Misijonska obzorja št. 2 (133), leto 24 april 2010 cena 1,50 EUR Evharistija – Božji dar za življenje, nam daje moč za veselo vstajenje. SLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES CELJE, 13. JUNIJ 2010 Groblje, Rim, Buenos Aires 1923-1986 I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7 Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomoč V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdaja MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h. MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net GLAVNI UREDNIK Dr. Drago K. Ocvirk, CM POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina Jež LEKTOR Jurij Devetak, CM Odgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane Kerin OBLIKOVALEC Boris Jurca GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2010: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Maša v kapeli centra Akamasoa. Mašujeta Peter Opeka in Stane Kerin. Razdajanje in sprejemanje življenja T a uvodnik pišem na véliki četrtek, ko se začenja Jezusovo odrešenjsko delo zgoščevati in prehajati v finale. To finale ni nič drugega kakor finale življenja, saj se v velikonočnih dogodkih izkaže, da življenje zmaguje le v razdajanju in podarjanju. Ko je Jezus zadnjič jedel z učenci, je svojo popolno podaritev, ki se bo zgodila dan kasneje na križu, prelil v evharistijo, zahvalno daritev: »Vzemite in jejte, to je moje telo; vzemite in pijte, to je moja kri …Kdor mene uživa, bo živel vekomaj!« S tem je učencem in učenkam razkril čudo in motor življenja in jih vanj potegnil s pozivom, naj prav oni delajo to naprej v njegov spomin. Čudo, ki se uresničuje skozi evharistično - hvaležno sprejeto in podarjeno – življenje, je čudo vere v Jezusa in zvestobe njemu. Podobno kakor te učitelj plavanja uvede v »skrivnost« te veščine, tako te Jezus s svojo podaritvijo uvede v »skrivnost«, čudež življenja. Z evharističnim kongresom, na katerem se bomo 13. junija v Celju srečali katoličani, hočemo kot Jezusovi učenci in učenke pokazati, kje je naš zaklad, kaj so naše prioritete. Leto za letom doživljam med skrajno revnim prebivalstvom Salomonovih otokov, kako razdajanje poraja življenje in to v obilju. Ljudje nimajo nič razen sami sebe in prav sebe podarjajo drug drugemu. Zato so nasmejani, življenje jim ni v breme, ampak v veselje. Deliti tisto malo materialnih dobrin, ki jih ima navaden človek, predvsem pa deliti svoje življenje, sebe z drugimi, je vir življenja v obilju in z njim sreče. Z evharističnim kongresom, na katerem se bomo 13. junija v Celju srečali katoličani, hočemo kot Jezusovi učenci in učenke pokazati, kje je naš zaklad, kaj so naše prioritete. Proti prevladujoči miselnosti, ki poveličuje materialne dobrine in zato vsaj v podtonu tudi pohlep, sebičnost in »iznajdljivost«, želimo pokazati na Jezusovo pot življenja, na evharistično razdajanje in sprejemanje, ki edino omogoča čudež polnega življenja za posameznika in družbo. Razdajanje in sprejemanje po Jezusovi meri je v sami srčiki čudeža življenja in če k temu težimo, nam bo vse drugo navrženo. Le tako bosta solidarnost in bratstvo na trdnih temeljih in kar nekako samoumevna. Potem bo tista polovica človeštva, v katero sodijo tudi Salomonci, imela kaj za pod zob, ona druga, naša, nasičena, naveličana in nezadovoljna pa bo spet odkrila vir življenjske radosti in zadovoljstva. Se vidimo v Celju na evharističnem kongresu, ki bo vélik praznik Božje ljubezni in človekoljubnosti, praznik katoliškega misijonstva in poslanstva. Bog vas živi! Drago K. Ocvirk, CM BO GAT I SAD OVI ZVONKA MIKEC, salezijanka, angola Znova na pot 26.02.2010. Spoštovani, morda ste že obupali, ker se res nič ne oglasim. Ja, tako je pač, ko si doma, vedno pride nekaj vmes ... Torej oglašam se vam iz Bistrice, kjer še uživam svež domač zrak in si tako nabiram moči za nadaljnjo pot. Vse kar je lepo, hitro mine … Tako sta hitro minila meseca. ki sem ju prežive la tu v domovini. Vmes sem bila odsot na dva tedna, da sem se v Rimu sreča la s predstojnicami in potem tudi du hovno prenovila na enotedenskih du hovnih vajah. Tu v domovini sem se te dni z mnogi mi srečala, malo smo poklepetali o mi sijonskem poslanstvu. Bilo pa je tudi nekaj posebej zanimivih srečanj. Po 19 letih sem se srečala s sošolci iz gimna zije, katerim se zahvalim za srečanje in njihovo misijonsko zanimanje in so delovanje. Lepo se je bilo srečati z mla dimi, ki se pripravljajo za misijonski podvig poleti v Angoli in tudi tistimi, ki so v teh letih že bili tam in je nika kor ne morejo pozabiti. Dobro zname nje! Kako ne omeniti srečanja s šolar ji na žužemberški osnovni šoli in pri zadevanja gospe ravnateljice in vsega učiteljskega zbora, ki se močno zaveda, da vzgajati za vrednote, radodarnost, čut za druge pripomore k rasti pošte nih Slovencev. Prepričana sem, da to ni edina šola, pa vendar, s to sem se oseb no srečala ... Še bi lahko naštevala. Skratka ponov no sem se prepričala, da je misijonsko zanimanje, misijonsko sodelovanje v Sloveniji zelo živo in prepričana sem, da bo to rodilo še veliko misijonskih kaže na vsakem našem koraku in po vsakem njegovem posegu. Ne nazadnje smo vendarle uspele od preti tudi skupnost v Cabindi, najbolj severni provinci, kjer smo poklicane biti priče Ljubezni, edinosti in vesolj nosti Cerkve. Tu so nas mladi prosili, naj jim pomagamo odkriti prave vre dnote, naj jih naučimo živeti … To je pa najlepše, kar lahko naredimo. V Mozambik Zdaj me Bog kliče na drugi konec Afrike. Predstojnice so me namreč prosile, potem ko sem končala šestle tni mandat provincialke v Angoli, naj prevzamem odgovornost za vzgojo novih poklicev. Tako sem dobila službo magistre novink v državi Mozambik. Zakaj tam, se bo kdo vprašal.? Sestre salezijanke, ki smo sicer v 25 afriških državah, imamo vzgojne hiše le v ne katerih, kjer se združijo dekleta iz držav, kjer se govori isti jezik. Tako imamo v Mozambiku noviciat za portugalsko govoreče dežele (to sta Angola in Mozambik), pa še dva noviciata s francoskim jezi kom in enega za angleško govo reče. V Mozambiku me že čakajo novinke: trenutno jih je šest, ena iz Angole in pet Mozambičank. Skupaj bomo gradile pot ter v molitvi in delu razločevale, kaj Vajngerl, Od leve: laiški misijonarki Renata ec Bog hoče od vsake izmed nas. Mik Simona Zupan Kralj in s. Zvonka To je odgovorno delo, zato se poklicev. To sem čutila, ko sem obi vam vsem zelo priporočam v molitev. skala nekatere družine, katerim je bil Molimo tudi za nove poklice doma in v obisk misijonarke kot blagoslov. Bog misijonih, saj Bog ne neha klicati, le ve daj, da bi tako bilo. likodušnih src je treba, da se mu vese lo odzovejo. 19 let Angole Vsekakor pa sem še naprej povezana Lepe spomine pa nimam le na ta mese tudi z Angolo in prek nje ostajamo po ca tu v Sloveniji, pač pa tudi na mojih vezani tudi vsi, ki smo v teh letih sku skoraj devetnajst let misijonskega dela paj naredili veliko lepega in bomo to v Angoli. Zdi se mi, da sem začela vče tudi nadaljevali. Še enkrat hvala vsem raj in že me Božja previdnost kliče za vse in takoj, ko bo mogoče, se ogla drugam. Ko pomislim na Angolo pred sim iz Mozambika, hvaležna misijonar 19 leti, na tisti lep junijski dan, ko sem ka, s. Zvonka Mikec. prispela v Cacuaco in danes! Se mi zdi, da je bilo to včeraj. Pa le ni tako! V teh 19 letih se je marsikaj spre menilo, obrnilo. Že me, sestre sa lezijanke, smo v tem času odprle štiri misijonske postojan ke. V njih šolamo kakih 8 000 otrok in od raslih in tam z be sedo in dejanji oznanjamo, da je Bog Ljubezen, saj se ta ljubezen 3 nabiralnik misijonskega središča PEDRO OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR Pošiljke prispele 04.02.2010. Hvala za poslan denar! Ravnokar so nam sporočili, da je denar 50 000 € že vpisan na naš račun. Od tega 20 000 € za riž. Enako lepa novica je, da je Minibus –Toyota že v Akamasoa. Avto je prišel v torek, hvala Bogu, nič ni poškodovanega. Najlepša hvala MIVI Slovenija, ki je avto omogočila in poslala. Torej vsi avti so srečno prišli – za Janeza Krmelja, Jožeta Adamiča in naš za Akamasoa. Hvala Bogu in vsem dobrim Slovencem. Glede riža sem naročil predsednici Akamasoa, naj vse zapisuje in vse račune nakupa riža ali druge hrane, spra vi, da vam pošljemo v Ljubljano. Bolj bodo računi čisti in jasni, raje bodo ljudje pomagali. Dobili smo dokumente za zabojnik in so že na Ministrstvu za carino. Čakamo na odgovor. Najlepša hvala za vse te usluge, ki nam daje jo veliko veselja in moči, da nadaljujemo Božje delo med reveži. Lep pozdrav vsem sodelavcem v Misijonskem sre dišču. Povezani v molitvi! Pedro. IZIDOR GROŠELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR Načrtovanje dispanzerja MARIJA ANDREJA ŠUBELJ, USMILJENKA, ČILE V središču potresa 28.01.2010. Lep pozdrav vsem v misijonski pisar ni in vsem sotrudnikom, ki mislite na nas misi jonarje in nam omogočate naše delo! Duhovniki dveh škofij smo na duhovnih vajah. Januarja je čas ciklonov, ko smo velikokrat tudi pastoralno one mogočeni, pa zbežimo na hladno planoto. Malgaši imajo podoben pregovor kot mi, da prazen ža kelj ne stoji pokonci. Ravno tako pa velja, da so vsi naši projekti na trhlih tleh, če nismo zasidrani v Bogu. V Matangi sem dobil za praznike pomočni ka, sam pa sem odšel na jug, kjer smo se zbrali pri Mariji Morski Zvezdi. Veliko nas je bilo. Janez, Jani in Matija se sploh niso ušteli, ker so tam zgradili veliko cerkev. Sedaj končujemo z gradnjo cerkve na drugi podružnici, ki bo posvečena sv. Mariji Goreti. Naj bo priprošnjica za našo mladino. Kaj pa načrti? Že dolgo razmišljamo o dispanzerju. V Matangi sicer imamo državno bolnišnico in zdrav nika, vendar velikokrat nimajo zdravil. Zdravnik je večinoma odsoten ali pa igra karte. Kadar je kaj nujnega, bolnika odpeljem kar med kvartopirce, ljudje si pa tega ne upajo. Ker mu vedno manjka denarja, kar sam viša ceno zdravil, če pa ljudje ku pijo zdravila v naši lekarni, pa jih noče več zdra viti. Pa tudi ljudi je zelo veliko. Letos bo postala ena od naših sester višja medicinska sestra. Šolali smo jo v ta namen, da bi odprli dispanzer. Dobro bi bilo, če bi imeli tudi zdravnika in ne samo me dicinsko sestro. Obiskal sem že medicinskega in špektorja in mi je povedal kako in kaj. Dispanzer mora imeti devet sob, stranišče, tuš, vodo in elek triko. Zemljo sem že kupil, je bila pa draga, ker v bližini ni druge, pa me je lastnik precej izsiljeval. Zdaj pa prošnja, če bi lahko ta projekt uvrstili v Trikraljevsko akcijo. Kolikor sem računal, mislim, da bom prišel skozi s 45.000 EUR. Vem da je to ve liko, ne vem pa, kje bi drugje fehtal. 4 Santiago, 03.03.2010. Letos se poleg Salomonovih otokov, Haitija in Turčije tudi Čile ni izognil rušilnemu potresu, prizadel pa ga je tudi cunami. Potres je zajel v glavnem sredino države v dol žini 800 km. Prizadeta sta dva milijona prebivalcev, potrjeno je mrtvih 723, a jih še iščejo. 27. februarja nas je zbudil ob 3.34 zjutraj divji potres 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Sledil mu je cunami in morje je vdrlo na celino na več krajih in odneslo, kar je moglo. Zemlja ima po ponekod 2,5m široke razpoke, ceste so na mnogih krajih neuporabne in mostovi podrti. Zmešnjava je strašna. Nadaljnje tresenje tal dosega šesto stopnjo in se za čenja na severu. Na mnogih krajih kljub vsem naporom še niso uspeli dostaviti vode, hrane, elektrike … V mestu in na deže li je mnogo stavb neuporabnih; celo nove bodo morali podre ti. Navadne hiše so zmlete kot škatlice vžigalic … In to sedaj, ko se bližata jesen in mraz … Pobesnel ocean je v kraju Takahnom iz pristanišča vrgel ladje na trg itd. V sestrskih hišah so razbite manjše stvari, enako pri gospodih lazaristih. Pač, kolikor se do zdaj ve. V našem Domu onemoglih sester je poškodovana ogra ja in manjše stvari: to se zaenkrat vidi. V Domu za deklice je bilo več nevarnosti in težav, a brez žrtev. Predstojniki so prav poma gali, Marija nas je spet čudežno varovala. Ta potres in cunamiji so bili 50 krat hujši od onega na Haitiju. Ljudje, vlada in sosednje države iščejo načine, kako olajšati to morje trpljenja. nabiralnik misijonskega središča RADKO RUDEŽ, JEZUIT, ZAMBIJA Lovro Tomažin – garač do zadnjega diha 19.01.2010. Pozdravljeni v tem novem letu 2010. Božji blagoslov nad vami in nad vašim prizadevanjem za širjenje Božjega Kraljestva skozi vaše Misijonsko središče! Chula House je dom za ostarele jezuite v Zambiji. Vsaka soba je so dobno opremljena. Zelo dobro smo postreženi! Dom pa je le Dom in se človek počuti odrezanega od običajnega pastoralnega dela. Vendar tudi to v večno slavo Božjo. V domu sem že več kot leto dni, septembra se mi je pridružil še p. Lovro Tomažin. Kar mimo grede. Z nami je bil, ko sta nas obiskala g. Stane Kerin in minoritski provincial in bil najbolj zgovoren in živahen. V sredo zju traj ga srečam pri vratih njegove sobe, ko se nekam odpravlja. Reče mi kar za skrbljeno: Moli zame. Kam pa greš? Sam, v bolnišnico. Drugi dan pred veče rom mu zastane srce. Poln energije in načrtov, tako bridko potreben. Dobil je teren za novo župnijo, vojaščina ga je zravnala, dobil je črpalko za vodo, elek triko, zgradil veliko dvorano s stalnim oltarjem, zgradil prostorno hišo za svo jega pridnega katehista in končno še hišo za duhovnike do strehe. Tako nas je zapustil on, ki nam je bil vzor na duhovnem, pastoralnem in gradbenem po dročju in še molitvenem, s tistimi romanji k svetišču Matere Božje Fatimske. Tega je zgradil v sklopu škofijskega pastoralnega središča s svojo lastno cer kvijo, domom duhovnih vaj in samostanom indijskih sester. Tako nas osta ne v Zambiji in Malaviju še sedem slovenskih jezuitov: brat Jože Rovtar, par korakov od mene ekonom v noviciatu, Janez Mujdrica, profesor na novi ka toliški univerzi, Jože Grošelj na misijonu Nangoma s 30 podružnicami, Janez Mlakar v rudniškem mestu Nampundwe z 10 podružnicami, Stanko Rozman in Lojze Podgrajšek pa v Malaviju pripravljata gradnjo gimnazije. Sam sem že 52 let v Zambiji. Bog me je uporabil, da odprem vrata lepemu številu naših, ki res imajo kaj pokazati. Zato Bogu čast in hvala vekomaj. V Gospodu, p. Radko Rudež. MARIJA PAVLIŠIČ, USMILJENKA, MADAGASKAR Škofovo prevračanje 18.01.2010. Hvala vam za vse, kar Od leve: Jože Rovtar, Radko Rudež, Jože Grošelj, Lovro Tomažin, Janez Mujdrica in slovenski provincial Milan Kos naredite za nas v misijonih. Bog naj vam bo bogat plačnik. Denar, 2 000 €, poslan preko g. Izidorja Grošlja, sem prejela. Za gradnjo hiše 1000 evrov in 500 za šolanje dekleta v medicinski šoli. Januarja se je škof Benjamin prevrnil z avtom. Potniki, pet jih je bilo, so bili brez poškodb – razen sestre, ki si je v komolcu izpahnila roko. Avto je popolnoma razbit (baje se je 4 krat obrnil). Posebno Marijino varstvo, da so ostali vsi živi in zdravi. Ostanimo združeni v sv. Evharistiji. KLEMEN ŠTOLCAR, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR Groza, ni sejalnika za koruzo! 24.02.2010. V resnici sem mrknil, ker tale mašina že lep čas nagaja. Janez Krmelj je včeraj pisal s prenosnika. Dopoldne smo uspeli končno popra viti tegale. Je v njem nov program in se še lovim. Janeza bomo skušali ovekovečiti pri garanju in ob novem avtu. Ker je nepoboljšljiv »aktivec«, ga bo težko najti. Včeraj je končno prispel v Vanga zabojnik in dečki, ki imajo notri robo, so se jadrno zakadi li na kraj dogajanja. Izidor Grošelj je »penil«, ker ni bilo sejalnika za koru zo … Glej, da v bodoče tega ne poza bite, če Bog da, da bo še kakšna kišta plula sem, ker se sicer utegne zgoditi smrt mladega misijonarja! Gotovo ga bo »kapnilo« od jeze in besa, ko se revež z vso ihto poganja za stvar mi in nazadnje ravno tistega, kar je trdno upal - NI!!! Moja malenkost k sreči ni imela notri počenega groša in se lahko pred obličje »Burje« poja vim vzravnan. 5 BEDA BEDNIH Vesna Hiti, usmiljenka, Ruanda Izsiljevanje in kupovanje svobode Vtisi iz obiska Slovenije so še živi. Ruanda je povsem drugačen svet poln izsiljevanja, groženj, revščine … In vendar misijonarka dela čudeže s pomočjo iz Slovenije in sosester. 07.01.2010 Dragi prijatelji iz Misijons kega središča! Vsakemu izmed vas bi rada izrekla besedo zahvale. Hvala za vse, kar storite za naš misijon, za napre dek našega mladega življa! Hvala za vse tisto, kar plemenitega polagate v srca tudi v domovini! V moji duši se utrinja tisoč čudovitih spominov ... Kriza ni zožila src Komaj dva meseca sta se iztekla odkar sem zapustila domovino in se vrni la domov v Ruando. S seboj sem prine sla bogastvo doživetji, enkratnih sre čanj in plemenitosti slovenskih src. Dana mi je bila milost, da sem obiskala mnoge župnije, skupnosti, posameznike in kraje. Dobrodelni koncert v Slovenski filharmoniji je presegel vsa pričakova nja. Vedno znova sem bila preseneče na nad širino srca in odprtimi dlanmi mojega naroda. Svetovna kriza ni zoži la naših src, da bi se zaprla pred stisko tistih, ki živijo v večnem pomanjkanju. V mojem srcu je neizmerna hvaležnost Bogu in vsem, ki nam omogočate, da se ljubezen lahko razdaja. V znak hvale žnosti in notranje bližine bi rada pode lila z vsakim izmed vas delček tega, kar doživljam. Vedno mi je pred očmi zavest in prepričanje, da nisem tukaj v svojem imenu, pač pa mi je zaupano poslanstvo, ki mu sama nisem kos. Z Božjo in vašo pomočjo to nekako gre. 6 mi zdeli ljudje tu okrog nas »bogati«. S projektom iz Slovenije jim bomo poma gale graditi hišice. Nekaj je že narejenih, druge so v načrtu. Postavljamo namreč pogoje, da zidake iz blata sami pripravi jo in si medsebojno pomagajo. Le tako bodo cenili tisto, kar so prigarali z la stnimi rokami. Nimajo pa možnosti, da bi plačali strešno opeko, vrata in okna. To je naš, oziroma vaš prispevek. Ko sem se vrnila na moj misijon v Mukungu, sem se srečala z resnično stjo, ki jo doživlja ta narod. Imam obču tek, kakor da bi v času mojega dopusta v Sloveniji plavala v nekem drugem svetu; kot da bi se mi dejanska podoba Ruande izmuznila iz spomina ... Resnično sta nje Ruande se mi je zdelo nekam daleč, Invalidi kakor da bi se mene ne dotikalo ... Decembra smo imeli božično prazno vanje z invalidnimi otroki in njihovimi Vojni dobičkarji starši. Spremljamo 123 invalidov. Enkra Vsakdanji dogodki so me hitro postavili ten dogodek! In seveda priložnost za za pred dejstvo. Vlada negotovost, ljudje so hvalo Bogu, ki nam daje zdravje in moč. v strahu. Spet se polnijo zapori. Skoraj Hkrati pa tudi občudovanje optimizma, vsi moški in tudi veliko žena je v nevar ki ga imajo ti otroci in njihovi starši. nosti. Vidim, kaj se dogaja tu pri nas in Mnogi me sprašujejo, kakšne so tukaj tako je po vsej deželi. Ljudi obtožujejo priprave na Božič? Na pastoralnem po za dogodke iz leta 1994. Iz njih hočejo dročju oba duhovnika obiskujeta po »iztisniti« denar. Dolžijo jih umorov družnice in pripravljata vernike na pri in ropa. Obsojajo jih na najmanj pet hod Odrešenika. Na zunaj pa ... ni lučk, najstletno ječo ali pa plačevanje pod ne božičnih drevesc in ne jaslic po dru kupnine v vrednosti tisoč, dva tisoč žinah. Tudi ne potice, peciva in drugih in več tisoč evrov ... To so ljudje, ki so dobrot. Če bo kilogram fižola in nekaj že odsedeli dolga leta v ječi in tudi sladkega krompirja ... Vsi otroci, ki bodo oni, ki do zdaj še niso bili obdolženi. prišli k praznični maši, bodo dobili po V nevarnosti so zlasti tisti, ki imajo en bonbon. Na velikem dvorišču se bodo nekaj imetja. Ti vojni dobičkarji, oz. postavili v vrste in potem jih spušča tisti, ki so preživeli umore, izsilju mo ven. Ko zadnji odide, se vrata zapre jejo neverjetne stvari. Ljudje se za jo ... In to je praznik, ki otrokom ostane dolžujejo, da plačujejo podkupnino, dolgo v spominu. a ne dobijo nobenega dokaza, da so Da, podhranjeni otroci bodo deležni res plačali. Ob prvi priložnosti bodo slovesnega kosila, za katerega bo nekaj spet na udaru. Družine, ki so bile že kozic darovalo svoje življenje. Sledila bo tako obubožane, gredo v novo revščino. tombola z oblačili, igračami in milom, Kolikor je v naših močeh, skušamo po kar so darovali otroci iz Slovenije. In magati, kjer je stiska največja. Darovi temu bo dodan mali Jezušček in plastič iz Slovenije bodo zapolnili marsikate na ovčka, ki je tudi dar iz domovine. ro vrzel. Največ bo porabljenega seveda In v sestrski skupnosti? Pripravljamo ja za hrano, pa za šolnine, zdravila, oble slice! Najprej takšne, ki osrečujejo uboge ko ... Tudi za rešitev kakšnega družin na najrazličnejše načine. Rade bi prižga skega očeta iz zapora ... In pa seveda bo le vsaj nekaj lučk upanja v srcih najrev trstvo! Že 29 ruandskih otrok ima botre nejših, omogočile, da bo v veselju zaža v Sloveniji. To ni pomoč le enemu otro relo oko enega ali drugega otroka ... Mar ku, pač pa celi družini. ni to najlepši božič? Z besedo in dejanji Ne dolgo tega sem obiskala par ur od bi rade povedale vsem ljudem, da Bog daljeno pigmejsko naselje. Kakšna re tako ljubi svet, da pošilja svojega Sina ... vščina! To so ljudje, ki so res postavljeni Z zvestim in iskrenim pozdravom se na rob družbe in se tudi sami smatrajo zdaj poslavljam in želim še enkrat vseh zapostavljene. Ko sem se vračala, so se milosti, ki jih le Bog podarja! S. Vesna MARI JA PA OS TA JA! Anica Vlašič, Frančiškanka Marijina misijonarka, Rusija Hram Lurdskoj Materi božjej Od leta 2005 deluje v Rusiji s. Ana Vlašič. Zase pravi: »Sem čisto navadna redovnica, nepoznana v domovini. To je razumljivo, saj sem večino redovnega življenja preživela v tujini. Upam, da sem molitve vernikov in Cerkve na Slovenskem deležna tudi jaz, čeprav moje ime ni posebej omenjeno in tudi sama prosim, da bi kamnita tla adlešiške župnije po 40 letih zopet pognala kakšen duhovni poklic.« Misijonarka deluje v župniji Lurške Matere Božje v Sankt-Peterburgu, ki je lani praznovala stoletnico. Po uvodnih mislih preda misijonarka besedo kar stoletni cerkvi, da nam kar ona spregovori o svoji burni usodi. naprej. In tako so mi – na moje veliko začudenje – onega daljnega leta 1961 privedli človeka, visokega dostojanstva generala Charlesa de Gaulla, francoske ga predsednika. Začuden je bil tudi on ... Doživela sem odjugo perestrojke in za njo skupine radovednih izletnikov z vseh vetrov sveta. Nekateri med njimi so romarji in čutijo z menoj. Ob jubileju stoti obletnici sem znova doživela procesijo sv. Rešnjega Telesa! 18.01.2010. Zelo sem se razveselila vo ščil za božič in novo leto iz Misijonskega središča, čeprav tedaj nisem odgovo rila. Odgovor je ostal v mojih mislih in molitvi. Za pisanje imam dve levici in se vse le s težavo premakne z mesta. Vendar nisem pozabila ne domovine, ne Adlešičev moje domače župnije, ne mi sijonov, čeprav bo letos okroglo 40 let od mojega vstopa v samostan. Čeprav je v Rusiji Katoliška Cerkev v manjšini v primerjavi s pravoslavnimi, se pri nas vedno kaj dogaja in ni nevarnosti, da bi zadremali. Nekaj malega sem le na pisala za Misijonska obzorja, in sicer o župniji Lurške Matere Božje, kjer skr bim za lepoto Božjega hrama. V župni ji sem tudi neuradna pastoralna delav ka - neuradne zato, ker za pasto ralo nimam uradnega imenovanja. Zdaj pa vas ob besedi in sliki vabim na romanje k Lurški Materi Božji v Severne Benetke – SanktPeterburg. Cerkev je bila zgrajena in posvečena leta 1909 na pobu do in s prispevki francoskih verni kov, ki so živeli v tedanji ruski pre stolnici. Naj vam ob stoletnem ju bileju (22.11.2009) kar sama spre zelo, zelo daleč, saj so bile zaprte vse govori o sebi. katoliške cerkve, vse tja do Sv. Ludvika v Moskvi. Prihajali so mladi in stari, da Cerkev pripoveduje Vedno sem bila prebivališče žive bi opravili spoved, sklenili zakonsko ga Boga med ljudmi. Prisluhnila sem zvezo, dali krstiti ali birmati otroke, francoski govorici, poskušala razume naročili pogrebne molitve in mašo za ti francosko dušo. V meni so se zbirali dušnico za svojce, pokopane v oddalje tako veseli, upanja polni kakor žalostni nih krajih. Videla sem solze, slišala mo in potrti ljudje. Čutila sem stisko prve litve in zahvale za uslišanja na pripro svetovne vojne in oktobrske revolucije. šnjo »Lurdskoj Bogomateri«. Poglejte Žalostna sem strmela za mojimi dragi naokrog po mojem svetišču, koliko ta mi Francozi, ko so se začeli izseljevati blic zahvale! iz »Leninove Rusije« K meni so še na Bila sem priča tajnega posvečenja ško prej prihajali tisti, ki so si upali ostati, a fov. Doživela sem zasliševanja dušnih so se znašli v popolnoma novem druž pastirjev in njihovo aretacijo. benem redu. Prihajali so od blizu in od A kolo zgodovine se je počasi vrtelo Po 80 letih! Udeležili so se jo verniki od blizu in daleč! Niso se več bali iti v pro cesiji. Policija je odlično poskrbela za red in varnost na ulicah. Prišel je 22. november, nedelja Kristusa Kralja vesoljstva in 100. obletnica moje posvetitve. To je bil praznik prazni kov krajevne Cerkve, ki sem ga željno pričakovala in privoščila sebi in vam, dragi bratje in sestre. Želim si ostati do konca časov prebivališče živega Boga in dom vas vseh. Pridite, pričakujem vas! Moj naslov je: Hram Lurdskoj Materi Božjej, Kovensky pereoulok 7, Sankt-Peterburg, Ruska federacija. 7 OB E VHARI S T IČ NEM KONGRE SU Evharistija v misijonih Benin, otroci delati in ovirajo, da bi šli k sv. maši. Katehumen se mora skupaj s krščan sko skupnostjo boriti za to, da lahko gre k sv. maši, saj ve, da brez rednega obiskovanja sv. maše v triletnem kate humenatu ne bo mogel biti krščen. Obhajanje nedeljske sv. maše je bi stveno v življenju kristjana in je zna menje spreobrnjena h Kristusu. Tudi poganski svet, ki naše majhne kr ščanske skupnosti obkroža, dobro ve, 8 da prepoznamo kristjane po tem, da gredo ob nedeljah k sv. maši (krščan ska identiteta). Tudi v Sloveniji mora mo obisk sv. maše doživljati in živeti kot znamenje našega spreobrnjenja, vere v vstalega Kristusa in kot priče vanje naše vere, pripadnosti Kristusu. Sv. maše se ne udeležimo samo zato, ker se v njej duhovno osvežimo, dobro počutimo in dobimo pomoč na ži vljenjski poti. Nadaljevanje čuta za sveto in skrivnostno Božjo navzočnost V Afriki imajo ljudje močan in izostren čut za sveto, za sve tost Boga in za svetost odnosa do njega. To jim je vcepila po ganska tradicija. Krščanstvo ta čut plodovito usmerja v odnos do Kristusa, ki je najpol nejše navzoč v evharistiji. Da bi začuti li čut svetega v afriški tradiciji, navajam nekaj primerov. Pokopališče je sveti kraj, zato se lahko nanj vstopi le iz jemoma in brez obu vala; ko si se okužil z zlom, se moraš z obre di očistiti, posvetiti. Uvajanje v odraslost moraš nujno opraviti, sicer te bo doletela ne sreča, zlo, kazen pred nikov in boš nečist, neposvečen. Ne dotikaj Foto: docvirk Znamenje spreobrnjenja h Kristusu in izraz katoliške identitete Kljub 20 % katoliškega življa je Benin še vedno dežela, kjer prevladuje po gansko okolje in iz katerega se je po trebno spreobrniti ob vstopu v kato liško Cerkev. Eno od znamenj spre obrnjenja je prav obisk nedeljske sv. maše. Tisti iz poganskih družin, ki se spreobrnejo, jih pogosto preganja nja njihova okolica. Še zlasti je pre ganjanje močno, ko gre za otroke in mlade. Njihovi starši jih v nedeljo silijo Foto: docvirk O vsem, kar bom tu povedal o v. evharistiji, se omejujem na izkušnjo, ki sem jo živel 14 let v Afriki in še zlasti zadnjih pet let v Natitingouju na severu Benina. Obhajanje evharistije je v Beninu res najpomembnejše za izražanje in življenje naše vere, zato je v središču župnijskega in škofijskega življenja. Od škofa do vseh duhovnikov, redovnikov, redovnic in angažiranih laikov storimo ogromno, da sv. mašo pravilno razumevamo, slovesno in sveto obhajamo in da nam je bistvena referenčna točka naše katoliške identitete. se človeškega trupla, ne prihajaj z njim v neposreden stik, nečist boš. Prešuštvo, nezvestoba v zakonu, je za četek smrti, zato opravi spravno za dostilno daritev, da se smrt ne razširi naprej po družini. Teh nekaj primerov nam govori o čutu za sveto, ki ga spreobrnjeni Afričan kot novi človek doživlja v svetih za kramentih, še zlasti v evharistiji. Če je spreobrnjenec spoznal, da je ev haristija sveti čas in dogodek Božje Beninske Marijine sestre plešejo med mašo OB E VHARI S T IČ NEM KONGRE SU liturgični skupini bralcev – pripravljajo branje nedeljskih beril in uvodov k berilom, prošnje vernikov in druga primerna besedila glede na liturgično leto ali praznik. Duhovnik jim samo pove, na kaj naj bodo pozorni, in verni laiki vse sami pripravijo. Spontano sodelujejo tudi dru god: čiščenje cerkvenih pro storov, zbiranje in prinašanje darov za darovanje, organiza cija dodatnih nabirk za potre be cerkve, gradnje itd. Laiki berejo oznanila in drug dru gega opominjajo zaradi ne pravilnosti, ki jih odkrivajo pri obnašanju v cerkvi ali pri sv. obhajilu. navzočnosti, jo bo spoštoval z vsem bitjem, imel do nje najsvetejši odnos in jo bo tako tudi obhajal skupaj z drugimi. Če pa se ne spreobrne zares, potem ostaja sveto zanj – kljub sv. krstu – še vedno v njegovi poganski tradiciji in ne v evharistiji.: Popolno veselje in zbranost Ta čut, da je sv. evharistija najsve tejše dogajanje na Zemlji, saj priha ja in je v njej navzoč sam Božji Sin, se nadalje kaže v veselju in zbranosti. Evharistija, srečanje z živim Bogom, skrivnostno navzočim v zbranem ob čestvu, Božji Besedi in pod podoba ma kruha in vina, je vedno čas ali do godek popolnega veselja. Tu »pojeta« duša in telo. Veselo petje, ritmi, bobni, drugi instrumenti, ples, prinašanje darov – vse to izraža to veselje. Skupaj z veseljem pa je v isti sv. Evharistiji navzoča velika zbranost. Evharistija ni za Afričana veseljače nje, »žurka«, »spektakel«, »kultur na« prireditev. Ne, ampak sveto doga janje: Bog sam prihaja, zato ga moram sprejeti z zbranim srcem, v tišini, pre misleku, notranji drži poslušnosti, od prtosti in sprejemanju največje skriv nosti. Prav zato je tišina zlasti po evangeliju, pridigi in sv. obhajilu po membna. Naš škof Pascal je odločno vztrajal pri pomenu teh svetih trenut kov tišine in zbranosti. Prepovedoval je vse, kar bi to lahko motilo. Zato je Občestveno izražanje in življenje vere Tako kot nam pravi staroza vezno razodetje imena Jahve, Del oltarne freske v Aguegues, Benin da Bog ne obstaja sam zase, marveč z izvoljenim ljudstvom, tako dovolil uporabo modernih glasbenih instrumentov le, če so pritajeno in je tudi za Afričana temeljnega pome zbrano spremljali pesem, ki jo je treba na biti skupaj z drugim/i, v skupno sti pred Bogom in zanj. Sv. evharisti slišati. V Beninu obhajamo torej evharisti ja odlično uresničuje to afriško potre jo po eni strani v veliki sproščeno bo po skupnem slavljenju in molitvi sti, veselju, z vsem telesom, po drugi k Bogu. Lepo je biti skupaj in skupaj pa v globoki sveti zbranosti. Če te ne moliti Boga. Vero je zato nujno žive bi bilo, bi onečastili sveti dogodek ti v občestvu in to se dogaja prav v sv. Božjega prihoda med nas v sv. maši. Evharistiji, pa tudi v rožnem vencu, K zbranosti sodi tudi to, da posebna ki sv. evharistijo pripravlja. Kristjani skupina laikov, ki skrbi za lepo pote živijo občestvo tudi v temeljnih kr kanje in red pri bogoslužju, skrbno ščanskih občestvih po domovih. Za pazi, da se obhajajo z Gospodovim te Afričana je pomembno, da vero živi, lesom le tisti, ki so pripravljeni, pri izraža občestveno. Zato slovesne pro merno oblečeni, urejeni, v cerkveno cesije z Najsvetejšim po mestu, ko urejeni zakonski zvezi. Če kristjani, nas spremlja policija in vsi navduše ki bi radi šli k obhajilu, živijo zunajza no plešejo in pojejo pred evharistič konsko ljudje takoj obvestijo župnika, nim Jezusom. Tudi križev pot na ve da se z njimi pogovori … Kadar pri liki petek omogoča živeti to versko dejo v župnijo novi verniki, se morajo potrebo, in sicer slaviti Boga kot ob predstaviti s krstno knjižico, da vidi čestvo. Evharistija gradi občestvo Cerkve, župnije in jo usposablja za mo, če se smejo obhajati. druge oblike občestvenega druženja: praznovanje cerkvenih praznikov, Spontano in dejavno župnijskega žegnanja, svetih zakra sodelovanje laikov Navkljub povedanemu moramo ugo mentov krsta, prvega sv. obhajila, sv. toviti, da v afriškem bogoslužju ne birme, itd. Evharistija je v naši župni manjka spontanosti, neposredno ji sv. Bernardke v Natitingouju močna sti. To se kaže včasih po obhajilu, ko spodbuda za nogometne tekme, ki izbruhne petje veselih razgibanih smo jih po sv. maši organizirali med pesmi; verniki sami s svojimi beseda starejšimi in mlajšimi župljani in celo mi izražajo v francoščini ali domačih med dekleti. Tukaj naj omenim še to: večino našega jezikih prošnje itd. O sodelovanju vernih laikov lahko občestva sestavljajo otroci in mladi, ki rečem, da sami – organizirani v so polni dinamizma, življenja, dobre 9 volje, veselja, pa seveda tudi mlado stne zaletavosti, krhkosti in nemo či … Za občestveno izražanje vere je to pomembno, osrečujoče. V Sloveniji ne morem razumeti, kako imajo mladi brezbrižno, naveličano, uporniško držo do evharistije. Kot da niso mladi! Kot da niso živi! To je za Afriko nepoj mljivo: biti mlad in biti do Kristusa in vere tako mlačen, neživljenjski, brez udarniškega naboja za Kristusa! Za Boga je treba imeti čas Za Boga si je treba vzeti čas in mu ga podariti. Evharističnega dogajanja ne smemo vkleniti v čas. Ko si z Bogom, ne gledaš na uro, nisi skopuh v času, ki mu ga podariš. Če gledaš na uro, pomeni, da nisi stopil v dogajanje, sre čanje z Bogom. Tvoje srce, želje, hre penenja so drugje, ne pri Bogu. Ali ni Bog največje in najvišje dobro? Kaj bi me potem lahko bolj osrečilo, ali bi bilo bolj pomembno kakor on? Afričan ve, da je Bog velik in doživlja njegovo veličino in njegov pomen v svojem življenju. Zato mu podarja čas, mu podarja sebe, svoje telo in duha in se ne sprašuje, koliko časa bo to traja lo. V »brezčasnem« podarjanju Bogu, ki se lahko zavleče v več ur, zato ni problematično, če mati med sv. mašo podoji otroka; če otroci gredo vmes na stranišče, ali če zadovoljijo kakšno drugo neodložljivo potrebo. Bistveno je, da so z Bogom in imajo čas zanj, ki Foto: docvirk OB E VHARI S T IČ NEM KONGRE SU Skavti v cerkvi Marijinega Brezmadežnega srca v Ita-Djebu Benin poslušajo gosta iz Slovenije je darovalec vsake minute in vsake ga letnega časa … Prepričan sem, da lahko ta afriški pogled na evharistijo odgovori na marsikatero vprašanje, ki si ga o dolžini sv. maše postavljamo v Sloveniji! K V afriški kulturi so razumeli veliči no evharistije in jo temu primerno - v skladu s tem, kar so in kar postajajo ob Kristusu - tudi živijo. Tudi Slovenci živimo evharistijo iz svoje kultur ne dediščine in zaznamovanosti. S pogledom k drugim, ki so v svoji veri pristni, goreči, predani, veseli, se lahko še bolj učimo ljubiti evharistijo in jo ži vite s podobnim žarom in gorečno stjo. Evharistija je veselje, je dogodek Boga med nami. Evharistija zaobjema vse naše življenje, ga v celoti prenavlja in odrešuje. Zato skupaj s papežem Janezom Pavlom II. lahko mirno reče mo: »Cerkev živi iz Evharistije.« Pepi Lebreht, dolgoletni misijonar v Togu in Beninu Sveta Trojica v Slovenskih Goricah Domov k očetu Lucijana Frančiška Forte V 94. letu življenja in 72 letu du hovnega poklica je 11. februarja 2010 umrla misijonarka usmiljenka s. Lucijana. Maša zadušnica je bila 10 dva dni kasneje v sestrski cerkvi sv. Jurija v Istanbulu (Turčija), nakar so jo pokopali na katoliškem pokopališču Feriköv. S. Luciana se je rodila 5. aprila 1916 v Lokah pri Trbovljah v Sloveniji. Odraščala je v številni kmečki druži ni. Oče je imel tudi mesnico, kjer je Francka, tako so jo klicali doma, pri dobila živilsko diplomo. Leta 1938 je stopila v družbo Usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega v Radečah. Med vojno so jo poslali v avstrijske Gradec, kjer je opravila prve zaoblju be septembra 1943 in dobila sestrsko ime Lucijana. Tam je z veliko ljubezni jo kuhala bolnikom v deželni bolnišni ci. Dne 30. marca 1950 je odšla v misi jone, in sicer v Istanbul v Turčijo, kjer imajo avstrijske usmiljenke veliko in zelo cenjeno bolnišnico sv. Jurija. S. Julijana je v tem novem poslanstvu vso svojo ljubezen in predanost po svečala negi bolnikov. Njena osebna življenjska pot je bila v zadnjih mesecih zaznamovana s težko boleznijo in trpljenjem. To pot je sprejemala z zaupanjem v Boga, v katerem je bila globoko zasidrana. Zahvaljujemo se naši dragi sosestri za njene molitve, za ljubezen, ki jo je razdajala, in vse, kar je dobrega storila. Naj ji dobri Bog, v katerega je verovala, zaupala in mu v resnici služila, vse poplača. Sestra Angelika Pauer, provincialka Gradec SIROT E ŠE NAPRE J? Ko se številke spremenijo v imena Do nedavnega je bila Etiopija zame le dežela, poznana sicer tudi po svoji izredno raznoliki pokrajini in bogati kulturni dediščini, a še bolj pa kot ena najrevnejših držav na svetu. Etiopija ima čez 80 milijonov prebivalcev, pričakovana življenjska doba je pod 50 let. Večina trpi zaradi pomanjkanja pitne vode, podhranjenosti in bolezni. Več kot polovica otrok je nepismenih, saj nimajo možnosti iti šolo. Dneve in noči preživljajo na cesti med prosjačenjem, krajo, prostitucijo … so jo po nekaj dneh našli sosedje in pri peljali k sestram. Deklica je bila več te dnov v šoku, ni jedla, lahko je le spala in tiho tavala po prostorih … Večina otrok, s katerimi sem se sreča la v Etiopiji, je najdenčkov. Nekateri so bili zapuščeni, ko so bili stari manj kot mesec dni, ali pa so jih v sirotišnico pri nesli sorodniki, ki umirajo in ne morejo več skrbeti zanje. Pogosto so tudi otro ci sami že žrtve raznih bolezni, največ krat virusa HIV ali otroške paralize. Gola dejstva in številke, ki so same po sebi že dovolj zgovorne, pa imajo zame danes še poseben pomen v imenih, otroških obrazih in njihovih zgodbah. Od srede novembra do januarja sem bila delala kot prostovoljka pri sestrah frančiškankah v sirotišnici Kidane Mehret, ki je v glavnem mestu Etiopije Addis Abeba. Delo prostovoljcev je bilo nahraniti ali uspavati dojenčke, se igrati z nekoli ko večjimi otroki, pomagati v vrtcu in učiti angleščino ali računalništvo v šoli. Največ, kar smo lahko dali tem otro kom, ki so bili večinoma že kot majhni zapuščeni na cesti, je bila naša pozor nost: pestovati najmlajše v naročju in se pogovarjati s starejšimi. Tam sem se srečala z nekajmesečnim Jonezom. Njegovi starši so umrli zara di aidsa in v času mojega prihoda je bil zaznamovan kot HIV pozitiven otrok. Vendar njegov prvi test ni pokazal pra vega rezultata in po kasnejši ponovi tvi se je izkazalo, da je zdrav. Njegova zgodba je razveseljujoča, a žal se ne po navlja pogosto. Komaj štiriletna dekli ca Edilawit vedno z nenavadno pozor nostjo skrbi za mlajše ali bolne otroke. Je tudi odlična »učitelji ca« amharskega jezika, saj me je s svojimi veli kimi vprašujočimi očmi vedno opozorila na na pačno izgovarjavo tistih nekaj besed, ki smo se jih prostovoljci naučili za delo z najmlajšimi. A dvoma o njeni bolezni žal ni. Eden najbolj žalostnih prizorov je bil, kako oče v sirotišnici za vedno zapu šča sina, ki zaradi otroške paralize ne more hoditi. Dvoletni Kerubelle ima za sabo neuspešno operacijo, njego va mama je umrla in zdaj oče sam ne more več skrbeti zanj. Najstnica Nunu bo kmalu zaključila osnovno šolo in morala bo zapustiti sirotišnico. Zelo si želi postati medicinska sestra, a ker zunaj nima nikogar, ki bi skrbel zanjo, in sama nima možnosti zaslužiti de narja, ne ve, kaj bo z njo čez tri mese ce. Danawit je pri dveh letih izgubi la mamo, saj jo je ta pred smrtjo zara di aidsa postavila pred vrata hiše. Tam Mnogi otroci so povsem odvisni od pomoči tistih, ki jim ni vseeno. Salezijanski misijon v Etiopiji je že nekajkrat obiskal slovenski salezijanec Jože Andolšek in tako dodobra spoznal razmere, v katerih živijo. Zdaj želimo skupaj razširiti program botrstva za etiopske otroke. Botrstvo namreč omogoča celotno vzdrževanje, na prvem mestu s šolanjem in prehrano za najbolj ogrožene. To so predvsem sirote in tisti, ki prihajajo iz družin s številnimi otroki ali težko bolnimi starši in živijo v človeka nevrednih razmerah. Predvsem pa botri otrokom omogočijo upanje na drugačno, boljšo prihodnost. Kar sem izkusila med temi otroci in ti stimi, ki so jim posvetili svoje življenje, bi lahko povzela v dogodku, ki osta ja zapisan globoko v meni. Ne bom na mreč pozabila temnih in jasnih otro ških oči, ki se nikoli ne naveličajo opa zovati in so dolgo vprašujoče gledale vame, tako dolgo, da sem v njih lahko jasno zagledala odsev svoje podobe … Prav tako kakor je tudi v Božjih očeh vedno odsev podobe vsakega izmed teh otrok in tistih, ki se jim odločijo tako ali drugače pomagati. Kaja Pezdir 11 ZMEDA Z IMENI Polona Švigelj, Uršulinka, Senegal Skrivnosti Manjaquov Sestrska skupnost v Senegalu Med ljudstvom Manjaqe je začela delati naša misijonarka s. Polona. To ljudstvo je zanjo velika uganka, saj med drugim še žrtvujejo kakšnega človeka, če se jim zdi to koristno. Na župniji je ogromno skupin in dela z njimi. Najhuje pa je z dokumenti. Ljudje ne vedo osnovnih podatkov o sebi, tudi za uradna imena ne. In sploh je z imeni in priimki takšna zmeda, da se mora misijonarka vzeti v roke, da ne izgubi glave. kateheze je kdo res opravil. Zgodi se, da pridejo z dvojnimi dokumenti narejeni mi v Gvineji in Senegalu ali z različnimi podatki o rojstvu in navadno ne starši ne otroci ne vedo svojih podatkov, niti imena. Največkrat ne vedo, kaj piše v rojstnem listu, doma pa jih kličejo po 22.11.2009. Letos je deževna doba pri nas v Thiaroyu in okolici zapustila nove žrtve v družinah, ki so izgubile svoje domove zaradi povodenj in se nima jo kam vrniti. Ceste so močno poško dovane in prevozi predstavljajo pravo trpinčenje tako za potnike kot za vo zila. Vsem tegobam navkljub ljudem ne zmanjka upanja, ostajajo pokonč ni, mirni in veselo stopajo naprej. Prav preko takšnih dogodkov odkrivam moč in bogastvo afriškega človeka. Žrtve strahu Sama se počasi uvajam v novo služenje na župniji. Etnična skupina Manjaque, ki jo odkrivam in predstavlja večino tu kajšnjega prebivalstva, mi predstavlja vedno nove uganke in skrivnosti pol nih nasprotij. Še vedno, če tako preso dijo, določijo človeka, ki ga je treba žr tvovati. Nekateri skrivnostno izgine jo, spet drugi nenadoma zbolijo brez predhodnega vzroka in umrejo. Pri lju deh se čuti pretirana moč tradicije in z njo povezanega strahu zapustiti do ločene obrede, zglede in nauke predni kov, čeprav ti ne vodijo v pravo smer. Pa si mislim, če se že ceste tako počasi izboljšujejo in utirajo, koliko počasne je se šele utira pot pravega odrešenja, pot Jezusa Kristusa. O, pridi Odrešenik in nas reši, vzklikamo v času adventa! Združimo se v molitvi! Si ti ti? Na župniji imamo pred vsako mašo čaščenje najsvetejšega in rožni venec Božjega usmiljenja, da bi se moč usmi ljenega Jezusovega srca naselila v srca vseh ljudi, vseh ras. Začeli smo z biblič no skupino. Ker poteka pouk v šolah ves dan, nam ostane le vikend za kate hezo. V tem času se zvrsti 14 skupin. 12 Vodnjak Ponedeljki so za liturgično skupino, torki in četrtki zvečer pa za odrasle ka tehumene. Ob sredah popoldan se zvr stijo vsa gibanja (skavti ipd.). Ob četrt kih in petkih imajo vaje trije pevski zbori. Tudi če nisi na kraju samem, se naučiš pesmi ob mnogokratnem pona vljanju, saj se vse poje na pamet, brez not in v različnih jezikovnih skupinah. Z ministranti smo se doslej sestali en krat. Župnijska knjižnica je odprta v soboto popoldan. Obiskov bolnikov po domovih še nismo pričeli, prav tako ne obiskov družin z duhovnikom, da bi ljudje med večinsko muslimanskim svetom bolje spoznali duhovnika, re dovnike in redovnice. Ker se družine zaradi poplav selijo, pri hajajo k nam pogosto brez dokumen tov. To povzroča težave pri katehume nih in katehezi otrok. Ker opravijo eno, dve ali tri leta na enem kraju, spet tri leta na drugem ali morda za nekaj let prekinejo, je zelo težko zvedeti, koliko imenih etnične skupine. Poleg tega so Manjaque večinoma s priimkom Mendy in Gomis, tako je pol razreda Gomis in pol Mendy. Poleg tega imaš v razredu po tri ali štiri enaka imena; npr. Paul Mendy št. 1, Paul Mendy št. 2, 3, 4 itd. Ker se to ponavlja v vsakem razredu, ne veš več, kdo je kdo. To povzroča to pravo zmedo in neskončno »razisko vanje«, ki mu ne moreš priti do kraja. Zdaj razumem, zakaj je s. Veronique, moja predhodnica, pogosto zbolela ob vikendih. Resnično se moram kontroli rati, da ne zapadem v »paniko« ob ne moči, da bi uredila kartoteke, kot se spodobi. Učim se sprijazniti z nepopol nostmi in z zavestjo, da pri Manjaquih še dolgo ne bo reda. Zdaj pa še kratko novičko z deže le. Francoski vojaki so bili poslani v Senegal, da zgradijo »zeleni zid« in to so tudi storili. Odslej je na površini 800 hektarov posajenih točno 15 000 dre ves. Tako bomo vsi skupaj lažje dihali … PUS T NA I SKRIC A Maske, krofi in harmonika Bravo Jure, bravo Radio Ognjišče, bravo Misijonsko središče Slovenije in bravo vsem vam, ki ste prispevali svoj dar za misijon v Braziliji, kjer deluje sestra Agata Kociper. Ta bo s pomočjo sodelavcev in naših darov lahko izboljšala revno življenje Indijancem ob reki Amazonki. Tudi letos se je tako kakor že sedem krat do sedaj pokazala dobrodelnost pustnih šem in radijskih prijateljev. Pod taktirko Jureta Seška in Radia Ognjišče v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije in ob pomoči pokroviteljev, so v soboto ponovno pustovali za dober namen in sicer so tokrat zbrana sredstva namenili misijonu, kjer deluje sestra Agata Kociper. V dalj ni Braziliji, kjer je prevozno sred stvo čoln in so ceste reke, bodo s pomočjo zbranih sredstev obnovili bolnišnico in kupili še kakšen čoln, saj so stari sila nevarni. In vendar je bila pustna sobota 13. februarja nekaj posebnega. Že od jutranjih ur smo na valovih radia Ognjišče poslušali zanimive utrin ke iz življenja ob Amazonki, svoje je povedal narodni voditelj misijonov, Stane Kerin, oglasila se je tudi sestra Agata. Vabil na ples za dober namen je bilo tudi kar nekaj. Priprave, na ples so se pričele že veli ko prej. Najprej s povabilom posame znim delovnim organizacijam k pomo či, oziroma sodelovanju in roko so takoj podali Gostinsko podjetje Trojane in Pekarna Blatnik, ki sta darovala krofe, Mlekarne Celeia jogurte, Ljubljanske Mlekarne sladoled, Pivovarna Union odlične brezalkoholne napitke, Pivka Perutninarstvo z Njamčki. Ves izku piček od prodanih izdelkov je šel v malho za misijon v Braziliji. In vendar brez pozitivnega odgovora Zavoda sve tega Stanislava, da je prireditev v nji hovi dvorani, ne bi šlo. Potem pa so tu še tisti, ki so prispevali nagrade za res domiselne in lepo izdelane pu stne maske. Poleg Kompasa so nagra de prispevali še Smučarski center Stari vrh, Gostišče in penzion Stari vrh, Lek, Mobitel, Mlekarna Celeia in Pivka Perutninarstvo d.o.o.. Nagrade so prišle v prave roke. Kakšen pa je pustni ples, če ni harmonike in je bila! Zanjo so po skrbeli kar radijski fantje (ansambel Špica), ki so veselo godli, takoj potem, ko je čarovnik Grega dodobra ogrel množico v dvorani. Plesalo se je, pelo in veselilo, obenem pa je rasel tudi kupček evrov za Brazilijo. Najtežje na plesu, je bilo pojesti čudo vit velik krof in ugotoviti, kdo bo zma govalec. Kar nekajkrat so morale pu stne šeme v krog, da je komisija lahko strnila svoje misli in zapi sala polfinaliste. In potem še fi nalisti. Odlične skupinske maske, plod domačega znanja, idej in dela, prelepe družinske maske in novi prijemi pri posameznih ma skah, so očarali mnoge v dvora ni in tudi tiste, ki bodo dogajanje takole za pokušino pogledali na spletu. Kakor sem ugotovil, je PSI za mnoge pustne šeme odskočna deska za obisk drugih karneva lov. Po ogorčenem boju med di nozavri in kravami so zaradi nove kme tijske politike na Pustni sobotni iskrici zmagale slednje. Na področju družin skih mask se je odločalo med skupi no črncev iz Afrike, dvema skupinama Indijancev, joj, kako so bili srčkani in le tnimi časi, ki so zasedli prvo mesto. Posamezne maske: Lego kocke, kroko dilček in Jonski steber, ki je tudi zma gal. No ne ravno steber, ampak mlado dekle, ki nam je pričaralo malce zgo dovine. Zadovoljnih obrazov smo zapu ščali dvorano, predvsem zato, ker smo slišali koliko so dobri ljudje darovali za Indijance v Braziliji. HVALA VAM. Hvala tudi vsem tistim, ki ste preko SMS, spleta ali telefona velikodušno namenili svoje darove za misijon v Braziliji. Vsota, ki se je zbrala – preko 42.000.- evrov – govori, da imamo Slovenci široko srce. V imenu s. Agate, radia Ognjišče in Misijonskega središča Slovenije – iskre na hvala vsem! Drago Juteršek 13 to in ono Vabilo na misijonski koncert JUBILANTI – ČESTITAMO Misijonski krožek mariborskih bogoslovcev in misijonska pisarna Maribor vabita na dobrodelni misijonski koncert, ki bo v sredo 12. maja 2010 ob 19.00 v Slomškovi dvorani v Mariboru (Slomškov trg 20). Prostovoljni da rovi so namenjeni za šolanje bogoslovcev na Salamonovih otokih. Vljudno vabljeni! Slavka Cekuta, Šolska sestra de Notre Dame, rojena, rojena 28. junija 1965 v Šentjerneju na Dolenjskem. V Albanijo je odšla 4. septembra 2004. Ustvaril nas je, da bi delili življenje! NOVICE IZ TRSTA Dobrodelna akcija Na liceju A. M. Slomšek je decembra potekala dobrodelna akcija, pri kateri so sodelovali dijaki, profesorji in neučno osebje. Na pobudo 2. razreda pedagoške smeri, ki je pri pouku obravnaval otrokove pravice, so dijaki zbrali čedno vsoto denarja. Namenili so jo dekletu Tassii Gracas dos Santos Cruz iz mesta Corumba v Braziliji, da bi jo finančno podprli pri šolanju. Mlada Tassia obiskuje drugi le tnik medicinske fakultete z veliko dobro voljo in uspehom, zato ji pomaga tudi Don Boskovo mesto. To »mesto« je pred petdesetimi leti ustanovil slovenski mi sijonar Ernest Saksida. V njem deluje šola, ki jo v treh dnevnih izmenah obiskuje preko 2000 otrok. Dijaki so povabili na šolo g. Marijo in g. Franca Saksido, ki sta na Tržaškem in okolici odgovorna za »posvojitev« otrok, ki so pod nadzorstvom misijonarja p. Ernesta Sakside v Corumbà, in jima osebno izročila prispevek. Prof. Makri Milič Na sliki zakonca Saksida z dijaki 2. pedagoškega razreda, profesorici Makri Milič in Mariza Škerk. 45 letnica življenja 30 LET DELA V MISIJONIH Anica Starman, Frančiškanka Brezmadežnega spočetja, rojena 18. julija v Zagrebu. Na Slonokoščeno obalo je odšla 8. maja 1980. 5 LET DELA V MISIJONIH Jožica Sterle, Marijina sestra, rojena 18. marca 1971 v Starem tgu pri Ložu. V Ukrajino je odšla 17. aprila leta 2005. 5 LET DELA V MISIJONIH Marta Meško, Marijina sestra, rojena 17. maja 1967 v Zakrpatju. V Ukrajino je odšla 2. maja leta 2005. JUBILANTI – ČESTITAMO Državni natečaj Ministrstva za zunanje zadeve RS je letos sprejelo na razpisu za mednarodno pomoč, za ka tere so se na natečaju potego vali naši misijonarji, dva pro jekta. To sta: • Projekt OSKRBA OTROK IZ SMETIŠČA S HRANO V CENTRU AKAMASOA, MADAGASKAR (v letu 2010) • projekt ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU KAPAIZI, NA OBMOČJU KASUNGU V MALAWIJU; Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS, poseb no ženam in sirotam ( v letih 2010 in 2011) 14 Clevelandska tombola Na slovenski župniji Marije vnebov zete v Clevelandu je Misijonski kro žek priredil kosilo in tombolo. Kakor vedno so se gospe postavile z odlično kuhinjo, otroci so se močno potrudi li pri prodaji tombolskih kart in pro pagandi, darežljivi rojaki pa so segli v žep. Bogoslovci na Salomonovih oto kih, katerim je namenjen izkupiček tombole, bodo imeli nekaj časa na krožniku dovolj riža. Hvala vam, cle velandski dobrotniki, še posebej žu pniku Janezu Kumšetu in gospe Mariji Sedmak. Drago Ocvirk, cm. DAROVI DAROVALI STE - HVALA o TRIKRALJEVSKA AKCIJA • župnije: Bolniška Župnija, Ajdovščina, Ankaran, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Beltinci, Bertoki, Besnica, Biljana, Bled, Bloke, Borovnica, Branik, Braslovče, Brdo, Breznica, Brezovica, Budanje, Cerklje Na Gorenjskem, Cerklje ob Krki, Črenšovci, Črneče, Črniče, Dob, Dobovec, Dobrava, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dolenja Vas, Dolnji Logatec, Domžale, Dovje, Dražgoše, Godovič, Gomilsko, Gorje, Gornja Ponikva, Gornji Logatec, Gotovlje, Grosuplje, Hinje, Homec, Ig, Ivančna Gorica, Jarše, Jesenice, Kamnik, Kančevci, Kidričevo, Knežak, Kočevje, Kokrica, Koper, Koroška Bela, Košana, Kovor, Kranj-Primskovo, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato Polje, Kranjska Gora, Kresnice, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kropa, Krško, Laško, Ledine, Lendava, Lesce, Leskovec pri Krškem, Leše, Libeliče, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Fužine, LjubljanaKašelj/Zalog, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Vič, Ljubljana - Sv.Peter, Ljubno ob Savinji, Lokavec, Lom, Maribor-Radvanje, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Maribor-Tezno, Marija Snežna, Mengeš, Mežica, Mirna Peč, Moravče, Naklo, Nazarje, Nevlje, Nova Cerkev, Nova Gorica-Kapela, Novo Mesto-Kapitelj, Novo MestoSv.Janez, Pečarovci, Peče, Planina, Planina pri Rakeku, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Podnanos, Podzemelj, Polhov Gradec, Poljane nad Škofjo Loko, Poljčane, Polzela, Ponikva, Povir, Predloka, Preserje, Preska, Prevalje, Ptuj-Sv.Ožbalt, Radeče, Radlje ob Dravi, Radovljica, Rateče-Planica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Rob, Rodik, Ruše, Sela pri Kamniku, Selc, Senovo, Slivje, Slivnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Sodražica, Sora, Sostro, Spodnja Idrija, Stara Loka, Stari Trg pri Ložu, Stomaž, Struge, Strunjan, Studeno, Sv.Danijel nad Prevaljami, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Florijan v Dolini, Sv.HelenaDolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jakob v Slov.Goricah, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Lovrenc, Sv.Rupert v Slov.Gor., Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid nad Valdekom, Svetina, Šenčur, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentrupert, Šenturška Gora, Škofja Loka, Škofljica, Šmarjeta, Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Št.Ilj pri Velenju, Št.Peter-Otočec, Štjak, Tomišel, Toplice, Trbovlje-Sv.Martin, Trbovlje - Sv.Marija, Trebnje, Turnišče, Velika Nedelja, Velike Poljane, Velike Žablje, Vipavski Križ, Vipolže, Vodice, Vojnik, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vrhnika, Vrhpolj, Vrhpolje, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zali Log, Zaplana, Zapoge, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale • posamezniki: Arh Slavka, Beravs Mihael, Frančiškanski Samostan Brezje, Hmeljak Leon, Hrovat Franc, Klemenčič Frančiška, Kramar Srečko, Leber Anica, Marijine Sestre, N.N., Premrl Alenka, Samostan Lazaristov Miren, Sečnik Ivan s.p., Starman Anton, Strnad Alenka, Zavod Antona Martina Slomška o ADVENTNA AKCIJA • župnije: Bolniška Župnija, Koper - Sv.Marko, Ajdovec, Ajdovščina, Ambrus, Apače, Batuje, Begunje Na Gorenjskem, Bertoki, Besnica, Bevke, Biljana, Blagovica, Bloke, Bočna, Bogojina, Borovnica, Boštanj, Branik, Braslovče, Brdo, Breginj, Brestanica, Brezovica, Brežice, Budanje, Bukovščica, Celje-Sv.Cecilija, Celje-Sv.Danijel, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Cerklje Na Gorenjskem, Cerklje ob Krki, Cirkovce, Čemšenik, Češnjice, Črenšovci, Črni Vrh nad Idrijo, Črnomelj, Dekani, Dob, Dobovec, Dobrepolje-Videm, Dobrna, Dobrnič, Dobrova, Dokležovje, Dol pri Ljubljani, Dolenci, Dolenja Trebuša, Dolenja Vas, Domžale, Dornava, Dornberk, Dražgoše, Drežnica, Dutovlje, Fram, Gabrovica, Godovič, Gomilsko, Gore, Goriče, Gorjansko, Gorje, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad, Gornji Logatec, Gornji Petrovci, Gotovlje, Griže, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Hoče, Homec, Horjul, Hotedršica, Hrenovice, Idrija, Ig, Ihan, Ivančna Gorica, Izola, Jarše, Javorje nad Šk.Loko, Jelšane, Jesenice, Jezersko, Kalobje, Kamnik, Kamnje, Kanal, Kančevci, Kapla na Kozjaku, Kočevje, Kočevska Reka, Kog, Kokrica, Kolovrat, Komen, Koper, Koprivnica, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Košana, Kovor, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato Polje, Kranj, Krašnja, Kresnice, Krka, Kromberk, Krško, Laško, Lendava, Lesce, Leskovec pri Krškem, Leskovica, Leše, Libušnje, Litija, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Dravlje, LjubljanaFužine, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv.Jakob, Ljubljana-Sv. Trojica, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Trnovo, Ljubljana Sv.Peter, Ljubno ob Savinji, Loka pri Zidanem Mostu, Lokavec, Lokev, Luče ob Savinji, Lučine, Mala Nedelja, Maribor-Pobrežje, Maribor-Sv. Križ, Marijino Celje, Matenja Vas, Medana, Metlika, Mežica, Miren, Mirna Peč, Mokronog, Moravče, Muta, Naklo, Negova, Nevlje, Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Oselica, Novo Mesto-Kapitelj, Novo MestoSv.Janez, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Odranci, Olimje, Ormož, Otlica, Ovsiše, Pečarovci, Piran, Pirniče, Pivka-Št.Peter na Krasu, Planina, Planina pri Rakeku, Podbrdo, Podčetrtek, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Podgraje, Podnanos, Podzemelj, Polenšak, Polica, Poljane nad Šk.Loko, Poljčane, Polje ob Sotli, Polzela, Ponikva, Portorož, Postojna, Predloka, Preserje, Preska, Prihova, Primskovo na Dolenjskem, Ptuj-Sv.Jurij, Ptuj-Sv.Ožbalt, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rače, Radeče, Radomlje, Ravne na Koroškem, Razbor pod Lisco, Renče, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Ročinj, Rodik, Rogaška Slatina, Rova, Rovte, Sela pri Kamniku, Selca, Senovo, Sežana, Skomarje, Slap, Slavina, Slivje, Slivnica, Slovenj Gradec, Solčava, Solkan, Sora, Sostro, Spodnja Polskava, Središče ob Dravi, Stara Oselica, Stomaž, Stranje, Strunjan, Studeno, Sv.Anton v Slov.Goricah, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Ema, Sv.Florijan v Dolini, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Jernej pri Ločah, Sv.Jurij v Slov.Goricah, Sv.Katarina-Topol, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Kunigunda na Pohorju, Sv.Lovrenc na Dravskem Polju, Sv.Lovrenc nad Štorami, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Miklavž pri Ormožu, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Rupert nad Laškim, Sv.Rupert v Slov.Gor., Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Venčeslav, Sv.Vid nad Valdekom, Sv.Vid pri Ptuju, Svetina, Svibno, Šempas, Šempeter v Sav.Dol., Šenčur, Šentgotard, Šentjanž, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentjurij pri Grosupljem, Šentlovrenc, Šentrupert, Šenturška Gora, Šentvid pri Grobelnem, Šentviška Gora, Škofja Loka, Škofljica, Škrbina, Šlovrenc, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmihel, Šoštanj, Špitalič, Št.Ilj pri Velenju, Št.Ilj v Slov.Goricah, Št.Peter-Otočec, Štjak, Šturje, Teharje, Tinje, Tišina, Tolmin, Tomišelj, Trata-Gorenja Vas, Trbovlje - Sv.Marija, Trebnje, Trnje, Trstenik, Trzin, Tržišče, Tunjice, Turjak, Turnišče, Ubeljsko, Unec, Vače, Vavta Vas, Velenje-Sv.Martin, Velike Lašče, Velike Žablje, Veržej, Vinica, Vipavski Križ, Vipolže, Višnja Gora, Vitanje, Vodice, Voglje, Vojnik, Vojsko, Vojščica, Vrabče, Vransko, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhnika, Vrhpolje, Vrtojba, Zabukovje, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zali Log, Zgornji Leskovec, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Žalec, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale, Žiče, Žiri • posamezniki: Marn Marjana, Mesec Marija, N.N., Samostan Lazaristov Miren, Sečnik Anica, Škrjanec Barbara o SKLAD ZA LAČNE • župnije: Vransko • posamezniki: Čelik Angela, Grobelnik Jože, Grobelnik Silva, Hrvatin Marija, Hvala Irena, Jager Klemen, Jošt Lucija, Kravos Stojan, Lorber Petra, Marčič Alojz, Martinčič Ruth, Motaln Betka, Mrak Janez, Murko Ana, N.N., Ojsteršek Peter, Štefančič Ana, Šuklje Anica, Žugman Jože o NAŠA ZAVEZA • župnija: LjubljanaJežica • posameznici: Presetnik Vera, Trček Francka o SKLAD ZA GOBAVCE • posamezniki: Brišar Valerija, Kranjc Barica, N.N. o ZA MISIJONE • župnije: Goriče, Hinje, Postojna, Vinica, Vransko, Železniki • posamezniki: Bačun Majda, Beranič Jožica, Beravs Mihael, Blažič Miha, Bratuša Andrej, Budja Marija, Burja Matija, Cvitan Štefanija, Čeh Mara, Čučun Dušan, Dovnik Nežka, Erjavec Matevž, Frančiškanski Samostan Brezje, Franko Tomaž, Gantar Metod, Gerl Janez, Gerljevič Vida, Gostečnik Pavla, Habe Zoran, Ipavec Gabrijela, Ivančič France, Jurkovnik Francka, Karažija Vlado, Kastaneto Marija, Kavčič Irena, Kelhar Jožica, Kitak Ljudmila, Košir Viktorija, Kotnik Ambrož, Kovačič Klementa, Kozole Cvetka, Krečič Rada, Kržan Miklavž, Kržišnik Franci, Kunšič Francka, Lamut Bogdan, Lenassi Franc, Ljumani D.O.O., Magdič Olga, Maležič Peter, Marolt Franc, Medved Zvonka, Mikulin Olga, Miler Marija, Morelj Darja, Možina Albina, Muha Vera, N.N., Ocvirk Marija, Ozvatič Ana, Pajk Jana, Paškič Ilija, Pečnik Anica, Pegan, Pegan Alenka, Petek Ana, Petrič Matjaž, Pirc Dragica, Porenta Marija, Pribanič Milan, Prinčič Vida, Rozoničnik Jože, Sagadin Emil, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Sečnik Anica, Skapin Aleksander, Stanovnik Ana, Strgar Olga, Stropnik Ivana, Svetko Marija, Šifrer Marija, Šircelj Žnidaršič Ivanka, Šiško, Štefančič Ana, Štrukelj Frančiška, Šubic Julka, Terčič Boža, Vehovar Darinka, Vidovič Gregor, Vuga Matej, Zavod Antona Martina Slomška, Zore Jožefa, Zorenč Ivan, Zupan Franc, Zupanc Marijan, Žele Ana, Žeželj Miro o ŠOLANJE BOGOSLOVCEV • župniji: Hoče, Ljubljana-Koseze • posamezniki: Mah Tinko, Ravnihar Marija, Šifrar Ana, Vinkovič Marija o SKLAD ZA RUANDO IN BURUNDI • posameznika: N.N., Novak Mihael. o SKLAD ZA GRADNJO CERKVA • posameznik: Golob Feliks o MIVA • župnije: Banjšice, Cirkulane, Čepovan, Dekani, Gozd, Jarenina, Kamnica, Kapla na Kozjaku, Laporje, Lenart v Slov.Goricah, Loče pri Poljčanah, Lokovec, Lokve, Maribor-Radvanje, Maribor-Sv. Križ, Pesnica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec, Studeno, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Danijel nad Prevaljami, Sv.Jakob v Slov.Goricah, Sv.Lovrenc-Juršinci, Sv.Marija v Puščavi, Sv.Marjeta ob Pesnici, Sv.Ožbalt ob Dravi, Št.Ilj v Slov.Goricah, Št.Janž na Drav.Polju, Tržič, Zavrč • posamezniki: Kokot Branka Franc, Kolbl Jernej, Kotnik Ambrož, Mrzel Anica, N.N., Razpotnik Marjana, Ruparčič Miroslav, škof Smej dr. Jožef, Stopar Bogdan, Šercelj dr. Alojz, Škrabl Ivanka o ZA LENČKOV SKLAD • posameznik: Škvarč Marjan o ZA JOŽETA ADAMIČA • posameznika: Avsenik Janez, Burger Alenka o ZA KRISTINO BAJC • posameznica: Lajevec Janja o ZA PAVLA BAJCA • župnija: Šempas • posamezniki: Končan Irena, Škvarč Marjan, Valič Cvetko o ZA MIHA DREVENŠKA • posamezniki: Morelj Darja, Snoj Ivanka, Šubic Julka, Volavšek o ZA ANKO BURGER • posameznik: Bregar Alojz o Z VIDO GERKMAN • posameznici: Pipan Marinka, Vomberger Angelca o ZA JOŽETA MLINARIČA • posameznika: Kvaternik Tomaž, Pavlica Otilija o ZA JOŽETA GROŠLJA • posameznica: Velepič Anica o ZA VESNO HITI • posameznik: Kolbl Jernej o ZA TONETA KERINA • župnije: Ljubljana-Črnuče, Sv. KrižPodbočje, Višnja Gora • posamezniki: Berlec Francka, Capl Ana Marija, Kern Jože, Novak Janez, Pompe Anica, Rozman Erika, Šušteršič o ZA AGATO KOCIPER • posamezniki: Gregor Anica, Leskovar Stane, N.N., Volavšek o ZA VLADIMIRJA KOSA • posameznika: Bogovič Anica, Ivan o ZA JANKA KOSMAČA • župnija: Šempas o ZA JANEZA KRMELJA • posamezniki: Jagodic Tajda, Koprivnikar Milena, Sušnik Janez, Šifrer Marija, Trček Francka, Vrabec Marko o ZA ANDREJO GODNIČ • posamezniki: Muha Vera, Strnad Ivanka, Štuhec Msgr.Dr. Ivan o ZA DANILA LISJAKA • posamezniki: Brišar Valerija, Klobčar Slavka, Krevelj Branko, Sotlar Justi, Suhadolčan Franci, Sušnik Janez, Zajec Janez o ZA TOMAŽA MAVRIČA • župnija: Stari trg pri Ložu posameznice: Hvalič Nadja, Kovač Marijana, Malalan Nika, Suhadolčan Franci o ZA IVANA BAJCA • župnija: Šempas • posamezniki: Kvaternik Peter, Škvarč Marjan, Valič Cvetko o ZA JANEZA MIHELČIČA • posamezniki: Apeks D.O.O. o ZA ZVONKO MIKEC • posamezniki: Breznikar Jožefa, Lovše Anica, Murn, N.N., Ojsteršek Lidija, Polanšek Grega, Suhadolčan Franci o ZA MISIJONARKE LJUBEZNI • posameznika: Kranjc Rafael, N.N. o ZA TADEJO MOZETIČ župniji: Dolenja Trebuša, Miren • posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kramberger Betka, Kranjc Barica, Krivec Sabina, Piltaver Terezija, Rudež Lučka, Skvarča Majda, Šiško, Škvarč Marjan o ZA PETRA OPEKA župniji: Ljubljana-Sv.Nikolaj, Sv.Križ-Podbočje • posamezniki: Bohak Ivan, Lederhas Radoslava, N.N., Šelih Marjeta, Štolcar Kolja, Šubic Julka, Teološka Fakulteta, Zgonc Marija o ZA MARIJO PAVLIŠIČ • posamezniki: Rozman Maksimiljan, Rozman Milan, Štiglic Neda o ZA MIRJAM PRAPROTNIK župniji: Dol pri Ljubljani, Središče ob Dravi • posamezniki: Senegačnik Jožica, Šiško, Štolcar Kolja, Vomberger Angelca, Zajec Janez o ZA ERNESTA SAKSIDA • posameznika: Kranjc Barica, N.N. o ZA MARTINA KMETCA • posamezniki: Grobelnik Jože, Grobelnik Silva, Jošt Lucija, Marčič Alojz, Perko Marija, Selan Stanka, Stanovnik Ana, Šercelj Dr. Alojz o ZA KLEMENA ŠTOLCARJA • župnija: Gorje • posamezniki: Ažman Miro, Lajevec Janja, Mulej Marija, N.N., Slivnik Majda, Štolcar Petrovič Marija, Torkar Pavlina o ZA BOGDANO KAVČIČ • posameznici: Brešar Francka, Železnik Anica o ZA TOMAŽA OBLAKA • župnija: Javorje nad Škofjo Loko • posameznik: Dolenc Janez o ZA LOJZETA PODGRAJŠKA • posamezniki: Povh Jože, Čuk Barbara, Avsenik Janez, Muha Vera o ZA RADKA RUDEŽA • posameznica: Obljubek Mirjam o DROBIŽ ZA RIŽ • župnija: KoperSv. Marko • posamezniki: Bratuša Andrej, N.N., Šubic Ida o ZA FANI ŽNIDARŠIČ • posamezniki: Ivančič Angela, Križman Kosi Urška, Zavrl Nada o MATIJA NARED • posameznika: Čuš Franc, Koncilja Joži o ZA LJUDMILO ANŽIČ • župnija: Muta • posamezniki: Bone Pavla, Matajc Irena, N.N., Sušnik Janez o ZA DISPANZER V MATANGI • posameznica: Irnar Ana o ZA ANO SLIVKA • posameznika: Skubin Dragica, Ušaj Robert o VODNJAKI - MALAVI • posameznici: Glamočanin Ljubica, Menard Marija o ZA DORICO SEVER • posameznica: Vomberger Angelca o ZA IZIDORJA GROŠLJA župniji: Ambrus, Kranj-Šmartin • posameznik: Kržišnik Tomaž o ZA RIŽEVA POLJA • posamezniki: Gorenc Ljudmila, Grže Tanja, Horvat Mirko, Kokot Branka Franc, N.N, Rozoničnik Jože o ZA CIKLON IVAN • posameznik: Trontelj Jože o ZA MOJCO KARNIČNIK • posameznica: Pipan Marinka o ZA MIHA MAJETIČ • posamezniki: Bedenk Barbara, Dolinšek Urška, Strnad Alenka, Trkov Janja o ZA SLAVKO CEKUTA • posameznik: Demšar Andrej o ZA SV. PISMO – DREVENŠEK MIHA • posamezniki: Beravs Mihael, Čampa Tadej, Gregorc Ivan, Janša Ana, Mgandžija Irena, N.N., Souidi Zavrl Nada, Trošt – Družina, Uršič Jože o ZA MARIJINE SESTRE V BENINU • posameznica: Souidi Zavrl Nada o DAR UPANJA-MATANGA • posameznici: Behek Mirjam, Podobnik Jožica o ZA AFRIKO • posameznik: Sušnik Janez o RIŽ - MAVRICA • posamezniki: Bečan Marko, Leben Julijana, Majerle Martina, Melink Cvetka, N.N., Reljanovič Nedeljka o ZA ANO KNEŽEVIČ • posamezniki: Jemec Antonija, Jemec Zofija, Kneževič Zvonko, N.N., Novak Zlatko o ZA POTRES NA HAITIJU-Miragoane • župnije: Begunje na Gorenjskem, Goriče, Jarše, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Nova Cerkev, Šmartno ob Paki, Trzin, Tunjice • posamezniki: Arko Andrej, Arnuš Vladimira, Ažbe Kristina, Bertoncelj Cvetka, Bregar Peter, Brišar Tončka, Čampa Tadej, Česen Ana, Debeljak, Demšar Andrej, Društvo Motoristi za Motoriste, Fajdiga Joško, Frančiškanke Marijine Misijonarke, Godec Anica, Gregor Anica, Grže Tanja, Guna Vida, Gungi Metka, Iuso Andreja, Jakopič Franc, Janša Marija, Jeromen Janez, Kastelic Jože, Klinkon Svetlana, Klinkon Tomaž, Kobal Janez, Korošec Marija, Kotar Tatjana, Kunaver Jože, Martinčič Renata, Maučec Hugo, Mayer A.J., Merljak Jakob, Mivšek Frančiška, Mozetič Iztok, N.N., Nabergoj Ana, Narobe Antonija, Ogrin Primož, Ojsteršek Lidija, Perovšek Zarja, Piltaver Jožica, Pirc Dragica, Pirc Janko, Podergajs Matej, Potočnik Marjeta, Prašnikar Vida, Prosen Robert, Pungertnik, Rezidenca Družbe Jezusove, Rihteršič Ana, Skribe Katarina, Slovenska Provinca Dj, Smole Marija, Souidi Samia, Souidi Zavrl Nada, Štrukelj Marija, Uršulinke, Uršulinke Provincialat, Uršulinski Samostan, Zajc Jože, Zaletel Lidija In Janez, Ziherl Bernarda, Žakelj - Bevec Tadeja in Pavel o SALOMONONOVI OTOKI - POTRES • posamezniki: Anžlovar Terezija, Benedičič Mojca, Bertok Dora, Bešter Mojca, Blažič Miha, Božič Rozalija, Čebular Zajec Marija, Čufer David, družina Durič, Gregorič Milena, Habič Horvat Simona, Hrovat Franc, Humar Franc, Kitak Ljudmila, Kladnik Dragica, Kocjan Avgusta, Kokalj Elka, Kokalj Irena, Koren Leopold, Korošec Marija, Kovač Ivan, Kozole Cvetka, Kregar Marija Magdalena, Krivonog Pavla, Križnič Marija, Kvaternik Peter, Magajna Ljudmila, Mate Julka, Matič Ivanka, Mrak Janez, Nagode Tomaž, Nosan Matej, Pernek Zdravka, Peruzin An, Poredoš Simona, Prašnikar Marjeta, Rant- Tišler Valerija, Reljanovič Nedeljka, Repret Marjeta, Ribič Helen, Rihar Metod, Rojec Jože, Strniša Marija, Suhadolnik Franci, Svetina Marijana, Šifrer Marija, Škrabec Janja, Večko Miroslava, Vovko Marija, Vozelj Ivanka, Žabjek Marija Magdalena, Čile-Potres, Gregor Anica, Levstik Slavka o ZA SALOMONOVE BOGOSLOVCE • župnije: Črnuče, Vir, Podzemelj, Selce, Železniki, Boštanj, Rakek, Veliki Gaber, Ljutomer • posamezniki: F. Luknar, F. Brežnik, C. Rode, S. Čeplak Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 18.2.2010. Hvala vsem. Celoletni prispevek za Misijonska obzorja za leto 2010: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. BOG VAM POVRNI! 15 Evharistija - Božji dar za življenje! Slovenski evharistični kongres, 13. junija 2010 v Celju Slonokoščena obala: Ivan Bajec mašuje na podružnici. Burundi: misijonar Danilo Lisjak in njegovo evharistično občestvo Madagaskar: škof Benjamin s slovenskimi misijonarji pri oltarju 0tridnevnica od četrtka 10. junija do sobote 12. junija 2010 0romanje podobe Marije Pomagaj od Brezij do Celja od četrtka 10. junija do sobote 12. junija 2010 Kambodža: verniki spremljajo 0vigilija mladih in nočno bdenje povzdigovanje z dviganjem cvetja. v soboto 12. junija 2010 0nedelja, 13. junija 2010: 09 - 11h pripravljalni program (zbrane bo nagovoril tudi misijonar Pedro Opeka CM) in neposredna priprava na sv. mašo ob 11h sv. maša in procesija z Najsvetejšim Vabljeni k skupni hvalnic i G ospodu!