1. No category

Zg. Brnik 130 M, 4210 Brnik Aerodrom
PREDLOGI IN PRIPOMBE V SKLADU S POZIVOM NA E.DEMOKRACIJI
PISMO MINISTRU ZA INFRASTRUKTURO IN VLADI RS TER POSLANSKIM SKUPINAM
!!
!!
PROBLEMATIKA DELOVANJA LETALSKEGA NADZORA IN REGULATORJEV
V REPUBLIKI SLOVENIJI- V LUEI PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNIWAH
ZAKONA O LETALSTVU (EVA 2014.2430.0028)
-
tN NESPREJEMLJTVOST PREDLOGA ZA
OBRAVNAVO ZAKONA PO HITREM POSTOPKU
ZdruZenje lastnikov letal in pilotov Slovenije (AOPA Slovenrje), kakor tudi celotni gospodarski sektor
Civilnega letalstva, je bil seznanjen s predlogom Ministrstua za infrastrukturo RS, Vladi RS, da sprejme
besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o letalstvu (EVA 201 4-2430-0028) in sicer naj bi
se spremembe in dopolnitve krovnega letalskega zakona sprejele po hitrem postopku.
Nadin sprejemanja zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o letalstvu, je s tem, da se predlaga
sprejem zakona po hitrem postopku, nesprejemljiv in
ni rezultat
poglobljene analize delovanja
letalskega nadzora in regulatorja za civilno letalstvo v RS, to je Javne Agencije za Civilno letalstvo, kot
kljudne in krovne ustanove zadol2ene za izuaianje nadzora na civilnim letalstvom
v RS in Sektorja za
letalstvo sedaj v Direktoratu za promet, Ministrstva za infrastrukturo RS, kot kljudnega regulatorja. Po
mnenju letalske strokovne javnosti, ki se mu AOPA pridruZuje, je glavni cilj spremembe zakona,
preoblikovanje Agencije za civilno letalstvo na nadin, da bi jo sedanji akterii >privatizirali< in se v celoti
umaknili nadzotu . Mre2a trenutnih vodstvenih delavcev na razlidnih nivojih v letalstvu je 2e sedaj tako
prepletena , da npr. Kontrola zradnega prometa (g. Zupanid)
, njegov regulalor Agencija za civilno
(9. Knez) ter nadzomik obeh in predlagatelj zakonov (ministrstvo za infrastrukturo- g. KrapeZ )
z roko v roki, sodelujejo tudi pri prikrivanju dejanskega stanja , kar na dolgi rok, vodi samo v popoln
zlom slovenskega letalsfua. S >privatizacijo< Agencije za civilno letalstvo, pa se bo omogodilo (pod
letalstvo
pretvezo zaposlovanja strokovnjakov) nenadzorovano zaposlovanje >pravih kadrov< katerih Stevilo je
2e v zadnjih letih loliko naraslo, da modno presega stevilo pravih strokovnjakov, ki bi si Zeleli, to
podrodje urediti in vsled tega postajajo 2e apatidni. Navedeno pomeni, da nadin, sprejemanja zakona
po hitrem postopku, kot se ponuja z predlogom na e. demokraciji ni primeren in sicer zaradi naslednjih
razlogov, kakor sledi:
l.Res je, da je Evropska Komisija in EASA (Evropska Agencija za vamost v letalstvu), ugotovila, da so
teZave zlasti na podrodju plovnosti, neposredno povezane z nezadostno razpolo2liivostjo osebja za
opravljanie dejavnosti nadzora, kot ga zahteva uredba o zadetni plovnosti in uredba o stalni plovnosti,
zaradi desar bi lahko v Sloveniji priSlo do te2av pri izpolnjevanju obveznosti evropskih predpisov na
podrodju vamosti civilnega letalstva, kar bi lahko povzrodilo vamostna tveganja za letalsko deiavnost.
Tudi je res, da so bila v Sloveniji s strani EASA, zaznana velika varnostna tveganja, vendar pa je
prav to razlog, po naSem mnenju, da s pripravo sprememb zakona o letalstvu ne gre hiteti, ter ni
Zg. Brnik'130 M , 4210 Brnik Aerodrom
niti najmanj5ega razloga, te spremembe spraviti v iivljenje pri rzadnjih vratih(, po nujnem
postopku in ne po rednem parlamentarnem po$topku. $e posebej ne, da bi pri tem svoje
povedala tudi strokovna javnost ter bi se uskladile dobre prakse, ki jih imajo na tem podrodju
druge evropoke driave, ki so varnostna tveganja odpravila ali pa jih sploh niso imela. Zagotovo
zgolj finanini motivi, za sprejem sprememb tako pomembnega zakona, kot je ZLet na tako
pomembnem podroiju, ne morejo in tudi ne smejo biti motiv za sprejem sprememb.
Zagotovo pisci predloga sprememb Zakona o letalsfuu niso verodostojni pri svojem predlogu sprememb,
glede na to,
da
vsa dosedanja vodstva Sektoda za letalstvo in od njene ustanovitve leta 2010 tudi
Javne Agencije za civilno letalstvo RS, niso vse od leta 2007 dalje storila nid, da bi se ta tveganja v
letalstvu, kot se omenjajo v predlogu vladi RS, tudi sistematidno in udinkovito odpravila, vkljudno z
Gospodom Krape2om iz Sektorja za letalstvo, Direktorata za infrastrukturo, kakor tudi Gospod lztokom
Podbregariem, ki je bil do nedavno predsednik sveta Javne Agencije, in sedanji v.d. direkotorja g.
Sandi Knezom . Odraz njihovega delovanja je sedanje izjemno slabo stanje v Slovenskem letalstvu,
predvsem pa nerazumevanje bistva problema, ki ga je kot navedeno ugotovila EASA. Treba je pojasniti,
da so predvsem g. KrapeZ , kakor tudi g. lztok Podbregar ter z njima povezani g. Zupanid iz Konkole
zradnega prometa, 2e dolga leta prisotni v letalstvu in so imeli priliko krojiti politiko na podrodju letalstva
, 2e
najmanj 10let (9. Knez, je v danem trenutku, padel v to strukturo in zaradi pomanjkanja znanja in
izkuienj, slepo sledi usmeritvam in predlogom, zgoraj omenjenih gospodov). Navedeni so sodelovali pri
predlogih cele vrste pravnih aktov , ki so trenutno na podrodju letalstva v veljavi. V kolikorje bila njihova
dodana vrednost res tak$na, kot jo poudarjajo v samopromociji, bi bilo naSe letalstvo, danes vzor za
letalstvo v EU, pa se Zal stanje, po mnenju strokovne iavnosti, iz leta v leto drastidno slab5a.
2. Govori
se,
da je EASA v dasu med 2 in 6 marcem 2015 v Republiki Sloveniji izvajala inipekcijski
pregled Standardiziranja in spremljanja uporabe predpisov v skladu z lzvedbeno uredbo Komisije (EU)
5t. 628/2013 tudi na drugih podrodjih delovanja letalskega regulatoria v RS in ne samo na podrodju
plovnosti, kot se to navaja v predlogu Vladi RS za spremembo zakona o letalstvu z dne 16.03.2015,
Gre za nadzor EASA na podrodju segmenta navigacijskih sluZb zradnega prometa, ki predstavlja enega
od kljudnih stebrov slovenskega letalstva. V zvezi s tem je treba opomniti, da regulativa 628n013,
predstavlja zgo$ postopke in nadin izvedbe standardizacijskega nadzora....podlaga za nadzora sta
uredbi 1034/2011 in 1035/2011..S tem v zvezi spraSujemo resornega ministra za infrastrukturo in
predsednika vlade RS ali sta seznanjena s kondnim poroiilom EASA, ki naj bi bil izdan v
preliminarni obliki in tudi kondni obliki oz. ali je to res? ee nista, potem je jasno, da to poroCilo
nekdo skriva zaradi hudih ugotovitev, do katerih je pri5la EASA tekom inipekcijskega nadzora v
RS ali pa ga nekdo tudi napaino interpretira... Opozoriti gre, da ima Agencija za civilno letalstvo,
v kratkem najavljen tudi nadzor na podrodju letalske medicine , kjer se zaradi aktivnosti vodilnih
akterjev (g. Knez, g. Podbregar, g. Zupanid), priiakuje enak polom! Namesto, da bi kot
sogovornika na slovenski slrani pustili osebo, ki je to podroije urejala do sedaj, so tik pred
zdajci , zaposlili rstrokovnjakaa (g. Koielj), kije najverjetneje res dober zdravnik, ima pa 68 let in
se nikoli do sedaj ni v resnici sreial s podroijem medicine s strani pravne ureditve EU, je pa ie
vrsto let kot je znano, povezan z zgoraj omenjenimi aklerji.
Zg. Brnik 130 M , 4210 Brnik Aerodrom
Navedeno tudi pomeni, da bi sprejem sprememb Zakona o letalstvu, po hitrem postopku, kot se to
predlaga Vladi RS, pomenil, da se pometa pod preprogo, ne delo in ne strokovnost vodstva Javne
Agencije za Civilno letalstvo RS, kot tudi Sektoria za letalstvo v Direktoratu za infrastrukturo (sedaj
Direktoratu za promet), pri Ministrstvu za lnfratsrukturo, oziroma celo ved, da se tak3no ne delo celo
nagradi
s spremembo Zakona o letalstvu, po katerl bodo ta isti ljudje imeli neomejene
pristojnosti,
dohodke in poloZaj.
3. Kot je znano, je vedina ugotovitev EASA v preje omenjenem porodilu, glede skladnosti predpisov oz.
z evropskimi, ki so nzvrSdena glede na io ali spadajo med tehnidne zahteve ali med
upravne zahteve, v skupini D po zgoraj navedeni Uredbi Komisije (EU): kar pomeni, da gre za
neskladnosti z veljavnimi zahtevami, ki vzbujajo pomisleke glede varnosti, de niso pravodasno
odpravljene. Samo nekaj ugotovitev EASA, spada v razred C - torej, da gre za neskladnost z
standardov
veljavnimi zahtevami , ki vzbujajo predvsem pomisleke v zvezi s standardizhanjem, Zanima nas ali
vam je znano, da je bilo ugotovljeno neskladje kar v 27 kategorijah ter 5e v 20 kategorijah, ki se
nanaiajo na 1GPS in ARSO torej na kontrolo zrainega prometa in meteorolo5ko dejavnost v
letalstvu.
Zanima nas, zakaj se ta neskladja do prihoda lnSpehorjev EASA niso odpravila in je bila zaradi
tega Slovenija po nepotrebnem, vendar opravideno izpostavljena pri organih EU, saj je bil, kot je
znano, lnipekcijski pregled najavljen ie 1 leto poprej..,in, kaj konkretno je v zvezi s tem ukrenilo
vodstvo Javne Agencije za Civilno letalstvo in kaj Sehor za Civilno letalstvo v direktoratu za
lnfrastruKuro? Zanima nas tudi, kaj je Sektor za lehlstvo na Direktoratu za infrastrukturo storil,
da bi ee slovenski letalski standardi in predpisi po podtodjih uskladili s standardi in priporodili
ICAO (mednarodne organizacije za civilno letalstvo) k posameznim poglavjem aneksov k dika5ki
konvenciji o civilnem letalstvu, ko pa je ta problematika znana ie najmanj 7 let? V tem Casu pa
je bil g. Krapei tri leta dlan najviSjega organa Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO
v Montrealu). Pridakovali bi , da se bo v tem dasu, iesa nauiil in to prenesel v slovensko prakso,
pa ial od tega do danes Se ni nii.
Se enkrat je za poudariti , da so trenutni akterji Ze leta aktivni kreatorji standardov in skozi politiko
zaposlovanja tudi dlove5kih virov na podrodju letalstva , pa se kljub njihovi rneznanski< strokovnosti in
trudu stvari, dokazljivo ( in$pekcijski nadzor EASA) ne premaknejo na bolie, ampak zgoli na slab5e.
Zaskrbljujode so tudi njihove reakcije ob seznanitvi z izsledki inSpekcijskih nadzorov , saj praviloma
odreagirajo po principu > glava v pesek(, v upanju, da se nihde ne bo zganil, ee se o stvareh ne bo
sli3alo
V kolikor pa stvari pridejo na dan, pa postreZejo z megalomanskimi nadrti tudi hitrimi
spremembami zakonodaje, brez potrebe. Bistvo vsega ie v lem, da je letalstvo 2e v osnovi, odlidno
regulirano skozi zakonodajo EU , ki je tudi v Sloveniji direktno aplikativna, samo izvr5evati jo je heba na
pravilen in dosleden nadin . Za kaj takega pa je potrebno imeti predvsem vodstveno znanje in pravilen
.
interes
-
!
4. Znano je, da je kljudni problem delovanja Javne Agencije za civilno letalstvo, problem managementa
in ne problematika strokovne usposobljenosti zaposlenih, kot se je to posku5alo prikazati in se prikazuje
v predlogu za sprejem Zakona o spremembah zakona o letalstvu, po hitrem postopku. Pristojni v
Sektorju za letalstvo v direktoratu za lnfrastrukturo ter na Agenciji za civilno letalstvo naj tudi
LOVEIIIJA
Zg. Brnik 130 M , 4210 Brnik Aerodrom
pojasnuo s iim in na kakSen nadin so seznanili s problematiko Direktorja EASA, gospoda
Patricka Ky-ja ob priliki njegovega obiska v Sloveniji.
Nesprejemljivo je, da sedaj ta isti management skupaj z nekaierimi predstavniki iz Sektoria za letalstvo,
predlaga, spreiem Zakona po hitrem postopku, po katerem bi imela javna Agencija za Civilno letalstvo,
neome,iene pristojnosti pri izvr5evanju nalog, pri odlodanju o zaposlenih in pri odlodanju o finandnih virih,
kot tudi pri odlodanju o vi3ini plad in dodatnih zaposlitev. Skratka, da bo to institucija izven
vsakrinega sistema in nadzorall Podobni argumenti, kot tokrat za sprejem Zakona o spremembah
Zakona o letalstvu po hitrem postopku, so bili uporabljeni ie ob ustanoviti sedanje agencije (leta 2010),
pa se ial stvari niso izbolj5ale, ampak je 5lo vse 5e na slabie. To pa ni presenetljivo, de vemo, da je bilo
vodstvo agencije vseskozi brez izku5enj in znanj na podroiju letalstva.
Nedopustno in neodgovomo od vodstva Agencije in nienega Nadzomega sveta ter zaposlenih v seKodu
za letalstvo skupaj z Ministrstvom za inhastrukturo je, da se izgovarjajo na nesamostojnost, de pa je bila
&encija ustanovljena v letu 2010 ravno s tem namenom.
Katere so lahko posledice, ie je neka institucija izven sistema in nadzora, dokazuje druiba z
omejeno odgovornostjo Kontrola zrainega prometa Slovenije, kije sicer v 100 % lasti Republike
Slovenije. Popredni osebni dohodki zaposlencev v tej druibi so drugi najvi5ji v driavi.
povpredno ved kot 6.000 € na zaposlenega na megec. V strukturi preletnih in teminalnih taks pa
predstavljajo cca 75a/o, pri demer je njihova viSina skoraj stalen predmet pripomb letalskih
prevoznikov.
Zelja po tem, da bi Agencija za civilno letalstvo, lahko usla tnnsparentnemu nadzoru drZave in zaposlovanja
>strokovnjakov< po lastnih potrebah , se najlepSe kaie tudi skozi zadnji razpis , kjer je bila kot primer
strokovnjaka, zaposlena DDr lvanu5a , ki bo v letalstvu skrbela za nadzor nad kakovostjo in standardi, njene
strokovne izkuinje, pa kot je javno znano, segaio zgolj na podrodje veterine (rakftumor na mi5ih) in vamostnih
v€d. Je pa pri njej ie iz baze Cobiss, mod zaslediti tesno povezanost z g. Podhega{em in posledidno fudi g.
Zupanidem.
Drug tak primerie g. 0r. KoZelj, ki se nedvomno na medicino spozna, ni pa od njega pri 68 letih pridakovati, da
bo kos podrodju, ki ga prevzema in ki mora slediti EU predpisom in standardom. Tudi v zvezi z njim je, kot ie
navedeno v strokovniiavnosti znana njegova povezanost z g. Zupanicem in posledidno tudi g. Podbregarjem ...
5. V oceni stanja in utemeljitvi razlogov za sprejem Zakona o spremembah zakona o letalstvu po hitrem
postopku je navedeno, da se poleg obstojedega nadina financiranja Javne Agencije za Civilno letalstvo,
od katerega predstavlia najvedji prihodek prav iz naslova pobiranja pristojbin in povradila stroskov, kijih
v skladu s tarifo placajo prosilci in imetniki certifikatov in drugih listin, ki jih izdaja agencija, uvaja tudi
nov vir financiranja. To je taksa za delo agencije in sicer taksa po potniku in prepeljanem tovoru....
Zanima nas, zakaj se poleg obstojedega vira financiranja torej pristojbine v skladu s tarifami,
uvaja 5e nov dodatni nadin financiranja, ko pa je znano, da je tako Javna agencija za civilno
letalstvo, kot tudi Kontrola zrainega prometa poslovno leto zakljudila z dobiikom, Ceprav je
Javna Agencija, neprofitna institucija. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da pa gospodarski
sektor civilnega letalstva le s teiavo v teh teikih dasih pladuje nenormalne prispevke, ki jih
predlagatelj sprememb Zakona omenja kot pristojbine. Kje v arezi s tem je kakina analiza in kdaj
in kak5ne pdpombe, kijih je na Vlado naslovila celo Gospodarska Zbornica RS, na Javno
Zg, Brnik '130 M , 4210 Brnik Aerodrom
agencijo za civilno letalstvo ter Sektor za letalstvo, pa so jih naslovila posamezna civilna
zdruienja in gospodarski subjeKi, zlasti AOPA SLOVENIJE, so bile upo5tevane ?
Y wezi zzgordl navedenim se strinjamo, da se s spremembo Zakona o letalstvu uredio viri financiranja
Agencije za civilno letalstvo, kar je nujen pogoj, za delovanje letalskega regulatorja, vendar ne tako,
da se poleg obstojeiih virov financiranja, uvede 5e dodatni nov vir, to je potni5ke takse in takse
po kg pripeljanega tovora. Na5 predlog je, da se sistem tarif. tak kot ie sedai ukine. uvede pa se
v predloqu zakona , predlaqani sitem tak$ po potniku in tovoru. vendar z realno obremenitviio,
Ne striniamo pa se z oboiim. Pri tem je treba upravno delovanje agencije, podrediti sistemu
Upravnih taks v skladu z Zakonom o upravnih taksah-ZUT s iemer bodo tudi ustavnopravno
izenaCeni subjeKi na posameznih podrodjih tako npr. s pomorsWom ali cestnim prometom torej
podrodji, ki za upravno delovanje (izdajanje dovoljenj, upravnih odlodb itd, v skladu z ZUP),
uporabljajo veljaven taksni sistem.
V predlogu navedeni finandni udinki uvedbe novega dodatnega sistema taks, de pd tem ne bi ukinili
sistema tarif, so lahko samo kenutni, nikakor pa ne dolgorodni. Dejstvo je, da je bil sistem tarif uveden
brez kakr5nihkoli analiz vseh mo2nih udinkov tarif na gospodarski sektor. Rezultat tarif je, da je trenutno
trend upadanja vpisanih letal v letalski register RS, to pa iz razloga, ker posamezniki in gospodarski
subjekti ne zmorejo neZivljenskih pladil. Navedeno pomeni, da bo to imelo dolgorodno implikativne
udinke tudi na prihodek v drZavno blagajno, skozi zmanj5anja prilivov davkov in drugih javnih dajatev, ki
odpadejo na letalski sektor. Torej ni res, da
proradun
RS.
s predlaganim zakonom ne bo nikakr5nih udinkov
na
Znano je, da posamezni gospodarski subjekti umikajo letala iz letalskega registra RS, pa
tudi svojo dejavnost, ter pridobivajo AOG dovoljenja v poslovno in davdno bolj prijaznih okoljih . V tem
kontekstu je urediiev vsake drZave, dlanice EU, specifidna in se pri obravnavi problemov ne gre
z drugimi dr2avami v EU. Navedeno je tudi razlog, da s sprejetjem sprememb Zakona o
letalstvu ne gre hiteti, NaSa organizacija razume delovanje letalskih regulatorjev v funkciji podpore
primeriali
gospodarstvu in ne samo nadzora nad letalsko dejavnostjo. Navedeno 5e posebej zato, ker so tudi
znotraj EU ter EASA in ICAO, trendi po debhokratizaciji saj ni nikakr$nih dokazov, da pretirana
birokralizacija regulatoriev, prispeva k bolj5i vamosti letalskega prometa in potnikov. Neudinkovit nadzor
regulatoria, ne glede na to, kako je obseZen, je lahko 5e bolj problematiden in za letalsko dejavnost
nevaren. Udinkovitost regulatorja se dose2e lahko z drugimi ukrepi in ne le zgolj z povedevanjem
dajatev letalskih subjektov. Z gotovosijo lahko trdimo, da pretirane dajatve letalalskega sektoria na eni
strani in pohlep regulatorja po brezmejnih prihodkih, varnost letenja lahko celo ogro2ajo. Navedeno
pomeni, da je kljudna za delovanje regulalorja, premiSljeno delovanje regulatorja, njegova
organizacilska struktura in strokovnost ter prilagodljivost in predanost in ne velikost ali linandna mod.
Tudi z manjiimi {de hodele bolj skromnimi sredstvi) se da dosedi isti namen in udinek. Pretirana
birokratizacija lahko pripelje do velikih vamostnih tveganj v letalstvu, saj >poplava< predpisov in ukrepov
ne pripomore k dobremu razumevanju le teh, kar ima lahko implikacije na samo vamost letenja, demur
pa je prav ta regulacija namenjena, Do navedenih zakljudkov, ki rezultirajo v naiih predlogih je na5a
organizacija
priila preko mednarodnega sodelovanja
z
drugimi nam podobnimi nacionalnimi
organizacijami, kijih sistemi posameznih dr2av spodbujajo in ne ignorirajo, tako, kot se to dogaja v RS.
Zg, Brnik 130 M , 4210 Brnik Aerodrom
Na Stevilne na5e pripombe, ki smo jih posredovali ve6krat, nismo dobili niti enega odgovora, v sedaj
veljavnem Zakonu o letalstvu pa je kot edina taka organizacija ( ki pa Zal nima ne resursov niti znanj),
omeniena zgolj Letalska zveza Slovenije, ki
je kot taka ostanek preZivetega sistema v
nekdanji
Jugoslaviji. V kolikor se Ze spreminja krovni zakon o letalstvu, in to celo po hitrem postopku, potem je
na$ predlog tudi; da naia organizacija kot edina reprezentativna organizacija generalnega
letalstva, ter kot edina taka organizacija v globalnem merilu, dobi svoje mesto v zakonskih
spremembah. AOPA je namred organizacija, ki ima svojega dlana tudi v ICAO in EASA, pa tudi drugih
mednarodnih organizacijah.
6.
javna Agencija za Civilno letalstvo je bila ustanovljena s sklepom vlade leta 2010 in Ze 3 leta nima
svojega dhektorja, pad pa zgolj v.d. direktorja, Kot je znano sta bila Ze 2x objavljena razpisa prostega
delovnega mesta direktorja, ki pa sta bila z sklepom sveta agencije razveljavljena z utremeljitvijo, da
pred Upravnim sodi5eem RS tede upravni spor zaradi razreSitve prvega in edinega direktorja agencije g.
Ziga KOTN|K.a. Zanima nas, kaj je storila Vlada in kaj va5e ministrstvo ter predvsem v.d vodstvo
Javne Agencije ter sektor za letalstvo v direktoratu za infrastrukturo, da bi se tako stanje
odpravilo? Vsekakor vedkratno imenovanje v.d. direktorja Agencije ne pomeni, da je potrebno
sedanjega v.d. direktorja Agencije za civilno letalstvo postaviti na trajni mandat, kot je bilo to nakazano
2e s slrani g. Krapeia in g. Kneza ob interpretaciji zakljudka in$pekcijskega pregleda EASA, temved bi
se dalo stanje v slovenskem letalstvu izboljiati tudi s pomodjo mehanizmov, ki jih ima na razpolago Ze
po sedanji ureditvi, vodstvo Agencije, pri tem pa je pomembno, da se ta agonija dimprej zakljudi in na to
pozicijo postavi dloveka , ki bo sposoben prcsedi interese , povezave in naveze ministrstvo-industrija ter
uveljaviti resniden, neodvisen nadzor nad izvajalci letalskih storitev in s tem posledidno fudi izbolj5ati
kakovost in vamost slovenskega letalstva. Poudarjamo tudi, da zadostne zakonske podlage obstajajo
2e sedaj in bi tudi dale vidne rezultate, de se nebi zavestno zlorabljale.
Kakninakoli sprememba zakonodaje bo
v tem kontekstu slu2ila zgolj privatnim interesom
trenutnih
akteriev, brez resnih udinkov na slovensko letalstvo,
Glede na zgoraj navedeno nas zanima, zakaj zadasna odredba Upravnega sodiSCa 5e vedno
velja, ko pa je znano tudi, da zoper Ziga KOTNIK-a tedejo tudi kazenski postopki zaradi zlorab v
zvezi z njegovim imenovanjem na mesto direktorja agencije, s iemer po samem zakonu {ZlZ)
niso podani pogoji za zadasno odredbo v zvezi z zadrianjem razpisov za prosto delovno mesto
direktorja agencije. Cudi torej, zakaj sprememba Zakona o letalstvu po hitrem postopku in ne
odprava zadasne odredbe, ki nima svoje zakonske podlage, Delovanje javne Agencije za civilno
letalstvo RS je vse od njenega nastanka, preieta in obremenjena z gospodom Kotnikom,
katerega najveiji doseiek je edino uvedba neiivljenskih tarif ter zaposlitev dolodenega Stevila
ljudi v agenciji, ki se jih sedaj oznaduje kot nezadostno Stevilo usposobljenih kadrov....V kolikor
se ie razmi5lja o rnovi agencijir, potem se zdi bolj primerno in smotrno razmisliti sploh o
organizacijski in statusni obliki novega regulatorja, zagotovo pa ne tako, da se ta sektor
>privatizira<. Trend v to smer je, kot ie navedeno med vrcticami, zaiutiti tudi ob konkretnem
predlogu zakona o spremembah zakona o letalstvu po hitrem postopku.
Zg. Brnik '130 M , 4210 Brnik Aerodrom
7. Ocena stanja v predlogu za sprejem Zakona o spremembah zakona o letalstvu je, da javna Agencija
za civilno letalstvo in sploh letalski sektor ne razpolaga z zadostnim Stevilom ustrezno usposob{enega
kadra za izvajanje predpisanih nalog. S to oceno se operira Ze vse od ustanovitve agencije dalje.
Tak5no stanje je bilo prikazano tudi direktoriu EASA ob priliki njegovega obiska v Sloveniji...,. v zvezi s
tem je treba tudi navesti, da so bile do ustanovitve Javne agencije za civilno letalstvo, aktivnosti dr2ave
na podrodju civilnega letalstva financirane iz drZavnega proraduna in izvaiane na 5e kar zadovoljiv
nadin. Po ustanovitvi agenciie ie breme t, i. vi3je kvalitete storitev 5lo skorai izkljudno na radun viSjih
obremenitev pilotov, lastnikov letal in njihovih vzdrievalcev, letalskih 5ol, letaliSd in letalskih prevoznikov
OperatoCs Certificate ). Kvaliteta dela pa je sorazmemo s shoiki padala in
posledidno so se pojavljale pripombe EASA in ICAO, da bi pri5lo do gro2nje z radikalnimi ukrepi zoper
suveren ploZaj Slovenije na podrodju reguliranja in izvajanja drZavnih pristojnosti. Navedeno pomeni,
da ni vzrok za takSno stanje nezadostno $tevilo usposobljenih kadrov, pad pa kot 2e omenjeno gre za
problem pripravljenosti resno izvajati evropske predpise in standarde, ki so strogi in dobro znani torej
gre izkljudno za problem vodenja Agencije ,..
nosilcev AOC
(Ah
V zvezi z navedenim nas zanima, kdo je napravil takSno oceno in na
iem ta temelji? Zanima nas,
kakSno Stevilo bi bilo zadostno Stevilo kadrov za agencijo in kaj ter kakSen je ustrezno
usposobljeni kader? Ali lahko pojasnite, kakSen kader je bil sprejet na zadnjem razpisu in za
kakine kadre 5e nameravate objaviti razpis prostih del in nalog. lz prakse ter informacij, ki jih
pridobimo preko naSega dlanstva je namred mogode sklepati, da se Upravni postopki Javne Agencije za
civilno letalstvo ne izvaiaio v skladu z Zakonom o splo5nem upravnem postopku deprav agencija po
svojem bistvu spada v sistem drZavne uprave. Navedeno pa pomeni, da za podrodje upravnega
delovanja ni potrebno zaposliti novih kadrov, pad pa usposobiti obstojedi kader, da bodo znali
uveljavliati pooblastila, ki jim gredo po Zakonu o upravnem postopku ter imeli za to tudi ustrezne licence
in znanja.
V f.ilenu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o letalstvu, po
hitrem
postopku, se predvideva ustanovitev agencije, ki pa ni agencija po Zakonu o agencijah ampak je
agencija sui generis... Pri tem je izrecno potrebno opozoriti na ilen 1. Uredbe SE 5t. 216/2008, ki
v td. 3. d doloCa, " enotno izvajanje vseh potrebnih predpisov s stran nacionalnih letalskih
organov in Agencije (EASA)na podrodjih, za katera so odgovorni.
Zakljuiek in kondni predlog:
da gre pri tem predlogu za sprejem Zakona o spremembah zakona o letalstvu (Zlet) po hitrem
postopku, izkljuino za privatne interese, dokazujejo formulacije -pogojev za kandidate za
direktorja in pogoji za zaposlitve nadzornikov in drugih delavcev. Ce je ie govora o pladilu
zaposlenih na Agenciji za letalstvo, potem naj bodo zagotovljeni vsaj pribliino enaki preiemki, ki
bodo primerljivi in jih imajo zaposleni v Kontroli zradnega prometa pa naj to pladnike stane
kolikor je paC potrebno, vse z namenom, da se zagotovi zmanjianje prispevkov iz proraiuna, da
bodo zadovoljni nosilci javnih funkcij, ie predlagatelji mislijo, da je na ta nadin zagotovljena
varnost letenja...,.
0b tem naj spomnimo, da so vsa tri mednarodna letaliSia ie lani meseca maja, predlagala
spremembo oz, dopolnitev 97. dlena ZLet, pa do danes niso dobili nobenega odgovora v zvezi z
njihovim predlogom, kaj Sele, da bi ga vkljuiili v predlog sprememb in dopolnitev. O tem, da
nastaja milijonska gospodarska 5koda, pa predlagatelji, niti besedice.
Zg. Bmik 130 M , 42'10 Brnik Aerodrom
I{A PODLAGI VSEGA I{AVEDENEGA JE PO NA$EM MNENJU, POTREBNO PREDLOG ZAKONA O
SPREMEBAH ZAKOT{A O LETALSWU PO HITREil POSTOPKU (Zlet EVA 2014.2430.1,028),
ZAVRl,llTl, PREDLAGATELJE PA POKLICATI NA ODGOVORNOST, KER SO DOKAZALI, DA SE
ilEZAVEDAJO, DA SWERENIH DRZAVNIH POOBLATIL NE MORE IN I{E SME IA'AJATIOSEBA,
KI NIMA LASTNOSI DRZAVI{EGA ORGANA.
SloVElllJE
I
ZDRUZENJE
Ljubljana, dne 2. april 2015
AL IN PILOTOV
MVNAK: