1. No category

APRIL 2014
LETNIK 46
3,95 EUR
revija
OBRAMBA
INTERVJU
primož šavc
direktor direktorata za obrambno
politiko mors
OSREDNJE TEME
POLITIKA IZVRŠENIH DEJSTEV
– KRIM JE (SPET) RUSKI
OPREMA IN SIsTEMI
Usposabljanje za gorsko in
zimsko bojevanje
SPECIALIST
15 PVL
KALIBER
neorožna iwa
Nova knjiga:
JUGOSLOVENSKO POMORSKO VAZDUHOPLOVSTVO 1918 – 1991
Avtorji: dr. Bojan Dimitrijević, Milan Micevski in Predrag Miladinović
Pred dnevi je izšla izjemno zanimiva knjiga JUGOSLOVENSKO POMORSKO VAZDUHOPLOVSTVO 1918 – 1991– Jugoslovansko pomorsko
letalstvo 1918 – 1991 – pričevanje o morda najbolj eksotičnem delu vojaškega letalstva nekdanje skupne države – tako Kraljevine Jugoslavije kot SFRJ. Avtorji so podrobno razdelali
doslej manj poznani, vsaj večini ljubiteljev – pa
tudi poznavalcev – del zgodovine letalstva na
našem prostoru. Avtorji začenjajo s poglavjem
o zgodovini pomorskega letalstva, ki se je
začelo že pred 1. svetovno vojno. Tipološko so
spremljali razvoj vse do leta 1991, prav tako
opisali vse formacije pomorskega letalstva s hidroplani in kasneje helikopterji, prav tako tudi
vse preminule letalce pomorskega letalstva.
Izjemno zanimiv je del, ki opisuje »domače«
takrat jugoslovanske hidroplane, torej izdelane
v Jugoslaviji, kot tudi vse nastale baze vojaških
hidroplanov in kasneje helikopterjev.
Skratka, izjemno zanimiva knjiga na 350 straneh
s sicer črno-belimi, a izjemno kakovostnimi dokumentarnimi fotografijami, dobrodošla vsem
spremljevalcem in ljubiteljem letalstva.
Cena: 24,90 EUR ( vključno z 9,5 % DDV)
Knjigo lahko naročite na E-naslovu [email protected] ali po tel. 059 972222, 041 947 468 ali na poštni
naslov Defensor d.o.o. Ob mlinščici 2, 1235 RADOMLJE
Revija Obramba
Uredništvo: Ob mlinščici 2, 1235 Radomlje
tel.: 0599 72222
GSM: 041 947 468
Izide vsak prvi četrtek v mesecu, revija je kot Naša
obramba izhajala od leta 1969, od leta 1993 pa kot
Revija Obramba. ISSN 0353-9628
Natisnjeno v aprilu 2014 v nakladi 4100 izvodov.
Cena posameznega izvoda z 9,5 % DDV je za
naročnike 3,75 €,
v prosti prodaji z 9,5 % DDV 3,95 €.
Za tujino je letna naročnina s poštnino 90 €.
Odpovedi sprejemamo do 20. v mesecu.
Tokrat smo v vsebini bolj »geopolitični« kot običajno, so pa takšni časi in takšne teme se nam pač same
po sebi vsiljujejo v ospredje. Nekateri – bolj skeptični – trdijo, da smo že globoko zabredli v novo hladno
vojno, morda s še daljnosežnejšimi in hujšimi posledicami, kot je bila tista po drugi svetovni vojni, ki je
trajala do padca berlinskega zidu. Drugi so spet mnenja, da gre za napihovanje mišic z nekaj spremembami meja, ali pa za preizkušanje, kdo bo pač prej izgubil živce.
Smo pa v tej zgodbi še kako prisotni, navsezadnje smo tako v Evropski uniji kot člani v Natu. Nič več torej
opazovalci s strani, ki se jih to ne tiče in jih ne zadeva! Prevzeli smo odgovornosti in posledice moramo
sprejeti in jih nositi sami … v dobrem in slabem.
Deset let mineva, odkar je Slovenija postala članica Nata – severnoatlantskega vojaško-političnega zavezništva. Nalašč poudarjam vojaško-političnega, kajti eno in drugo je v tem primeru nerazdružljivo.
Prevzeli smo sistem vrednot in standardov, ki bi jih nekateri v nekaterih »neudobnih« primerih in časih
najraje zavrgli. Tudi v zdajšnjem primeru ukrajinske drame. Ki se nas še kako tiče: smo tako v Evropski
uniji (ki ji je spet uspelo dokazati prislovično neučinkovitost, kot že nekajkrat v zadnje četrt stoletja –
predvsem na Balkanu) kot v Natu. Tudi zato začetni intervju in pa uvodni aktualni članek o tem: o desetih
letih Republike Slovenije v Natu. Oba pojasnjujeta marsikaj, tudi o tem, da smo pred dobrim desetletjem
glasovali za vstop v severnoatlantsko vojaško-politično zavezništvo, zdaj pa bi se mu marsikdo najraje
odrekel. Kot tudi na primer denarni valuti – evru – in navsezadnje tudi samostojni Sloveniji, ki smo jo v
marsičem onečastili do nerazpoznavnosti in se številni vprašujejo, ali jo tako, kot je, sploh potrebujemo.
Na to opozarjajo veteranska združenja, posamezniki, družbene skupine, predvsem tiste najbolj prizadete.
Bomo zmogli tako voljo kot energijo, da drveči voz (navzdol) zaustavimo in preusmerimo, predvsem pa,
kar bo najteže, povlečemo navzgor? Zakaj s tem, kar imamo – in nismo si tega brez truda, prizadevanj in
hotenj v dolgih letih pridobili – ne znamo?
V tej številki gostimo prilogo letalcev Slovenske vojske, ki so po transformaciji preoblikovani v 15. letalski
polk. Zelo zanimiva predstavitev tako vseh pripadnikov polka kot njihovih tehničnih sredstev, služb in
ostalega. Sam pa se sprašujem, do kdaj in kako, kajti drastično zmanjšana sredstva so letalskemu polku
(kot tudi večini Slovenske vojske) spodrezala krila, ostalo je zgolj za plače (pa ne ravno najboljše), o razvoju pa bomo ob tolikšnih sredstvih le še težko spregovorili. Letalstvo je vedno bilo in vedno bo ena najdražjih in najzahtevnejših zvrsti. Ob tem bi samo dodal, da pa smo v preteklosti že imeli priložnosti, znanje
in možnosti, da bi lahko »leteli višje«, kot zdaj letimo. Vprašanje pa je, koliko časa nam bo obstoječe še
uspevalo vzdrževati.Čeprav je ravno 15. PVL z novo infrastrukturo in posodobitvami letališča Cerklje ob
Krki - večji del pri tem gre za vložek Nata - izredno veliko pridobil.
Transakcijski račun: 27000-0000016668
Defensor d.o.o.
Mnenja in stališča avtorjev v objavljenih prispevkih
niso tudi uradna stališča in mnenja uredniškega
sveta revije. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne
vračamo!
Vse pravice pridržane – Copyright © Defensor d.o.o.
Boris Knific
KAZALO
3 | uvodnik
Na naslovnici:
Dimenzija prostora ima v gorah drugačen
pomen kot na ravninskem zemljišču. O tem v
članku o usposabljanju za bojevanje v gorah in
pozimi avtor Miha Kuhar.
vsebina
Ustanovitelji: Ministrstvo za obrambo RS,
Ministrstvo za notranje zadeve RS,
Zveza slovenskih častnikov in Defensor d.o.o.
Založnik: Defensor d.o.o.,
direktor in urednik: Boris Knific
Uredniki in uredniški svet:
Janez Hartman – priloga Kaliber
dr. Tomaž Kladnik – vojaška zgodovina
Andrej Vilar – oklepna tehnika, tanki
Drago Dakič Prelc – bojni sistemi, mornarica
Ivan Kralj – priloga Specialist
Boris Knific - letalstvo
Jezikovno urejanje: Mojca Pipan
Trženje: 041 947 469, [email protected]
Oblikovanje in prelom: Vividia, Gregor Kovačič s.p.
Tisk: Schwarz print d.o.o.
10 let v Natu
uvodnik
Založniško podjetje Defensor d.o.o.,
Ob mlinščici 2, 1235 Radomlje, Slovenija
E-pošta: [email protected]
http://www.obramba.com
uvodnik
4 | INTERVJU: primož šavc
9 | Nato ob 10. obletnici članstva Rs
13 | skratka
osrednje teme
18 | POLITIKA IZVRŠENIH DEJSTEV – KRIM JE
(SPET) RUSKI - Aktualni komentar
oprema in sistemi
21 | TABOR PODČASTNIKOV Z MEDNARODNO
VELJAVO
22 | Praktično strelstvo: najvišje zahteve
varnosti, gibanja in natančnosti
23 | USPOSABLJANJE ZA ZIMSKO IN GORSKO
SPECIALIST
27 | PRILOGA: 15 PVL
43 | SREDSTVO “OFENZIVNE OBRAMBE” ALI
“OROŽJE OBUPANCEV”
50 | VODA, OGENJ, ZEMLJE, ZRAK IN ETER
54 | preživetje v naravi: KAKO NAREDIMO
TRINOŽNO STOJALO ZA KUHANJE NA OGNJU
56 | Pištola Marije Hostar - Breg
Vojaški muzej SV predstavlja muzealije
kaliber
59 | NEOROŽNA IWA
63 | RDEČI JASTREBI
60 let Rugerjevih jastrebov -2.
BOJEVANJE
revija OBRAMBA marec 2014
3
Vsebina
V TOKRATNI REVIJI NE SPREGLEJTE
MED POLITIKO STROKE IN POLITIKO
Slovenija je prvič izrazila politično voljo po
približevanju Natu s sklepom Državnega
zbora leta 1994, potem pa to še nedvoumno
potrdila s sklepom Državnega zbora v aprilu
1996, »… da želi RS zagotoviti svoj temeljni
varnostni interes v okviru sistema kolektivne
obrambe, ki ga omogoča članstvo v Natu«.
Potem pa leta 1997 ob Češki, Madžarski in
Poljski ni prejela pričakovanega povabila,
kar je bilo za nas kar precejšnje razočaranje.
Pa je bila Slovenija že zrela za vstop?
TABOR PODČASTNIKOV Z
MEDNARODNO VELJAVO
Leta 2008 smo na naših straneh predstavili pilotni projekt podčastniškega
zbora (PČZ) Slovenske vojske (SV) –
mednarodni zimski tabor podčastnikov
NATO in Partnerstva za mir (PzM) v
regiji –, ki je izpolnil ambicije in se razvil v edinstven dogodek za podčastnike v
zavezništvu in regiji, mednarodno veljavo
so mu potrdili tudi v Natu z uvrstitvijo na
letni koledar dejavnosti zavezništva.
POLITIKA IZVRŠENIH DEJSTEV – KRIM JE (SPET) RUSKI
Nova hladna vojna, največja zaostritev v Evropi po razpadu Sovjetske zveze, Vzhod in
Zahod spet sovražnika je le nekaj izmed številnih naslovov v sredstvih obveščanja po vsem
svetu. Ruska priključitev Krima je krizi v Ukrajini dodala nove, še nevarnejše razsežnosti.
Zdaj ne gre le za boj za oblast v Ukrajini z vmešavanjem Zahoda in Rusije, krimsko
vprašanje je pretreslo mednarodno prizorišče in prineslo različne posledice. Številni izvedenci po svetu zdaj razpravljajo, ali je bila priključitev Krima del ruske strategije ali pa
je ruski predsednik Vladimir Putin le izkoristil priložnost. Krešejo se tudi mnenja, ali ni
tudi Rusija imela pravice, da je spet dobila Krim, še posebej po referendumu 16. marca.
Krimsko vprašanje je zapleteno, treba je iti daleč v zgodovino. Krimski polotok nikoli ni bil
del ruskega in ukrajinskega etničnega ozemlja. Tam so živela različna ljudstva, celo Goti.
Usposabljanje za gorsko in zimsko
bojevanje
»Bojevanje v gorah zahteva ekstremno telesno pripravljenost, psihično trdnost, vzdržljivost ter kar najvišjo
stopnjo tehnično-taktičnih veščin in znanj.« Ta kratka
definicija iz ameriškega priročnika o gorskem bojevanju v enem stavku jasno poudari področja, ki so pomembna za usposabljanje v gorskem bojevanju. Področja
združujemo v tri osnovne vsebinske sklope: gibanje
v gorah, preživetje in bojevanje. Naj takoj poudarim,
da je gorsko in zimsko bojevanje neločljivo povezano.
Lahko rečemo, da gre za dve strani istega kovanca.
4
VARNOST NI SAMA PO SEBI UMEVNA IN NARAVNA DANOST
uvodnik
Leto 2014, če ga merimo skozi prizmo evro-atlantskih odnosov in
s prepoznavanjem pomena javne diplomacije in njenih zakonitosti,
predstavlja v prvi vrsti leto pomembnih obletnic. Najmočnejši pečat v
tem pomenu bodo zagotovo dala obeležja 100. obletnice izbruha prve
svetovne vojne, ki v spominu mnogih v »Zahodni Evropi« še danes
predstavlja tisti resnični »začetek konca«; nesmiseln pogin neštetih
mladih generacij v rovih; prvi poizkus »samomora Evrope«. Letošnje
obeleževanje 70 let izkrcanja zavezniških sil v Normandiji bo atribut
spominu drugega poizkusa evropskega »samomora«, ter 25 let od
padca Berlinskega zidu, verjetno z bolj pozitivno konotacijo kot nekaj
novega, svežega za kontinent, ki je v začetku 20. stoletja toliko preživel
in za konec morij tudi plačal ceno delitve. Če gledamo obletnice z bolj
»natocentričnega« vidika, pa letošnje leto za zavezništvo predstavlja 20.
obletnico Natovega programa Partnerstvo za mir ter leto treh obletnic
širitev zavezništva po koncu hladne vojne (1999, 2004, 2009), seveda
med njimi za nas ključno 10. obletnico članstva Republike Slovenije.
vsebina
Nemška pomorsko-diverzantska orožja in oprema – 2.
Za razliko od nemških koalicijskih partnerjev – Italije in Japonske –, ki sta
že desetletje pred začetkom druge svetovne vojne prišla do sklepa, da bodo
morali evidentno manjvrednost v strateškem materialnem razmerju sil na
morju kompenzirati s podmornicami in z nekonvencionalnimi pomorskodiverzantskimi orožji, se v desetletju pred izbruhom druge svetovne vojne v nemškem admiralštabu na področju diverzantskih orožij in opreme
ni naredilo veliko. V nemškem vrhovnem poveljstvu oboroženih sil in
v admiralštabu so – pri razvoju oboroženih sil ter izbiri vrst in količin
mornariških orožij in opreme – izhajali iz tega, da bo v prihodnosti
najverjetnejša vojna proti Franciji, ki jo bo podprla Velika Britanija.
NEOROŽNA IWA
IWA je iz zunanje vizualne podobe dokončno izgubila vsako povezavo z izvirnim nazivom »Internationale Waffen Ausstellung« in se preimenovala v »OutdoorClassics«, kar pomeni, da gre v prvi vrsti za
dejavnosti na prostem, orožje pa se ob silni politični korektnosti izgubi v, za zdaj še, ohranjeni »klasični«
kratici IWA.Tudi letos se nismo mogli pritoževati nad pomanjkanjem najrazličnejših oblačil, obutve pa
tudi opreme, ki so jo razstavljavci z vsega sveta ponujali v kar devetih velikanskih halah nürnberškega
sejmišča. Kljub vseobsegajoči neorožni ponudbi pa je treba priznati, da se orožna vsebina, vsaj ko prideš
na sam sejem, še vedno ni povsem izgubila v ozadju. Za tokratni pregled in predstavitev smo izbrali le
nekaj zanimivosti, ki sem jih izluščil iz resničnih in navideznih novosti, ki so jih razstavljavci oglaševali
na svojih, bolj ali manj ekstravagantnih stojnicah.
Rdeči jastrebi
Čeprav je bila prodaja težkih SAA revolverjev blackhawk (črni jastrebi)
uspešna in se je krog kupcev ves čas
širil, je že leta 1980 začelo Rugerjevo
podjetje z vzporedno izdelavo težkih
šeststrelnih sodobno zasnovanih revolverjev z dvojno akcijo sprožilca
in bobničem, ki so ga za polnjenje
in praznjenje odpirali na levo stran
ogrodja. Poimenovali pa so jih redhawk (rdeči jastreb).
revija OBRAMBA marec 2014
5