POT Župnija Marijinega rojstva Polhov Gradec Izdaja župnijski urad Polhov Gradec. Odgovarja župnik Bogdan Oražem. f e b r u a r Smisel križa in spomin »Ponašati se s križem Jezusa Kristusa, ponašati se v Gospodu, je hvala in hkrati najboljša obramba proti sovražnikom križa, tistim s posvetno miselnostjo, tistim, ki govorijo sami od sebe in iščejo svojo slavo, tistim, ki sprejemajo slavo drug drugega, tistim, ki ljubijo bolj človeško slavo kakor Božjo. Spominjati se te Gospodove slave in ponašati se z njo predpostavlja ne le zavreči nečimrnost in strahopetnost, ampak tudi okrepiti se v tolažbi tega spomina za čas, ko se bo moja temeljna pripadnost križu uresničila v preizkušnji.« 2 0 1 5 s v e č a n l e t n i k XXIII Papež Frančišek (iz knjige: Dih upanja za svet, ki se duši) Pogubna moč zavisti Zakonski par, ki je bil na počitnicah, je obiskal luko, da bi si ogledal ribiške čolne, ki so se vračali z lova na jastoge. Eden od čolnov je poiskal privez na pomolu, kjer je stal par. Ribiči so začeli raztovarjati posode z ujetimi jastogi. Ženino pozornost je pritegnilo nenavadno obnašanje rakov. V trenutku, ko se je kakšen rak začel vzpenjati iz posode, so ga drugi potegnili nazaj vanjo. Pomislila je, kako lahko bi raki zbežali iz posod, če ne bi vsakega, ki je to poskusil, drugi potegnili nazaj. Jastogi nas učijo, kakšno moč ima človeška zavist. Ali se ne dogaja, da tistega, ki se želi rešiti iz »posode«, kjer smo ujeti, drugi hitro potegnejo nazaj? Ali ne bi bilo bolje, če bi ljudem pomagali, da bi napredovali ali se rešili? Zgodbe za srečo v družini, zbral Božo Rustja Lučka Nobena ptica ne leti previsoko, če leti na lastnih krilih. William Blake 2 3 Statistika župnije Polhov Gradec v letu 2014 Krsti Po predlanskem manj rodovitnem letu, ko je bilo 23 krstov, jih je bilo lani kar 32, 18 deklic in 14 dečkov. Le štiri manj od rekordnega leta in malo nad povprečjem preteklih let. Iz cerkvenega zakona je prejelo zakrament svetega krsta 18 otrok, iz izvenzakonske zveze je bilo 14 krstov. Ker otroka lahko krstimo le v veri staršev, se je na krst potrebno dobro pripraviti (tudi botri – priložnost za osebno rast v veri). Priprava je dvakratna: ob vpisu in v tednu pred krstom. Krst imamo večinoma pri drugi maši na prvo nedeljo v mesecu, saj je prav, da se božje navzočnosti v novorojencu razveseli vsa župnija. Pomembno je, da se starši za dogovor za krst tudi sami oglasite v župnišču. Vztrajno se manjša delež krščenih otrok iz družin, ki živijo iz zakramenta svetega zakona. Le še 55 %. (Lani še 60 % in predlani še 75 %) In čeprav smo še vedno nad slovenskim povprečjem, naj bo to svojevrstna spodbuda pri razmisleku, kaj nam pravzaprav pomeni družina in zakramentalno doživljanje Božje bližine in ljubezni. Poroke Vseh porok je bilo lani v naši župniji šest. To število je nekje v povprečju zadnjih let. Je pa bilo lani nadpovprečno število domačih parov, ko sta tako ženin in nevesta iz domače župnije. Takih je bilo kar polovico parov. V krščanski družini, ki je skupnost milosti in molitve, šola človeških in krščanskih kreposti, zlasti ljubezni, otroci prejmejo prvo oznanilo vere. Zakon kot temelj družine poleg verskih vrednot veliko prispeva k utrjevanju splošnih družbenih vrednot, ki so tako kot gospodarstvo v sodobnem svetu v krizi: solidarnost, spoštovanje, poštenost, pravičnost in odpuščanje v osebnih in druž- benih odnosih. Ker sta zakon in družina temelj družbe in medsebojnih odnosov, skuša cerkev pomagati mladim, ki se pripravljajo na skupno življenje. Poleg običajnih predavanj za zaročence, ki so obvezna, se priporoča zaročencema tudi daljša in bolj poglobljena priprava, kot je šola za zakon (vsaj eno leto), predzakonske in zakonske skupine, duhovne vaje ipd. Vedno bolj se zavedamo pomena odgovornega starševstva, vzgoje v sodobnem času, ki izgublja temeljne vrednote. Tega se zelo zaveda tudi papež Frančišek, kar je dokazal s pestrim sinodalnim dogajanjem o družini v lanskem letu. Pogrebi Vseh pogrebov je bilo 22, civilnih ni bilo. Trije več kot prejšnje leto. Vendar pa jih je več kot dve tretjini od teh umrlo neprevidenih – razlog, da so umrli neprevideni, je bila v večini primerov nagla smrt. Povprečna starost umrlih je bila 81 let, kar je najvišja povprečna starost v zadnjih letih. Povprečje je dvigal najstarejši župljan, ki je umrl v 97. letu, povprečje je znižal naš 50-letni župljan. Dejstvo je, da nam medicina podaljšuje življenje in hkrati pravzaprav krajša dobo umiranja. Prav je, da smo na ta najpomembnejši trenutek svojega življenja dobro pripravljeni. V duhovnem in praktičnem smislu. Ne bojmo se pogovora z domačimi o tem, kako želimo biti pokopani. Pomembna je tudi oporoka. Bolj kot dilema krsta ali žara postavljam pod vprašaj tako imenovane »ad hoc« pogrebe; iz mrtvašnice neposredno v grob, brez molitve ob rajnem in po možnosti še brez slovenske zastave. V času slovesa od naših najdražjih je vedno znova postavljena na preizkus naša medsebojna solidarnost in sočutje. Pomembno je, da se zavedamo, kako dragocena je za umi- rajočega človeška in Božja bližina. Največje znamenje ljubezni do umirajočega – biti ob njem v molitvi in mu omogočiti, da prejme zakramente. Lepo znamenje zrelega krščanskega gledanja na dejstvo, da dozorevamo za večnost, je tudi veliko število tistih, ki zakrament bolniškega maziljenja redno prejemate dvakrat letno pri mašah ob srečanju bolnih in starejših. Število obhajil Število prejetih obhajil je bilo v preteklem letu približno 28.500 – enako kot prejšnje leto, v povprečju pa je to nekaj manj kot pred desetletjem. Zakrament svete evharistije je velik in dragocen zakrament. Sveta maša brez prejema evharistije je kakor dan brez sonca. Zato je prav, da sveto obhajilo pogosto in vredno prejemamo. Bolj se moramo zavedati povezanosti maše in obhajila. Še posebej ob žegnanjih, ki so dobro obiskana, je obhajil izredno malo, prav tako pri pogrebih in porokah. Jesti skupaj za isto mizo pomeni deliti med seboj žalost in veselje! In prav ta pomen ima tudi prejem svetega obhajila pri sveti maši. Obisk nedeljske maše Povprečen obisk nedeljske maše se iz leta v leto zmanjšuje. Bolje rečeno, niha, odvisno od sezone. Poleti je mnogo nižji kot med letom. Povprečen obisk nedeljske maše je nekaj nad 530 nedeljnikov. Ostanimo zvesti Bogu pri obisku nedeljskih maš, saj je prav obisk nedeljske svete maše znamenje, da želimo v veri vztrajati in živeti kot skupnost kristjanov. Akcije v preteklem letu in zbrani darovi Trikraljevska akcija 2013/2014 (za slovenske misijonarje) – 7.065,00 evrov (letos okrog 6.000 evrov). Adventna in postna akcija otrok – 592,52 evra (vzgoja otrok za solidarnost). Z darovi Karitas in darovi posameznikov smo se v postu in adventu pridružili akcijam Slovenske Karitas (pomoč poplavljenim v Bosni in Srbiji, poleg materiala tudi 840 evrov). Pomoč poplavljenim 1.307,20 evra. V oktobru smo v hitri akciji zbrali 7.219 evrov za kontejner s pomočjo za Janezov misijon Ampitafa na Madagaskarju. Poleg tega ste za kontejner darovali ogromno materiala. Ocenjujemo, da je skupna vrednost poslanega blizu 15.000 evrov. Drugi darovi Nedeljske pušice – povprečne – nekaj manj kot 600.00 evrov, višje ob praznikih (še vedno ste res velikodušni posebej ob namenskih nabirkah – hvala za občutek soodgovornosti za skrb za našo župnijo). Dotacije: oratorij, miklavževanje ipd. Župnijski denar Zbrani darovi nedeljskih in drugih župnijskih nabirk so predvsem namenjeni vzdrževanju župnijske cerkve in drugih župnijskih zgradb. Za vsa porabljena sredstva se vodi finančno poslovanje, iz katerega je razvidno, kako se sredstva porabijo. Vsak mesec eno pušico vsaka župnija oddaja na škofijo, oddaja se tudi namenske nabirke za misijone, Karitas, za semenišče itd. Z denarjem od rednih pušic se lahko krijejo le osnovni stroški vzdrževanja cerkve, župnišča in drugih zgradb. Vse ostalo je odvisno od izrednih darov in prostovoljnega dela. Iskrena hvala vsem, ki vsak teden s svojim darom in svojim delom skrbite za naš skupni dom. Ob tej priliki pa bi se rad iskreno zahvalil mnogim požrtvovalnim delavcem in domačim obrtnikom, ki ste lansko leto prostovoljno pomagali pri obnovah v naši župniji. Gospodarstvo Naj spomnim le na večje obnove: Največ sredstev in prostovoljnega dela je bilo vloženega pri obnovi strehe na ladji cerkve sv. Petra v Dvoru in pri spravilu 4 podrtega lesa zaradi žledoloma. Dokončali smo obnovo dotrajane strehe na kaplaniji. Poleg tega še večja in manjša dela po podružnicah. Marsikdaj imam občutek, da nam je s skupnimi močmi uspelo nemogoče. Kljub težkim gospodarskim razmeram imamo načrte tudi za prihodnje: obnova zvonika Sv. Lovrenca na Gori; ureditev kaplanijskega vrta; glavni oltar Sv. Nikolaja v Dvoru; stranska oltarja pri Sv. Juriju na Prapročah in obnova orgel v župnijske cerkvi. Oskrba duhovnika Verniki veste, da duhovniki ne živimo od pušice, saj je to župnijski denar, ki je strogo ločen od osebnega duhovnikovega denarja. Duhovniki živimo od mašnih intencij in predvsem od prostovoljnih darov vernikov. Mnogi duhovniki, ki delujejo v manjših in revnejših župnijah, živijo zelo skromno. V pomoč tem duhovnikom je na škofiji solidarnostni sklad, kamor prispevamo duhovniki, ki živimo na župnijah, kjer je odgovornost ljudi do domačega župnika še velika. Iskrena zahvala vsem, ki darujete bero, bodisi v hrani ali denarju. Še posebej pa hvala za vašo molitveno podporo. Zahvala Zahvala diakonu Samu, članom ŽPS in ključarjem, katehistinjam, animatorjem, bogoslužnim sodelavcem, zborovodjem in organistom, pevcem, krasilkam, tistim, ki skrbite za čistočo naših cerkva, mežnarjem, ministrantom, pritrkovalcem in molitveni skupini, Župnijski Karitas in misijonski skupini. Zahvala uredniškemu odboru župnijskega glasila Pot in oblikovalcem spletne strani. Zahvala vsem pridnim in požrtvovalnim delavcem pri obnovah, spravilu lesa in urejanju okolice. Opravljeno je bilo veliko prostovoljnega dela. In če tu prištejem še skrite ure vaših molitev, ki so nepre- 5 cenljive vrednosti, potem je beseda hvala zelo skromno nadomestilo. Upam, da lahko najde vsak svoje mesto in prispeva svoj delež v življenju naše župnijske družine. Naj bo Božji blagoslov z nami tudi v letu, v katerega smo vstopili. Pripravil: Bogdan Oražem, župnik Izbor novih članov župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) Po sklepu Slovenske škofovske konference bo v nedeljo, 1. marca, po vseh župnijah v Sloveniji potekal izbor novih članov župnijskih pastoralnih svetov. Prav je, da se na ta dogodek pripravi vsa župnija s skupno molitvijo in osebno zavzetostjo vseh nas za skupno dobro. V letu posvečenega življenja, ki ga je papež Frančišek razglasil na prvo adventno nedeljo preteklega koledarskega leta, je prav, da se ob hvaležnosti za vse redovnice in redovnike, ki so odgovorili klicu v posvečeno življenje ter ob hvaležnosti za duhovnike, ki so odgovorili na klic v duhovništvo, svoje poklicanosti zavemo vsi kristjani. Bog po imenu kliče vsakega izmed nas. Vsak izmed nas ima edinstveno in posebno vlogo, ki mu jo je Bog namenil v svojem odrešenjskem načrtu in je namesto nas ne more izpolniti nihče drug. Kardinal John Henry Newman, anglikanec, ki je v zreli dobi postal katoličan, poudarja, da si moramo vsi kristjani vedno znova prizadevati za to, da temu Božjemu klicu prisluhnemo in se nanj odzovemo: »Kajti nismo poklicani samo enkrat, ampak večkrat; Kristus nas kliče vse naše življenje.« Naloga vsakega izmed nas je, da Božjo voljo razločimo, jo sprejmemo in živimo. To je naš osebni odgovor na univerzalni klic k svetosti. Poslanstvo vedno izhaja iz občestva, ki mu pripadamo in v katerega smo bili krščeni. Župnije morajo zato postati kraj kristjanovega razločevanja poklicanosti; kraj, kjer bogoslužje, oznanjevanje, dobrodelnost in življenje v občestvu spodbujajo župljane vseh starosti, da si prizadevajo prepoznavati svojo poklicanost in jo živeti. Zavedanje, da je župnija občestvo, v katerem ima vsak svoje poslanstvo, ki mu ga je zaupal Bog, je pomemben korak k spoznanju, da smo za to, kakšna je naša župnija, odgovorni vsi, vsakdo izmed nas. Občestvo s poslanstvom ni tisto, v katerem le peščica obteženih in obremenjenih, župnik z nekaj ožjimi sodelavci, nosi vse breme na račun pasivne večine. Občestvo s poslanstvom tudi ni občestvo, ki se zapira v varen krog župnije, ampak stopa v svet, živi in pričuje za evangelij tudi v okolju, ki slednjega odklanja ali je do njega sovražno. Prav je, da se obojega zavedamo tudi ob izboru novih članov župnijskega pastoralnega sveta. Za življenje župnije, vzgojo za soodgovornost župljanov, možnost njihovega sodelovanja pri pastoralnem delu v župniji in prizadevanju za prinašanje evangelija v svet pa je seveda zelo pomembno, kateri predstavniki župnijskega občestva postanejo člani župnijskega pastoralnega sveta, tega posvetovalnega telesa, ki župniku pomaga pri preučevanju, načrtovanju, spremljanju, spodbujanju in izvajanju pastoralnega dela v župniji. Zato je pomembno, da župljani, ki imate pravico podati svoje predloge za člane ŽPS (tisti, ki ste dopolnili 16 let in prejeli zakramente uvajanja: krst, birmo in evharistijo) ob predlaganju novih članov ŽPS razmislite, ali ima oseba, ki jo nameravate predlagati za članstvo v ŽPS, poleg nekaterih nujnih pogojev (kot so: trdna vera, nravno življenje in razsodnost, starost najmanj 16 let ter prejem zakramentov uvajanja) tudi druge potrebne kvalitete in sposobnosti za sodelovanje v župnijskem pastoralnem svetu, s katerimi bo pripomogla k skupnemu dobremu župnije. Le tako bo naša župnija lahko postala – kot pravi papež Frančišek – »občestvo občestev«; »svetišče, v katero žejni prihajajo pit, da bi nadaljevali pot in središče nenehnega misijonarskega poslanstva«. Darovi, ki smo jih prejeli, namreč niso zaklenjen zaklad, ki je zaupan neki skupini, da ga varuje, pač pa je razločno znamenje za pristnost teh darov njihova cerkvenost – sposobnost, da se harmonično vključijo v življenje svetega Božjega ljudstva v blagor vseh. Tu bi se rad zahvalil tudi vsem članom ŽPS naše župnije, ki so v preteklem petletnem obdobju sprejeli odgovornost za oblikovanje duhovnega življenja v naši župniji. Dobro velikokrat ostane pred očmi mnogih skrito. A vaše požrtvovalno delo, ki ste ga opravili v zadnjih petih letih, spoštovani člani ŽPS, ni ostalo neopaženo. Zaradi vašega darovanja, zaradi vašega dejavnega odgovora na Božje povabilo je naša župnija drugačna, lepša, bogatejša. Zato vam v imenu župnijskega občestva izrekam iskreno zahvalo za vse vaše skrbi, napore, prizadevanja, pogovore, skrite molitve in prosti čas, ki ste jih darovali za skupno dobro naše župnije. Kaj je dobro vedeti ob izbiri novih članov ŽPS Kaj je ŽPS? Župnijski pastoralni svet je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje in izvaja pastoralno delo v župniji. Katere so naloge ŽPS? Župnijski pastoralni svet obravnava vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje. Naloge župnijskega pastoralnega sveta se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva, 6 7 oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost v župniji. Kdo lahko predlaga člane ŽPS? Člane lahko predlaga vsak župljan, ki je dopolnil 16 let in je prejel zakramente uvajanja (sveti krst, sveto evharistijo in sveto birmo). Kdo je lahko izbran v ŽPS? V župnijski pastoralni svet je lahko izbran vsak župljan, ki je dopolnil 16 let in je prejel zakramente uvajanja ter ga odlikujejo trdna vera, nravno življenje in razsodnost (je praktičen kristjan in živi v skladu s cerkvenimi predpisi). Kako bomo izbrali nove člane ŽPS? Nove člane ŽPS bomo izbirali v nedeljo, 1. marca. Po maši boste dobili lističe, na katere boste napisali dva kandidata. Enega iz vaše podružnice in še enega iz celotne župnije. Lističe boste lahko oddali zadaj v nabiralnik isti dan ali do prihodnje nedelje. Izbirati bo možno tudi v nedeljo, 8. marca, ko se izbira novih članov ŽPS uradno zaključi. Molitev v pripravi na izbor članov ŽPS Nebeški Oče, tvoj Sin nam naroča: Pojdite tudi vi v moj vinograd; daj nam duha modrosti, da se bomo velikodušno odzvali delu v župniji in izbrali primerne člane župnijskega pastoralnega sveta, ki bodo v našem imenu in z našo pomočjo sodelovali z duhovniki v dušnem pastirstvu in uresničevanju smernic vseslovenske sinode. To te prosimo po priprošnji Device Marije, blaženega Antona Martina Slomška, blaženega Alojzija Grozdeta in blaženih drinskih mučenk. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen. Pripravil: Bogdan Oražem, župnik Misijonar Klemen Štolcar (1949–2015) V soboto, 10. januarja, je Gospod poklica v večnost misijonarja Klemena Štolcarja. Misijonar Klemen je bil dolgoletni sodelavec našega Janeza Krmelja na misijonih na jugu Madagaskarja. Klemna smo poznali kot srčnega misijonarja, pogumnega šoferja na malgaških brezpotjih, znanega po svojem humorju, s katerim je znal razrešiti tudi najtežje zagate. Med hudo boleznijo je bil nekajkrat tudi v naši župniji in lahko smo občudovali, s kakšno vero in optimizmom je prenašal tegobe zahrbtne bolezni. Njegovega nečaka Marka Petroviča, ki je strica nekaj časa spremljal na misijonu na Madagaskarju in v bolezni do odhoda v večnost, smo prosili, da za naše glasilo napiše nekaj vrstic o izjemnem misijonarskem klicu in poklicu njegovega strica. Klemen Štolcar je najprej kot duhovnik ljubljanske škofije nekaj let deloval v Ljubljani v malem semenišču. Za misijone se je počasi ogrel potem, ko je slišal, kako tam potrebujejo duhovnike. Odločitev seveda ni bila lahka, ker Madagaskar je le daleč (11 000 km od Slovenije), na spodnji, desni strani Afrike in tam je življenje povsem drugačno od tukajšnjega. Klemen je zelo rad smučal in hodil v gore, na Madagaskarju pa ni snega. Niti ni enostavno se posloviti od domačih ljudi, sploh ko veš, kako te imajo radi. Takrat so namreč misijonarji hodili na dopust le enkrat na štiri leta (za štiri mesece), komunikacija pa je bila le možna prek pisem, ki pa so hodila vsaj en mesec v eno smer, pogosto pa veliko dlje. Ampak Klemen je vseeno spoznal, da je Božja volja, da se odpravi na Madagaskar, kjer je že delovalo nekaj slovenskih duhovnikov in sester. Najprej je šel za nekaj časa v Pariz, da se je naučil francoščine, ki je še vedno pomemben jezik, ker je bil Madagaskar prej fran- coska kolonija. Seveda pa na Madagaskarju ljudje govorijo predvsem svoj jezik in se je bilo treba čim prej naučiti tudi tega jezika – malgaščine. To je jezik, ki je za nas Evropejce zelo drugačen – na primer nima glagola biti. Ampak jezik je seveda ključen za stik z ljudmi in vsi misijonarji se morajo naučiti jezika domačinov, pa četudi je težak. Potem ko se je na Madagaskarju več mesecev učil jezika, je začel delovati na daljnem jugovzhodu Madagaskarja, v škofiji Farafangana, kjer je največ slovenskih duhovnikov in sester. Njegova prva župnija, ki jo je opravljal skupaj z duhovnikom Rokom Gajškom, je bila vasica Ranomena, ki je daleč na podeželju. Od glavnega mesta je oddaljena okoli 850 km. Med potjo je moral tudi nekajkrat prečkati reke z drevakom, ker še ni bilo mostov. Vasica Ranomena leži na začetku bolj hribovite pokrajine in proti zahodu je prav lep pogled na z gozdom pokrite hribe – vsaj malo nadomestila za Gorenjsko! Klima pa se seveda ne da primerjati s slovensko. To so tropski kraji in vroče je kar celo leto. Le od junija do septembra je malo manj vroče (takrat je 'zima', ker Madagaskar leži na južni polobli). Med decembrom in aprilom pa je čas tako imenovanih ciklonov, ko piha zelo močan veter in se dež zliva kot iz škafa, da narastejo reke in poplavijo polja. Ljudstvo, ki živi na področju, kjer je Ranomena (imenujejo se Antešaki), so znani kot precej trdi in trmasti in morda ni najlažje med njimi delati. Ljudje so povprečno manjše rasti kot tu v Sloveniji, barva njihove kože pa je lepa rjava – bolj temna kot barva povprečnega Indijca, ampak ne tako črna kot kakšnega Afričana. Lasje imajo »skravžljane« kot vsi Afričani in ženske si ustvarijo zelo zanimive pričeske. (Nadaljevanje v naslednji številki) Marko Petrovič Cerkev sv. Miklavža v Dvoru (nadaljevanje) Ob prvem ogledu je bilo takoj razvidno, da je glavni oltar že močno poškodovan, predvsem zaradi lesnih insektov, neprimerne oz. previsoke vlažnosti in neustrezne »obnove« v preteklosti. Kovinski žeblji in tujki so močno korodirali, spoji med kosi oslabeli, lesen nosilec razpokan, polikromacija pa je razpokana, dvigajoča in odpadajoča. Oslabljenost lesenega nosilca je povzročila lomljenje nekaterih izpostavljenih delov, kot so žarki ali atributi. Celoten oltar je bil v preteklosti deležen najmanj ene prenove. To dokazujejo debele plasti preslikav in predelav, pod katerimi obstaja prvotna poslikava marmoracije na arhitekturnih delih in ostanki poslikave, pozlate ali posrebritve z lazurami na okrasnih delih in lesenih plastikah. Površino prekrivajo površinske nečistoče. Skrb za fizično ohranitev in pravilno interpretacijo ter nego in vzdrževanje teh predmetov je ob sodelovanju mnogih strok poverjena restavratorstvu. Ob temeljnih strokovnih principih, ki jim sledimo v stroki, se moramo restavratorji ravnati tudi po pisanih in nepisanih etičnih merilih. To je toliko pomembnejše, ker imamo venomer opraviti z neponovljivimi stvaritvami. Ne zgolj z umetninami, temveč tudi s predmeti z zgodovinsko pričevalnostjo in tehnično zgodovinsko izpričanostjo. Vsak neustrezen poseg ima lahko za posledico manjše ali večje poškodbe obravnavanih predmetov, v najhujših primerih žal nepovratno uničenje. Ustrezna vzgoja ob temeljiti strokovni izobrazbi je nujen pogoj za profiliranje dobrega strokovnjaka in zato vedno pričakujemo podporo, razumevanje in zavedanje najširše javnosti. Zaradi pozitivnega odnosa do kulturne dediščine, ki ni last zgolj posameznikov ali cerkve, ampak je last vseh vas in vseh nas, pa je do določene meje potrebna 8 9 vzgoja slehernika med nami. Pomembno je, da se trudimo dediščino, ki smo jo podedovali od naših prednikov, čim manj okrnjeno posredovati zanamcem. Ob tem restavratorji čutimo predvsem humano poslanstvo, ki pa je na žalost večkrat po krivem ocenjena za nepotrebno dejavnost, ki odžira denarna sredstva. Pa vendar vedno živimo v upanju in iskanju ustreznejših rešitev. Ukrepati je treba zdaj, ne šele potem, ko bo prepozno in bodo take umetnine že popolnoma propadle. Naj se s čudovitimi, spoštovanja vrednimi deli podobarjev ohrani košček dragocene zgodovine naših prednikov, ki bodo z našo in vašo pomočjo še dolgo nagovarjala naše zanamce. Stopimo korak bliže k Bogu, stopimo skupaj in z obnovo njegovih spomenikov utrdimo vero v Boga in bližnjega. Farani, ponosno se zbirajte pred svojimi umetniškimi biseri kulturne dediščine in utrjujte občutek dolžnosti za njihovo ohranjanje. Podobarstvo Kavčič, d. o. o. Obnova oltarja se bo začela v februarju. Za uspešno ureditev prezbiterija in obnovo oltarja bi potrebovali še približno 75 evrov na gospodinjstvo, če bi darovali vsi. Darujete lahko po svojih zmožnostih do konca tega leta, lahko tudi v več obrokih. bi si malo skrajšali čas, smo se odpeljali do nove cerkve v Dravljah in si tam ogledali draveljske jaslice, katerih tema je letos bila: ''Hodi za menoj''. Posamezni prizori so prikazovali dogodke iz življenja apostola Petra v hoji za Jezusom. Malo pred deseto uro smo se vrnili v Šentvid, kjer so nas toplo sprejeli. Po uvodnem programu je sledila skupna sveta maša v kapeli. Ko smo se vrnili, je sledil še kratek program, pri katerem nam je Jani Mesec na kratko predstavil življenje na Madagaskarju. Kasneje so nam svoj način koledovanja predstavile nekatere sosednje župnije. Ugotovili smo, da se ta zelo razlikuje od našega, kar nas je presenetilo. Sledila je malica, po njej pa nas je zabaval še Adi Smolar. Za nas je bila to zelo zabavna in poučna izkušnja in smo zelo ponosne, da smo lahko bile del te akcije ter s svojim sodelovanjem pomagale slovenskim misijonarjem. Marija Malovrh Zanimivosti o bogoslužju V tej rubriki bomo letos skušali predstaviti nekaj zanimivih vidikov bogoslužja, na katere redko pomislimo, jih ne razumemo ali pa smo morda tako navajeni nanje, da smo že pozabili razloge zanje. Tokrat o tem, Srečanje sodelavcev trikraljevske akcije zakaj so cerkve obrnjene proti vzhodu V soboto, 17. januarja, je v dvorani Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano potekalo srečanje sodelujočih v trikraljevski akciji, ki se ga je letos udeležila tudi naša župnija. Predstavnice naše župnije smo se zbrale ob osmi uri zjutraj v župnišču, malo kasneje pa z župnikom krenile na pot. Ob deveti uri smo prispeli v Šentvid, a ugotovili, da smo prispeli prekmalu. Da Besedilo je povzeto po knjigi Napolni srce avtorja Christopherja Westa, ki je leta 2014 izšla pri založbi Družina, iz poglavja Poročna stvarnost bogoslužja. Ste vedeli, zakaj se liturgija v Cerkvi po izročilu obhaja obrnjena proti vzhodu? Prav zaradi poročne prispodobe sonca, ki prihaja na obzorje »kakor ženin«. Sončni vzhod do- besedno usmerja molitev Cerkve, se pravi hrepenenje Cerkve (orient – vzhod, v nekaterih jezikih pa pomeni usmerjati). Ona je nevesta, ki pričakuje ženinov prihod. V krščanski miselnosti ni naključje, da se k molitvi zbiramo na nedeljo (v nekaterih jezikih »dan sonca«). Seveda je to spomin na Gospodovo vstajenje, ki je bilo zjutraj ob sončnem vzhodu, toda, kot je zapisal Benedikt XVI. še v času pred papeževanjem v knjigi Duh liturgije, »je ta dan dobil isti kozmično-simbolični pomen, ki je določal tudi usmerjenost krščanske molitve. Sonce oznanja Kristusa. Kozmos in zgodovina skupaj govorita o njem.« Cerkev je svoje bogoslužje vedno dojemala kot kozmični dogodek, v katerem zbira prvine zemlje in posoja svoj glas celotnemu stvarstvu v njegovem klicu po dopolnitvi v Stvarniku, po združitvi z božanskim Ženinom. Cerkev v svojem bogoslužju v imenu celotnega stvarstva izraža svoj »da« božji snubitvi. Obrača se proti soncu in odpira svoj cvet »kakor vrtnica, ki raste ob potoku« ter »razširja sladek vonj kakor kadilo« (prim. Sir 39,13–14). Tako postane »Gospodov vrt«, rodovitna zemlja, ki sprejema »seme«, ki se spušča iz nebes in svetu prinaša Božje življenje. In to je seveda tudi razlog, zakaj so kristjani vedno častili Marijo. Ona je utelešenje Cerkve, utelešenje vsega, kar oznanja narava. Ona je poveličevana skrivnost narave, ki obrodi življenje. Ona je pred vsemi nami postala »nevesta«, ki je dovolila hrepenenju svojega srca, da se je razširilo do te mere, da je (dobesedno) moglo sprejeti neskončnost in jo roditi. Marija je tako najodličnejši zgled, kaj pomeni usmeriti človeško hrepenenje. V naši polhograjski cerkvi imamo čudovit primer glavnega oltarja, ki ravno v času nedeljske dopoldanske maše spusti v ladjo zlato svetlobo vzhajajočega sonca. Ti žar- ki pa kot prvo ožarijo prav Marijo v njeni veličastni podobi, ki izžareva ženstvenost in lepoto. Ob tem se lahko spomnimo, da smo kot občestvo fizično, skupaj z naravo, s kamnom cerkve in z vsem svojim bitjem obrnjeni h Kristusu, da skupaj z vsem vesoljem pričakujemo njegov prihod na naš domači oltar. Ana Vogrinčič Zvonarski kotiček Čeprav je bilo o zvonjenju v Poti že nekaj napisanega, smo se odločili, da bomo letos v samostojnem kotičku ta najmogočnejši instrument in njegovo vlogo v bogoslužju še podrobneje predstavili. Pri raziskovanju zvonov in različnih načinov zvonjenja smo s prijatelji spoznali že veliko ljudi, ki jim prav tako kot nam zvonovi pomenijo veliko veselje. Zato sem se z veseljem odzval povabilu, da dodam svoj prispevek v tem glasilu. V preteklosti je zvon človeku pomenil vir pomembnih informacij: – napoved ure, – napoved pomembnih slovesnosti, – opozorilo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – naznanilo, da je nekdo umrl, – vabilo k bogoslužju in molitvi. Ljudje so bili v tistih časih zato na zvonove še posebej navezani. Na to spominjajo številne pesmice o zvonovih, še najbolj pa tiste, ki so bile spisane v vojni odvzetim zvonovom v slovo. Danes pa zaradi poplave vseh različnih medijev zvonovi izgubljajo del svojega poslanstva. Nepoznavanje zvonov in njihovega pomena pa vodi v nasprotovanje zvonjenju. Upam, da bomo s tem kotičkom uspeli zvonove in njihovo glasbo zopet približati ljudem. Dominik Malovrh 10 11 Krščanske navade Iz slovenske literature – februar svečan Ljubka Šorli, Slovenska beseda, Mohorjev koledar 1991, stran 179 Od zibelke spremljaš me skozi življenje, vsa blaga in mila, slovenska beseda, tvoj zvok je ko harfa, ki zbuja k veselju mi srčna čutila, slovenska beseda. Ni pevčice v gaju med ptičjimi zbori v zelenem razkošju pomladnega jutra, ki z večjim zakladom srce in dušo kot ti bi bogatila, slovenska beseda. V viharjih preteklosti kot hudodelka bila si preganjana in ogrožena, trpela krivice si, strah, sramotenja, a nisi klonila, slovenska beseda. Po vsakem udarcu si s Kristusom vstala, kot on poveličana, čista, bleščeča in v narodu moč in zaupanje vase si spet prebudila, slovenska beseda. Nevarnosti tebi še vedno grozijo, nestrpnost ti vzpon proti soncu ovira, ponižanje brani ti peti ko slavčku prestrižena krila, slovenska beseda. Zato še vse bolj si mi draga, najdražja, od Božje Pravičnosti blagoslovljena, do ure poslednje boš v meni zvenela, mi večnost odkrila, slovenska beseda. Ob slovenskem kulturnem dnevu 8. februarju rubriko posvečamo slovenski besedi. Njeno vrednost so zaradi težkih zgodovinskih dejstev po prvi svetovni vojni še posebej čutili na Primorskem, od koder je avtorica zapisa, ki jo je narodna zavednost v družini boleče zaznamovala. Zato se ne gre čuditi njenim vznesenim besedam o slovenski besedi. Naj nas ob prazniku kulture spremlja zavest, da za veliko kulturnih dejstev iz naše zgodovine lahko take ali drugačne teorije poiščejo korenine drugod, jezik pa je tisto, kar je naše; s slovensko materino besedo smo Slovenci od rojstva do smrti. Milka Bokal Življenje samo je tisto, ki človeku postavlja vprašanja. Ni na njem, da bi spraševal, temveč življenje sprašuje njega, on pa mora življenju odgovarjati in za življenje prevzeti odgovornost. Viktor E. Frankl Urnik dogodkov:  31. januar – smučarsko romanje na Višarje  1. februar ob 10h – krsti pri sveti maši  2. februar – Jezusovo darovanje – svečnica  7. februar ob 9h – misijonsko-karitativna skupina  7. februar ob 10h – srečanje ministrantov  7. februar ob 19h – KD Jakoba Trobca – prireditev ob kulturnem prazniku  11. februar – lurška Mati Božja in svetovni dan bolnikov  18. februar – pepelnica in ob 18h obred pepeljenja med sv. mašo  21. februar ob 9h – spoved za veroučence  21. februar ob 9h – srečanje pritrkovalske skupine  22. februar – prva postna nedelja in začetek postnega časa  22. februar ob 15h – križev pot na Kalvarijo  22.–24. februar – zimovanje za mlade na Višarjah  26.–28. februar – zimovanje za družine na Višarjah Sestanki za starše veroučencev  torek, 3. februar ob 17h – sestanek za starše in veroučence 6. razreda  torek, 10. februar ob 17h – sestanek za starše in veroučence 5. razreda  torek, 3. marec ob 17h – sestanek za starše in veroučence 4. razreda  torek, 10. marec ob 17h – sestanek za starše in veroučence 3. razreda skupina Grof Blagaj. Poleg njih pa bosta zapela še Ženski pevski zbor Danica in Moški pevski zbor TD Briše. Obvestila in vabila Vabilo mladim Molitev križevega pota v postu V postu vsi lepo povabljeni k molitvi križevega pota ob petkih zvečer in vsako nedeljo ob treh popoldne, ko bomo skupaj molili ob postajah križevega pota na Kalvariji. To leto, ki je posvečeno poklicanosti vsakega posebej, vabi, da razmišljamo o svojem življenju – o svoji osebni poklicanosti. Tudi apostoli so v sebi začutili Božji klic, da pustijo mreže in gredo za Jezusom. Tako Bog tudi vsakega od nas vabi, da mu sledimo in opustimo vse, kar nas teži, da ne moremo slediti Božjemu klicu. Otroci boste ob vsakem obisku križevega pota v znamenje, da želite opustiti vse slabo, vsakič položili kamen pred križ pri daritvenem oltarju. Svojo postno odpoved pa boste darovali za fanta Klementa Bando iz Malavija, kjer deluje naš misijonar Stanko Rozman. Od vodnjaka do vojaka Na proslavi ob kulturnem prazniku, ki jo pripravlja Dramska skupina Neptun, bo uprizorjena kratka gledališka predstava Od vodnjaka do vojaka z navezavo na prvo svetovno vojno. V sklopu proslave pa bo tudi predstavitev novega zbornika Domači kraji, urednice Milke Bokal. Prireditev bo v soboto 7. februarja ob 19. uri, v Kulturnem domu Jakoba Trobca. Folklorno pevski večer 24. februarja ob 18h lepo povabljeni v Kulturni dom Jakoba Trobca, kjer se nam bosta s plesom predstavili Folklorna skupina Maribor iz Argentine in domača Folklorna  vsak petek ob 20h mladinsko srečanje. Lepo vabljeni!  6. februarja ob 20h – mladinsko srečanje in priprava na zimovanje na Višarjah  14. februarja – skoki Ljubno ob Savinji – gremo navijat za našo Uršo  22.–24. februar – zimovanje za mlade na Višarjah Zimovanje za mlade na Višarjah Od 22. do 24. februarja si lepo povabljen na dneve zimskih radosti. Smučarsko znanje še zdaleč ni obvezno. Višarje z Marijino cerkvijo in čudovito kuliso ponujajo dovolj navdiha za vse vrste zimskih radosti, predvsem pa za lepo druženje, molitev in smeh. Mladi, ki obiskujete mladinski verouk, imate prednost. Na voljo je 17 prostih mest. Prijavite se čim prej. Stroški bivanja, hrane in prevoza znašajo 50 evrov. Kdor potrebuje smučarsko karto, jo lahko dobi za neverjetnih 18 evrov. Pohiti na Višarje! Čiščenje župnijske cerkve: 7. februar – stari del Polhovega Gradca 14. februar – novi del Polhovega Gradca 21. februar – Potok 28. februar – Briše in Praproče 7. marec – Setnik, Selo in Setnica Oddane maše: 23 x † Marija Božnar, 2 x † Jože Trontelj; † Barbara Koželj; † Leopold Laznik; na čast Materi Božji; † Julijana in Janez Raztresen – za god. Vsak ima svojo pot Pod soncem ni človeka, ki bi ne iskal sreče. Pri vsem, kar delamo, jo imamo v taki ali drugačni obliki pred očmi kot cilj in že po naravi težimo za srečo. Toda sreča, ki ne temelji na resnici, prav tako ne more biti trajna, kakor neresnica ni trajna. Edinole resnica je zanesljiva podlaga sreče – za posameznega človeka in tudi za vse človeštvo. Sv. Maksimilijan Kolbe Mašni nameni v februarju Župnija Polhov Gradec, Polhov Gradec 31, 1355 Polhov Gradec župnik: Bogdan Oražem | tel.: 3645-124, 041/578-505 E-mail: [email protected] | http://zupnija-polhov-gradec.rkc.si/ Prelom in tisk: Grafika Fabjančič