1. No category

„Slovenska Hagada“
ali Pripoved o odhodu iz Egipta
Razstava je aluzija na razstavo sarajevske
Hagade v Mariborski sinagogi in predstavlja
most med sinagogo in judovskim simpozijem,
obema dogodkoma v tem mesecu, posvečenem
bogati judovski kulturi in kulturni zapuščini
Maribora. Med drugimi judovskimi knjižnimi
deli si je mogoče ogledati prvo slovenskohebrejsko izdajo Hagade, ob njej pa faksimile
znamenite sarajevske Hagade in nekaterih drugih
izdaj te zanimive knjige, ki priča o bogatem
verskem in kulturnem judovskem izročilu. Z
izpostavitvijo slovensko-hebrejske izdaje Hagade
želi razstava opozoriti na živost judovskega
izročila v slovenskem okolju, saj je to prvi
prevod tega dela v slovenščino, ki ga je izdala
Judovska skupnost leta 2002, opremljen z
bogatimi ilustracijami Jakova Bar-Arona in
predgovorom glavnega rabina za Slovenijo
rabina Ariela Haddada.
Predstavljeno
je
zaporedje 14 opravil pri pésaĥu ali praznovanju
sedrskega obreda ali večerje, kot jih v slovenskohebrejskem besedilu prinaša slovenska Hagada.
Druga razstavljena dela kažejo na bogato zbirko
judovske literature, ki je v Teološki knjižnici
Maribor na voljo raziskovalcem, študentom
teologije in drugim. Razstavo dopolnjujejo
predmeti iz Biblične arheološke zbirke, ki jih
uvrščamo v čas odhoda iz egiptovske sužnosti.
Reprodukcijo zaporedja 14 opravil pri pésaĥu je
za potrebe razstave dovolila Judovska skupnost
Slovenije, zanjo dr. Igor Vojtic.
DAJENU
Če bi dosegli neodvisnost,
pa ne bi živeli v miru,
dajenu;
Če bi živeli v miru,
pa ne bi imeli demokracije,
dajenu;
Če bi živeli v miru, pa ne bi ustvarili
Judovske občine,
dajenu;
Če bi ustvarili Judovsko občino,
pa se ne bi povrnili k svojim izvirom,
dajenu;
Če bi se povrnili k svojim izvirom,
pa si jih ne bi prisvojili,
dajenu;
Če bi si jih prisvojili,
pa se ne bi potrudili za prevod Hagade v naš jezik,
dajenu;
Če bi se potrudili za prevod Hagade v naš jezik,
pa ne bi vzeli prav te Hagade za svoj obred,
dajenu.
Zato smo dolžni toliko večjo hvaležnost, ker
smo neodvisni;
živimo v miru;
smo v demokratični državi;
zgradili smo Judovsko skupnost;
vrnili smo se k svojim izvirom;
prisvojili smo si jih;
prevedli smo Hagado v svoj jezik;
in to Hagado smo vzeli za skupno obhajanje odhoda
iz Egipta.
(Yechiel Bar-Chaim,
iz spremne besede k Pripovedio odhodu iz Egipta, 8)
dajenu = bilo bi nam dovolj
_________________________
Pripravila: dr. Fanika Krajnc-Vrečko
Teološka fakulteta. Enota v Mariboru
razstava
„Slovenska Hagada“
ali Pripoved o odhodu iz
Egipta
Teološka knjižnica Maribor
Slomškov trg 20
od 19. septembra do 20. novembra 2012
Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan med 8. in 14. uro
oziroma v času, ko je odprta Teološka knjižnica in v času
prireditev v škofijski avli.
HAGADA
TALMUD
Faksimile Hagad iz srede 14. stoletja:
Hagada ali velikonočna zgodba: med sedrom
rabljeno besedilo hagade vsebuje liturgijo, ki se
izreka ob pesaškem družinskem obredu in je
pogosto razkošno ilustrirana. Njen namen je
omogočiti vsaki družini, da pove zgodbo o rešitvi
iz Egipta, kakor je zapovedano v peteroknjižju
(»In svojemu sinu na ta dan povej in reci: 'To je
zaradi tega, kar je GOSPOD storil zame, ko sem
šel iz Egipta'« 2 Mz 13,8). Glavnino hagade
sestavljajo biblične zgodbe, povezane z
eksodusom, zahvalnimi psalmi, rabinskimi
pridigami, hvalnicami in otroškimi pesmicami, ki
jih družina poje na koncu obroka. Dani so
napotki za obredno uživanje opresnika in marorja
ter za pitje vina iz štirih kup. Običajno je tudi
nekaj najbolj znanih in priljubljenih prispodob in
predmetov judovske književnosti: štiri vprašanja,
ki jih zastavlja najmlajši član družine; tipologija
štirih sinov (pametni, hudobni, preprosti in
brezpogojni sin), izmed katerih prvi trije
zastavijo različico otrokovih vprašanj o pesahu.
Seznam desetih nadlog, kjer se med petjem o
njih za vsako kane kaplja vina; prošnja Bogu, naj
kaznuje gentilske tlačitelje Judov, ki se izreče
tedaj, ko se izlije vino iz Elijeve kupe in se
odprejo vrata; želja po srečanju 'prihodnje leto v
Jeruzalemu'; pesmica o kozličku, ki ga je za dva
novčiča kupil oče in katerega smrt maščuje Bog.
Hagada je napisana v opazno preprostem
poljudnem slogu in se ogiba znanstvenosti. Kljub
temu izraža misel, da človeka ne odrešuje
njegova dejavnost ampak Bog. V besedilu ni
Mojzesovega imena, kljub njegovi osrednji vlogi
v biblični pripovedi o eksodosu.
Talmud je najpomembnejše delo ustne tore
(ustna izročila judovske vere, ki jih je dobil
Mojzes, ko je preživel štirideset dni in noči
na Sinaju, ter jih izročil starešinam in
prerokom) v obliki dolgega aramejskega
komentarja
mišne
(najstarejše
delo
rabinskega slovstva). Palestinska različica
Talmuda (jeruzalemski Talmud - Jerušalmi)
je bila redigirana okrog leta 400 po Kr.,
veljavnejša babilonska (babilonski Talmud Bavli) pa sto let pozneje. Obe reviziji
Talmuda kažeta na razlike v družbenih
razmerah in stališčih med skupnostmi Svete
dežele in Babilonije. Kmetijski zakoni,
pomembni za palestiske Jude, imajo veliko
veljavo v Jerušalmiju, vendar ne tudi v
Bavliju. Slednji ima veliko bolj razvito
izročilo demonologije, kar je značilnost
babilonske kulture. Biblijo je treba
proučevati v resnem razpoloženju, Talmud pa
naj bi jemali vedreje in ob njem prepevali
izročilne napeve. Babilonski Talmud je
glavni predmet na ješivah, kjer učitelji med
pustolovščinami na 'Talmudskem morju' radi
segajo po dialektični metodi eksegeze.
Zgodnjerabinsko slovstvo (Mišna, Midraš in
Talmud) povzema ustne nauke, ki izvirajo iz
Mojzesovih časov, vendar saduceji, karaiti in
reformirani zavračajo zamisel avtoritarnega
ustnega nauka. Ustna tora je duša napisane
tore, ker njene razlage oživljajo besedilo.
Ustno izročilo se včasih zelo razlikuje od
dobesednega pomena v Bibliji.
Rylands / Rhineland Haggadah
(Alan Unterman, Judovstvo. Mali leksikon, Ljubljana
2001)
(Alan Unterman, Judovstvo. Mali leksikon, Ljubljana
2001)
Rylands Haggadah : a medieval sephardi masterpiece in
facsimile : an illuminated Passover compendium from mid14th-century / [introduction notes on the illuminations
transcription and english translation by Raphael Loewe].
London 1988.
Faksimile: Rhineland Haggadah Jerusalem 1989.
Sarajevska Haggada
Sarajevska Hagada (2. polovica 14. stoletja) je izjemen in
redek primer srednjeveške Hagade, ki velja za eno
najlepših knjig te vrste na svetu in največjih svetovnih
biserov judovske kulture. Nastala je v Španiji in po izgonu
judov v 15. stoletju je zapustila Španijo. V Italiji jo je leta
1894 kupil Narodni muzej v Sarajevu. Med drugim je bila
nekaj časa v Benetkah in čisto mogoče je, da je nekoč
potovala čez slovensko ozemlje. Seveda so to le
razmišljanja, saj o tem nimamo verodostojnih dokazov.
Predmeti iz Biblične arheološke zbirke
Predmete iz biblične arheološke zbirke Teološke
knjižnice Maribor uvrščamo v čas izhoda iz
egiptovske sužnosti. Razstavljena je reliefna
maska iz egiptovskega sarkofaga iz 12. stol. pr.
Kr; glineni svetilki iz 8. stol. pr. Kr. in glinena
vrča iz 11. stol. pr. Kr.