! Trpljenja vic, reši jih, o Gospod! 14 Molitev za rajne. Mučnih očitkov vesti, reši jih, o Gospod! Njihove velike bridkosti, reši jih, o Gospod! Boleče zapuščenosti, reši jih, o Gospod! 15 17 Molitev za rajne. Kraja pregnanstva, reši jih, o Gospod! Po bogastvu svoje ljubezni, reši jih, o Gospod! Po svojem krstu, reši jih, o Gospod! 18 Tvoj čas se je spojil z Božjim časom. Desetka rožnega venca. Po svojem zaslužnem postu, reši jih, o Gospod! Po svoji popolni pokorščini, reši jih, o Gospod! 19 Molitev za rajne. Po svoji neskončni ljubezni, reši jih, o Gospod! Po svoji tesnobi in stiski, reši jih, o Gospod! Po svojem krvavem potu, reši jih, o Gospod! 20 Iz senc in podob sestavljam resnico, da te lahko ljubim tudi v tvoji odsotnosti. Desetka rožnega venca. Po svojem ujetju, reši jih, o Gospod! Po svojem groznem bičanju, reši jih, o Gospod! 21 Molitev za rajne. Po svojem sramotnem kronanju, reši jih, o Gospod! Po svojem bolečem križevem potu, reši jih, o Gospod! Po svojih svetih ranah, reši jih, o Gospod! 22 24 Želim si, da bi bila moja sled ljubezni do tebe dovolj močna. Desetka rožnega venca. Po svoji bridki smrti, reši jih, o Gospod! Po svojem veličastnem vstajenju, reši jih, o Gospod! 25 Želim si, da bi ljubil dovolj za smrt smrti … Molitev za rajne. Po svojem čudovitem vnebohodu, reši jih, o Gospod! Po bolečinah svoje svete Matere, reši jih, o Gospod! 26 Želim si, da bi ljubil dovolj za vstajenje … Desetka rožnega venca. Mi ubogi grešniki, prosimo te, usliši nas! Da bi prizanesel dušam v vicah, prosimo te, usliši nas! 27 Želim si, da bi ljubil dovolj za Življenje po življenju … Molitev za rajne. Da bi vsem rajnim podelil večni pokoj, prosimo te, usliši nas! 28 Želim si, da bi ljubil dovolj za ponovno srečanje s teboj! Desetka rožnega venca. Da bi se usmilil posebno tistih duš, ki se jih nihče na zemlji ne spominja! 30 29 Na grobu rajnega prižgem svečo in se mu zahvalim za vse dobro, kar je dajal v svojem življenju. Nedeljska sveta maša 6 Premišljujem o stavku: »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Lk 16,10a) Premišljujem o stavku: »Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1) Premišljujem stavek: »Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« (Lk 20,38) 9 Nedeljska sveta maša 16 Nedeljska sveta maša 23 Nedeljska sveta maša 7 ZVONČEK, številka 14 Sveti Anton Puščavnik Življenjepis v nadaljevanjih (8. del) G las mu je pokazal Saracene (Arabsko pleme), ki so se odpravljali na isto pot. Anton se jim je približal in jih vprašal, če gre lahko z njimi v puščavo. Kot bi jim tako ukazala Previdnost, so ga prijazno sprejeli. Z njimi je potoval tri dni in tri noči in prišel do zelo visoke gore (ta gora je na vzhodu Arabske puščave, v gorati pokrajini. Po izročilu je bilo Antonovo samotišče v današnjem kraju Quadi-al-Arab, 30 km stran od Rdečega morja. Danes je tam samostan Deir-amba-Antonios). Pod goro je bila voda, popolnoma čista, sladka in zelo hladna. V daljavi je bila planjava ter nekaj zapuščenih datljevcev. Anton je kraj zelo vzljubil. Na gori je ostal sam in odtlej je imel tisti kraj za svoj dom. Saraceni, ki so videli njegovo vnemo, so namenoma začeli hoditi po poti mimo njega in mu začeli prinašati hlebce kruha, včasih pa je jedel tudi dateljne. Prosil je za motiko, sekiro in nekaj žita ter posejal in obdelal zaplato zemlje. Od takrat je sam skrbel za svoj kruh. Kasneje je posadil tudi nekaj zelenjave in jo delil tistim, ki so ga obiskovali, veliko pa jo je pojedla divjad. Nekoč je nežno ujel eno od živali in ji rekel: »Zakaj mi delate škodo, ko vam jaz z ničimer ne škodujem? Podite proč in v gospodovem imenu ne prihajajte več sem.« Živali se od takrat kraju niso več približale, kot bi se bale tega ukaza. Anton je bil na gori torej sam in se je posvečal molitvam in askezi. Bratje, ki so prihajali, so mu želeli prinašati olive, stročnice in olje; bil je namreč že star. Obiskovalci, ki so prihajali, so še vedno slišali, kako se bori z demoni; slišali so hrušč, glasove, žvenket orožja, ponoči pa so videli, 8 Povzeto po knjigi Izviri meništva kako se vsa gora iskri. Opazovali pa so tudi Antona, kako se bori z vidnimi nasprotniki in moli proti njim. Svoje obiskovalce je spodbujal, sam pa se je boril, pokleknil je in molil k Bogu. Bilo je res nekaj čudovitega; sam, v tako veliki puščavi, pa se ni prestrašil demonov, ki so ga napadli, in se ni bal zveri, štirinožcev in kač v vsej njihovi divjosti. Zaupal je v Gospoda in je bil kakor gora Sion, njegov duh je bil nepremičen in miren; tako so raje pobegnili demoni, divje zveri pa so z njim živele v miru. Hudič je Antona še vedno opazoval in z zobmi škripal zoper njega, vendar je Antonu Odrešenik dajal pogum, tako da mu hudič s svojimi podlostmi in spletkami ni mogel škodovati. Ko je Anton ponoči bedel, je hudič poslal nadenj zveri; malone vse hijene v puščavi so prilezle iz brlogov in ga obkrožile, da se je znašel sredi njih. Vse so se režale in ga hotele ugrizniti, on pa je bil vajen hudičevih zvijač in je rekel: »Če ste dobile oblast nad mano, sem pripravljen, da me požrete; če pa vas pošiljajo demoni, se poberite proč, kajti Kristusov služabnik sem.« Hijene so pobegnile proč; njegova beseda jih je pregnala kakor bič. ZVONČEK, številka 14 DOGODKI V NAŠI ŽUPNIJI ....................................................................................... Sveta birma V soboto, 4. oktobra 2014 je 43 naših mladincev prejelo zakrament svete birme. Birmovalec je bil gospod prelat Anton Slabe. Našim mladim želimo, da bi jih Sveti Duh, ki so ga prejeli, napolnjeval z vsemi tistimi milostmi, ki jih bodo delale zadovoljne in pogumne ljudi ter goreče kristjane. ....................................................................................... 7. Antonov večer - Vsak skok iz je skok v N a sedmem Antonovem večeru 27.9.2014, smo v Marijinem domu na Brezovici prisluhnili mag. Martinu Liscu. V sklopu Socialnega tedna 2014 nam je s pomagal, da smo se hitro spomnili vsak svojih dosedanjih življenjskih preskokov iz starega v novo. Ob njegovi strokovni pomoči smo jih tudi analizirali. Na ta način se človek bolje zave lastnih izkušenj iz dosedanjih odločitev in si utrdi korajžo za hitrejše in odločnejše spremembe tudi v prihodnje. Življenje je v stalnem spreminjanju in zato je dobro, da temu čim hitreje sledimo na vseh področjih in na vseh nivojih. Dobrodošlo je medsebojno sodelovanje, ki utrjuje zaupanje in krepi medsebo- jno sožitje vseh različnosti Zato je še posebej pohvalno, da je naša župnija povezana v Socialni teden in da se na socialnem področju aktivno povezuje tudi navznoter. Predavanje je prijazno povabilo in spodbuda vsakemu, ki to bere, za odločnejše in hitrejše prilagajanje družbenim spremembam ne le osebno pač pa tudi med sosedi, v širših skupnostih, v župniji in širše. Vsi pa si seveda tudi prizadevajmo, da bi bile te spremembe vedno koristne in nikomur škodljive ter prosimo za Blagoslov. Posnetke srečanj si lahko ogledate tudi na: www.socialniteden.si Drago Stanovnik ....................................................................................... 8. Antonov večer - Predavanje o spolnih zlorabah V soboto, 18. oktobra je bil 8. Antonov večer. Predavateljica in terapevtka dr. Tanja Repič Slavič je spregovorila o spolnih zlorabah. Predstavila nam je najpogostejša zmotna prepričanja o spolnih zlorabah, najpomembnejša dejstva, posledice spolne zlorabe in razloge, zakaj žrtev molči. Posebej pozorno smo prisluhnili, kako pomagati žrtvam spolne zlorabe: •Opaziti znake, vprašati in VERJETI osebi, da govori resnico •Izogibati se besedam razumem; raje rečemo verjamem, predstavljam si •Ne sprašujemo ZAKAJ?, ker to zlorabljenemu še dodatno prebudi krivdo •Pustiti, da žrtev izrazi, kar čuti (žalost, jezo, krivdo, gnus…) •Ostati mirni in povedati, kako bomo ukrepali Predvsem pa je predavateljica jasno poudarila, da žrtev nikoli ni kriva za spolno zlorabo. Vedno je odgovoren storilec. Predavanju je z velikim zanimanjem in mnogo vprašanji prisluhnilo 80 poslušalcev. Alenka Klemenc 9 ZVONČEK, številka 14 S seje ŽPS in GS 16. september 2014 •V adventu bomo imeli na Brezovici Duhovne vaje v vsakdanjem življenju. •Na pobudo papeža Frančiška bomo v naši župniji razdelili 1000 izvodov evangelijev. Želja je, da bi imel vsak evangelij pri sebi in ga tudi čez dan kdaj prebiral •Bogoslužni zvezek naše župnije Potujem z Antonom je med duhovniki dobro sprejet. •Župnija se bo poskušala registrirati za založniško dejavnost, izdajali bi bogoslužni zvezek, Požirek božje besede... •Stenski koledar naše župnije za leto 2015 naj bi izšel novembra 2014. Slike: znamenja v naši župniji in kapela na Logu. Slike iz koledarjev za leti 2014 in 2015 naj bi povečali, jih dali na razstavo in prodajali. Razmišljamo tudi o izdaji razglednic in voščilnic z motivi iz naših cerkva. •30.11.: dekanijsko srečanje ŽPS. •14.12.: dekanijsko srečanje pevskih zborov. •27.4.2015-2.5.2015: dekanijsko romanje v Fatimo, Santiago, Coimbro in Lizbono. •23.5.2015: molitev za duhovne poklice na Rakovniku (ne več na Kureščku). •Prvi petki, zadolženi za molitev po sv. maši: November: soseska Vnanje Gorice December: soseska Dragomer Januar: Brezovica Februar: soseska Log •Antonovi večeri: ob sobotah ob 20. uri. •Obhajanje pevcev na Brezovici bo med sv. mašo na koru. Za obhajanje v farni cerkvi je najboljši postopni, krožni sistem. •V Vnanjih Goricah bo do cerkve napeljan plin. •Knjiga in čaj: enkrat mesečno bo na Logu. Začeli bomo janjuarja 2015. Knjižnica bo v stavbi nasproti župnišča spodaj desno. •Močniku počasi plačujemo orgle. Zbiramo denar za spovednici. Iščemo sponzorje za plačilo Cankarjevega doma (koncert 20.decembra). •Okrog cerkve na Logu je potrebno večkrat pokositi. Iščemo moža, ki bi prevzel to delo. 10 14. oktober 2014 •Vsi sveti: sv.maše z blagoslovom grobov bodo popoldne na Brezovici (sklep ŽPS preteklo leto), na Logu ob 8h in v Vnanjih Goricah ob 9h, v Dragomerju ob 10.30. Molitev rožnega venca (vsi 4 deli s premišljevanjem) ob 18h na Brezovici. •Uvede se molitev Oče naš-ev za pokojne v mesecu novembru. Farani bodo na listek napisali namen in ga predali g.župniku (skupna molitev). •4. 12.: sv.maša za duše v vicah, povabljeni so vsi veroučenci. •Jaslice bodo letos na Brezovici postavljali študenti, v Vnanjih Goricah ministranti. •V adventu bomo izvedli pobožnost Marijo nosijo. •G. Andrej Kunej je predstavil stanje del v cerkvi, račun za orgle se počasi odplačuje. •Dela se na tem, da bi plin potegnili do cerkve, strošek za ogrevanje bi se razpolovil. •WC na pokopališču se bo uredil, pozimi bo odprt v te namene (med sv.mašo) Marijin dom.. •G. Koprivc bo pregledal vse strehe in očistil žlebove (tudi spomladi). •Člani ŽPS in GS smo vabljeni na posvečenje novega nadškofa, zaželjeni so tudi e-mail-i direktorju Filiju, da bi dovolil TV prenos te slovesnosti. •10.10.2015 bo redna birma z vizitacijo. •Aprila 2015 bodo volitve novega ŽPS in GS. •Novembra 2014 bo izobraževanje bralcev beril (g.Ravnohrib), g.župnik bo vsem poslal vabilo. •Koledar za leto 2015 se pripravlja. •V cerkvi na Brezovici je potrebno pregledati zložljive stole. •Praznik sv.Cecilije: naj bi se zbrali pri sv.maši pevci iz vse župnije, tudi iz podružnic. •Na Brezovici bo klekljarski tečaj. ZVONČEK, številka 14 DOGODKI IN OBVESTILA V četrtek, 6. novembra, bo po maši molitvena ura za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Na prvi petek v mesecu, 7. novembra, pripravijo molitev pred Najsvetejšim zakramentom župljani iz Vnanjih Goric. Na prošnjo ljudi, bo molitev pred Najsvetejšim do 21:15 v župnijski cerkvi. V mesecu novembru se cel mesec Vsak drugi petek bo v župnijski kapespominjamo naših rajnih. Skozi ves li sv. Jožefa izpostavljeno Najsvetejše za mesec bomo molili za rajne. Pri vhodu v čaščenje do polnoči. cerkev boste lahko vzeli kuverte in vanje napisali za koga želite, da molimo, po V soboto, 8. novembra, bo ob 11. uri maši bomo desetko rožnega venca mo- priprava na krst, v nedeljo pa krščevanlili za vaše rajne, ki bodo zapisani. Lepo je. Po večerni sveti maši bo prvosobotna prosim, da pišete tiskano, da bomo lažje pobožnost. prebrali imena in priimke. V nedeljo, 9. novembra, bo zahvalna Na praznih VSEH SVETIH, 1. novem- nedelja in darovanje za orgle. bra, lepo povabljeni tudi zvečer ob 18. uri k molitvi rožnih vencev za rajne v Otroci imajo v tednu od 26. oktobra do 2. novembra veroučne počitnice. župnijski cerkvi. Namesto verouka v tednu od 3. do 9. noV nedeljo, 2. novembra, na dan vernih vembra, pa se vsi udeležijo svete maše v torek 4. novembra ob 19. uri na Brezovirajnih bodo maše po nedeljskem redu. ci. Sveto mašo bomo darovali za vse duše Začetek svetopisemskih uric za v vicah, res lepo prosim, da se te svete najmlajše bo v ponedeljek, 3. novembra, maše udeležite. ob 18. uri v Marijinem domu. Čiščenje župnijske cerkve: V torek, 4. novembra, bo srečanje sk- sobota 8. november: Poštna ulica, sobota 15. november: Tržaška cesta od upine Beseda življenja ob 20. uri. Poka do št. 505. V četrtek, 6., in petek, 7. novembra, bom z Najsvetejšim obiskoval bolnike in Z mesecem decembrom bodo večerne svete maše ob 18:30. onemogle. 11 ZVONČEK, številka 14 Adventni sejem V nedeljo, 30. novembra 2014 organiziramo adventni sejem. Izkupiček sejma bo namenjen za naše nove orgle . Vabljeni vsi , ki lahko darujete izdelke za prodajo (okraske , svečke , adventne venčke …), da le-te prinesete v župnišče do petka, 28. 11. Za vaš trud in vaš dar se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Vsi pa ste povabljeni , da se v nedeljo po mašah ustavite in kupite kaj, kar bo polepšalo vaše praznike in vaš dom. Dodatne informacije dobite po telefonu (040) 290-912 ZVONČEK, Glasilo župnije Brezovica župnija brezovica: Starovaška 19, 1351 Brezovica T: 01/363 71 80; M: 041 752 970 E-naslov: [email protected] www.zupnija-brezovica.rkc.si TRR: SI56 2420 0900 4477 143 (račun za nove orgle) župnijska karitas: uradne ure – prvi četrtek od 18h do 19h; T: 01/363 71 80 Uradne ure, možnost za spoved in molitev pred najsvetejšim v kapeli sv. Jožefa v župnišču vsako soboto od 8.30 do 10.00. TRR: SI56 1914 0501 0054 787 (račun župnije) Urednika: Alenka Klemenc, Jernej Novak 12 Odgovorna oseba: župnik Jože Gregorič
© Copyright 2024