Karizmatični ljudje, mojstri komuniciranja. Azimut, marec 2011.
14 pomlad 2011 Revija UniCredit Bank Strokovno 2011 – leto ozdravitve Gostujoči umetnik Savile Row, London Nemški pogled na Slovenijo Za prodorne so vrata vedno odprta Menjam svoje za tvoje Peter Bossman, Občina Piran Katarina Tomažin, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana Uroš Mezeg, Beli medved Irena Lemut Čeh Labena prv a sl i ka 4,25% DO MERA RESTNA B O A N LET NUS I BO + DVOJN Kako si predstavljate ... dober zgled? Človek, ki pozitivno privlači in navdihne druge. Prof. dr. Miro Cerar, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani Fotografija je iz filma Srečno, Kekec (producent Viba film, režiser Jože Gale, direktor fotografije Ivan Marinček, snemalec Ivo Belec, 1963). Vir gradiva: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, zbirka fotografij AS 1201. DVOJNI BONUS DEPOZIT ZA VARNOST DRUŽINE IN VAS. Za brezskrbno prihodnost sklenite depozit s privlačno obrestno mero v ekskluzivni kombinaciji z brezplačnim nezgodnim zavarovanjem*. Zavarovalna vsota je odvisna od višine in dobe vezave sredstev, le-te pa lahko vežete za obdobje 6, 12 ali 24 mesecev. S prihranki in zavarovanjem skrbite za svoje najbližje. www.unicreditbank.si/dvojni-bonus-depozit *Banka bo za dobo vezave depozita deponenta zavarovala za primer nezgodne smrti in nezgodne invalidnosti pri zavarovalnici Generali d.d. Ponudba velja za depozite v zneskih med 10.000 in 100.000 evri. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene v poslovnih enotah banke in na spletni strani banke. Ponudba velja do preklica. Dober zgled je človek, ki misli, govori in deluje pretežno vrednostno pozitivno. Kot takšen privlači in navdihne druge ljudi, da se ravnajo po njem. Dober zgled je, denimo, oseba, ki izraža življenjsko radost, je ustvarjalna, poštena, pogumna, sočutna in rada pomaga drugim. Takšne lastnosti ima Kekec, ki ob tem ni okužen s kakim pohlepom ali politikantstvom, zato ga Slovencem predlagam za zgled. www.unicreditbank.si 3 Uv odni k Naš naslednji 1. Slovenska podjetja so od nekdaj uspevala s posli in strankami v Nemčiji. Košarkarji Olimpije so letos zopet – ne prvič in ne zadnjič – pokazali, da znamo igrati košarko na visoki ravni. Lansko leto smo Slovenci, mimogrede, podobno pokazali pri nogometu, da o uspehih Petre Majdič in premagovanju svetovne elite na smučeh, sem in tja s kakim zlomljenim rebrom, ne govorim. 2. Avgusta 2011 bo v Sloveniji, na Bledu, svetovno prvenstvo v veslanju in Slovenci bodo na stopničkah. Prepričan sem o tem. 3. V Sloveniji imamo vse več projektov fotovoltaike, s katerimi vas, če le imate interes, z veseljem seznanjajo tako Azimut kot strokovnjaki UniCreditBank. Zdi se, da bomo – sploh v luči potresa, tsunamija in težav jedrske elektrarne v Fukušimi na Japonskem – v prihodnje vedno bolj stavili na obnovljive vire energije ter obenem na energetsko varčevanje in učinkovitost. 4. In da ne pozabim – v maju 2010 je 250.000 prostovoljcev v enem dnevu očistilo Slovenijo! 5. Ozwald Boateng, priseljenec iz Gane, se je pred petindvajsetimi leti odločil krojiti obleke, leta 1995 prodrl na kultni Savile Row v Londonu, www.unicreditbank.si preboj danes pa je superzvezdnik ne le v rodni Gani, ampak še marsikje po svetu. Kdo ve, morda mu je bil za zgled Kekec, ki je šel kljub strahu in črnim obetom pogumno po zeli za Mojco … 6. Azimut smo začeli izdajati pred tremi leti in tremi meseci z namenom narediti nekaj novega, unikatnega, pozitivnega, zanimivega, nekaj z dodano vrednostjo. Bralci ste revijo ocenili kot zelo dobro, poučno in koristno, privlačno in vredno branja – kar je za revijo jasen uspeh (in zaveza za naprej) ter izpolnitev naših in vaših želja. 7. Ne vemo, kdaj nam bo v Sloveniji uspelo izvesti strukturne reforme, kot so pokojninska, reforma delovne zakonodaje, zdravstvena reforma. Ne vemo, kako in kdaj bomo preobrazili še tiste dele gospodarstva in države, ki so v težavah. Ne vemo, kdaj bomo v slovenski družbi in kulturi odrasli ter k vrednoti »svoje države« in vrednoti »svoje lastnine« dodali še vrednote »odgovornosti«, »družbenega razvoja«, vrednoto, da je vodja dolžan skrbeti najprej za skupnost, šele nato zase. Ne vemo, kdaj se bodo naši politiki nehali ukvarjati bolj drug z drugim (in sami s sabo ter za sebe) kot z blaginjo naroda. In ne vemo, koliko nas bo vsa ta nevednost (še dodatno) stala. Vendar vemo, da bomo uspeli. Če naj Slovenija obstane, ne more biti drugače. 8. Ne vemo, katerih bo naslednjih sto slovenskih superuspešnih podjetij in posameznikov, za katere danes ni slišal še nihče. Vendar vemo, da bodo uspeli – o tem ni nobenega dvoma. Se sprašujete, kaj hočem povedati? Kaj je smisel vsega zgoraj nametanega, kaj imajo napisane misli skupnega? Odgovor je na dlani – preboj. Zgoraj je šest primerov prebojev. In dva primera, ki kažeta, da nam ne bo nikdar zmanjkalo možnosti, da dosegamo nove preboje. Čas velikih negotovosti, gospodarska kriza, korupcija in nepravičnost, depresivni komentarji, površni mediji, cinizem, občutki manjvrednosti, komentarji o majhnosti Slovenije … nas prav nič ne zanimajo. Od Kekčevega poguma do tisočih slovenskih prebojev – vsi so se zgodili v enako težkih ali težjih razmerah. Ni pomembno, kaj je bilo narobe in kaj manjka; ignorirajmo težave, odmahnimo z roko cinikom in pustimo negativcem, naj se pač ukvarjajo sami s seboj in s preživetimi idejami, dokler jim ne bo postalo jasno, da so za časom. Ko greš naprej, je skoraj nepomembno, kaj je za teboj. Torej poglejmo naokrog in naprej, zajemimo sapo, se ogrejmo, zakoračimo in se osredotočimo – vsak zase in vsi skupaj – samo na eno stvar: na svoj naslednji preboj! Ne bo izostal. Janko Medja, MBA, / odgovorni urednik / [email protected] 5 v se bi na Vsebina ... Strokovno Menjam svoje za tvoje! 26 28 Pogosto ne cenimo dovolj tega, kar imamo, in precenjujemo to, česar nimamo. [26 ] Inspirativno Materialnih in finančnih dilem demografske strukture upokojencev v 21. stoletju se ne da preprosto primerjati z razmerami, ki so vladale v preteklosti. Zagotovo pa lahko iz izkušenj starih civilizacij uporabimo ideje o medgeneracijskem sožitju in solidarnosti. [28] Trendi 30 Urbana ekologija. Za spodbujanje zdravega in okolju prijaznega urbanega ekosistema je treba mestne skupnosti načrtovati z ekološko zasnovo, z uporabo alternativnih materialov in metod. Danci so vodilni na tem področju. [30] Osebnostna rast 34 Ideja časovne banke je sila preprosta. Vsak, ki eno uro dela nekaj, kar zna, za nekoga v skupnosti, zasluži kredit enega časovnega dolarja. Ko sam potrebuje pomoč, ta časovni dolar unovči. [34] Leto 2010 je bilo leto dvomov, ko je trg skrbela vzdržljivost okrevanja ob krizi evropske periferije in upočasnitvi ameriškega gospodarstva. Leto 2011 naj bi bilo leto ozdravitve, ko bodo trgi začeli verjeti v vzdržljivejšo rast. [ 20 ] Projektno financiranje sončne elektrarne Podjetje BISOL je v začetku letošnjega leta na strehi podjetja Arcont odprlo največjo sončno elektrarno v Pomurju, ki je tudi ena od največjih sončnih elektrarn v Sloveniji. [ 22 ] Upravljanje likvidnosti je strateška prednost podjetij Le ena tekma, prva domača zmaga v evroligi nad turškim Efes Pilsnom, je bila dovolj, da so košarkarji Uniona Olimpije in novo vodstvo pokazali, da zmaj spet zajema sapo. [40] Za prodorne so vrata vedno odprta Nemčija ostaja daleč največja trgovinska partnerica Slovenije. Leta 2006 je skupna menjava med državama dosegla 7 milijard evrov, leta 2008 rekordnih 8 milijard evrov, nato pa jo je kriza leta 2009 pošteno oklestila ter znižala na 6 milijard in 300 milijonov evrov. Optimizem se je lani vendarle vrnil. [ 10 ] Upravljanje likvidnosti skupine podjetij je v teh časih pomembnejše kot kadar koli prej. Za skupino podjetij lahko pomeni tako obrestne prihranke kakor tudi nadzor nad aktivnostmi odvisnih družb. [ 24 ] Vabimo vas Zajtrk finančnih trgov UniCredit Bank [ 42 ] (iz)brano Aktivno 40 2011 – leto ozdravitve Branje, ki ga priporoča Goran Novković, predsednik uprave in odgovorni urednik Žurnala24 in Žurnala [ 42 ] 16 36 Karizmatični ljudje, mojstri komuniciranja Po meri krojeni Savile Row Po skoraj treh desetletjih delovnih izkušenj ter na stotine člankih, objavljenih v strokovnih publikacijah po vsem svetu, Irec Deiric McCann sodi med izjemno iskane in mednarodno priznane strokovnjake s področja marketinga, kadrovskega menedžmenta in komuniciranja. [ 16 ] Londonska Savile Row, ulica moške mode, krojene po meri, je tempelj lepih navad, uglajenega nagovornega sloga, predvsem pa se prodajni zaupniki slavnih krojaško držijo pokonci kot elitna soldateska. [ 36 ] Odgovorni urednik: Janko Medja l Glavna urednica: Mateja Čotar l Izvršna urednica: Urša Henigman Uredniški odbor: Adel Ayari, Jana Benčina Henigman, Mateja Čotar, Urša Henigman, Primož Inkret, Marina Klarič, Nataša Markov, Janko Medja, Kristina Sket, Hedvika Usenik Datum natisa: 15. marec 2011 l Naklada: 3000 izvodov l Distribucija: Pošta Slovenije Izvršno uredništvo in produkcija: PM, Poslovni mediji d.o.o. l Tisk: Tiskarna Schwarz, d.o.o. Vsebinska in oblikovna zasnova: PM, Poslovni mediji d.o.o. Dunajska 9, 1000 Ljubljana, www.p-m.si Izdajatelj: UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, 1000 Ljubljana, www.unicreditbank.si 7 P rv a beseda Prv a be se da Fotovoltaika je ena od najhitreje rastočih panog [ 01 ] UniCredit Bank je marca za svoje stranke že drugič pripravila dogodek z naslovom Fotovoltaika – pogled z evropske perspektive. Gabriela Florea iz dunajskega UniCredit Leasinga je govorila o trendih fotovoltaike v Nemčiji in v državah vzhodne Evrope, Martin Mayr, vodja centra za čezmejno financiranje obnovljivih virov energije, UniCredit Leasing Dunaj, je predstavil izkušnje in kriterije UniCredit Leasinga pri financiranju fotovoltaike, Miloš Vignjevič, direktor podjetniških financ in projektnega financiranja v UniCredit Bank, pa je udeležencem povedal, kako je najsmotrneje financirati solarne projekte v Sloveniji. Srečanje je zaokrožil dr. Uroš Merc, predsednik uprave podjetja BISOL. Prikazal je rezultate raziskav, ki kažejo perspektivnost ene od najhitreje rastočih panog, kot primer dobre prakse pa je predstavil konkreten projekt postavljanja sončne elektrarne na strehi podjetja Arcont, ki so ga konec lanskega leta izpeljali s projektnim financiranjem UniCredit Bank (več o tem si lahko preberete na strani 22). KAKO DO BANČNEGA PAKETA ELITNI? DODATNE INFORMACIJE Bančni paketi Elitni so namenjeni strankam Osebnega bančništva, Za dodatne informacije so vam na voljo naši osebni bančni katerih želje, potrebe in zahteve bodo obravnavane s posebno svetovalci v poslovnih enotah banke. pozornostjo. Vabimo vas, da se oglasite pri svojem osebnem bančniku ali v najbližji poslovni enoti UniCredit Bank, kjer bomo 06 UniCredit Banka Slovenija d.d. Azimut vam je všeč [ 02 ] 01 Raziskava, ki jo je konec leta 2010 UniCredit Bank naredila med prejemniki revije Azimut, je pokazala, da je bralcem revija všeč. Na lestvici od 1 do 5 so jo ocenili z oceno 3,97. Revijo prebere 75,6 odstotka prejemnikov, večina jo bere več kot 20 minut. Glede vsebine se je izkazalo, da so bralci zelo zadovoljni s strokovnostjo in kredibilnostjo vsebin, revija pa jim je všeč tudi z oblikovnega vidika, saj jih je skoraj 70 odstotkov zelo zadovoljnih s postavitvijo vsebine in fotografij. So pa bralci izrazili željo, da bi Azimut prinašal še več poslovnih in marketinških tem, vsebin o okolju in družbeni odgovornosti ter praktičnih nasvetov, kar bomo upoštevali v naslednjih številkah revije. UniCredit SpA priključena industrijski iniciativi Dii kot delničar [ 03 ] Iniciativa Dii – Desertec Industrial Initiative – je bila ustanovljena julija 2009 z namenom, da zgradi mrežo za proizvodnjo obnovljive, okolju prijazne sončne in vetrne energije v puščavah Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter da pripravi vse za integracijo proizvedene energije na evropski energetski trg. Dolgoročni cilj iniciative je dvojen: zadovoljiti energetske potrebe v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter do leta 2050 zagotoviti 15-odstotni delež električne energije, ki jo potrebuje Evropa. UniCredit SpA je prva finančna inštitucija, ki se je industrijski iniciativi Dii priključila kot delničar. 03 Na igrišče pospremila nogometaše UEFA Champions League [ 04 ] V nagradni igri, ki jo je UniCredit Bank v sodelovanju z MasterCardom organizirala tudi letos, sta bila izžrebana dva dečka, ki sta lahko na nogometno igrišče pospremila nogometne zvezdnike. Letos se je sreča nasmehnila Maticu Škrjancu iz Kamnika in Timu Vrečiču iz Škofje Loke, ki sta 15. februarja skupaj z enim od staršev odpotovala v Milano na tekmo osmine finala UEFA Champions League, v kateri sta se pomerili ekipi AC Milan in Tottenham Hotspur FC. Za oba fanta je bilo doživetje nepozabno. Pioneer Funds največkrat nagrajena tuja družba za upravljanje [ 05 ] 04 8 V izboru najboljših vzajemnih skladov v Sloveniji, ki ga je organizirala revija Moje finance, so februarja nagradili najboljše sklade v petnajstih kategorijah za preteklo leto in v desetih kategorijah za petletno obdobje. V izboru so sodelovali domači in tuji skladi, ki se tržijo v Sloveniji. Moje finance so v skupini za najboljše domače in tuje vzajemne sklade v enoletnem izboru ocenjevale dvesto skladov, v petletnem izboru pa skoraj sto skladov. Največ nagrad med vsemi tujimi družbami za upravljanje so prejeli skladi družbe Pioneer Funds (Pioneer Funds Global Balanced, mešani, globalni – enoletno obdobje; Pioneer Funds Emerging Europe & Mediterranean, delniški, evropski trgi v razvoju – enoletno obdobje; Pioneer Funds Emerging Europe & Mediterranean, delniški, evropski trgi v razvoju – petletno obdobje). Pioneer Funds Emerging Europe & Mediterranean je postal tudi največkrat nagrajeni sklad. Spletna stran: www.unicreditbank.si/elitni poskrbeli za odprtje izbranega paketa Elitni. Šmartinska 140 1000 Ljubljana www.unicreditbank.si ELITNI BANČNI PAKETI EKSKLUZIVNE STORITVE NA DOSEGU ROKE. 08 Lončarjenje z novinarji [ 06 ] Letošnje srečanje z novinarji so v UniCredit Bank obarvali s toplim in domačim vzdušjem. Povabili so jih v Slovenski etnografski muzej na lončarsko delavnico, na kateri je njihovo kreativnost spodbujal znani slovenski humorist Miha Brajnik. Predstavniki sedme sile so po enourni lončarski delavnici priznali, da so lončarili z veseljem, tako kot z veseljem in s srcem pišejo zgodbe, ki jih lahko beremo v medijih. Član uprave UniCredit Bank, Janko Medja, se je ob tej priložnosti novinarjem zahvalil za objektivno poročanje o UniCredit Bank in poudaril, da si želijo odprto komuniciranje tudi v prihodnje. V UniCredit Bank se namreč zavedajo, da so mediji pomemben partner, s pomočjo katerega komunicirajo z okoljem, potencialnimi in obstoječimi poslovnimi partnerji ter drugimi javnostmi. Toplina in domačnost srečanja sta novinarje pospremili tudi domov. UniCredit Bank je namreč vsem prisotnim novinarjem podarila ročno pletene volnene nogavice in domačo potico, ki so jo spekle kuharice iz Kranjske Gore, kjer je dvesto bančnikov UniCredit Bank lani prenavljalo otroški počitniški dom. Za 42 % fiksno donosnost in garantirano glavnico [ 07 ] Partnerja UniCredit Bank in zavarovalna skupina ERGO Insurance Group sta predstavila naložbeno zavarovanje Moj garant, ki omogoča donosno oplemenitenje finančnih presežkov z enkratnim vplačilom premije in življenjsko zavarovanje. Naložbeni del življenjskega zavarovanja z enkratnim vplačilom premije je vezan na strukturirano obveznico, katere izdajatelj – UniCredit SpA Milano – se zavezuje, da bo zavarovancem ob poteku zavarovalne pogodbe izplačal 100 % vplačanih sredstev in 42 % donos na vplačana sredstva. Naložbeno življenjsko zavarovanje Moj garant si lahko zagotovite z vložkom 3.000 EUR ali več, vpisno obdobje za sklenitev naložbenega zavarovanja Moj garant pa traja do vključno 30. 6. 2011. Podrobnejše informacije o produktu najdete na www.unicreditbank.si/moj-garant, lahko pa tudi pokličete na telefonsko številko 080 88 00 oziroma obiščete najbližjo poslovno enoto UniCredit Bank. www.unicreditbank.si Novi paketi bančnih storitev [ 08 ] Novost v UniCredit Bank je prenova osebnih bančnih paketov. Stranke lahko izbirajo med tremi paketi Pametni (Pametni, Pametni Komfortni in Pametni Lojalni), za zahtevnejše stranke in stranke osebnega bančništva pa so oblikovali tri pakete Elitni (Elitni, Elitni Klasični in Elitni Komfortni). Značilnost vseh paketov je združevanje različnih bančnih storitev, potrebnih pri vsakodnevnem upravljanju financ. Vsak paket je prilagojen posameznemu segmentu strank glede na preferirani način poslovanja z banko, naj bo to pri bančnem okencu, prek elektronske banke ali osebnega bančnika. Največja prednost za stranke je občuten prihranek, saj s paketom dobijo precej več, kot odštejejo zanj. Brezplačno plačevanje položnic, brezplačna uporaba plačilnih kartic Visa in MasterCard ter ugodnosti ob najemu kredita so le nekatere odlike, s katerimi se ponašajo paketi Pametni in Elitni. Dr. Samir »Mr. Magazine™« Husni, direktor Magazine Innovation Centra na Univerzi v Mississippiju, največji poznavalec revij, ugledni predavatelj z verjetno največjo zasebno zbirko revij z vsega sveta Kateri so trije razlogi, zaradi katerih ljudje berejo korporativne revije? Branje korporativnih revij je v resnici veliko več kot samo branje. Je dejanje vstopanja v izkušnjo s podjetjem, tj. v izkušnjo, ki bralce spremeni v stranke. Revija je osrednja kontaktna točka za vsako črko, besedo in fotografijo na straneh te revije. Človek v nekaj sekundah po prejemu revije postane lastnik skladišča podatkov, kar je – mimogrede povedano – pravzaprav originalna definicija revije. Da, postane lastnik! Občutek njegovega lastništva v kombinaciji z občutkom lastništva drugih bralcev, strank ustvarja občutek skupnosti. Revija postane članska izkaznica, ki povezuje skupnost in zagotavlja jasen dokaz, nekaj, kar stranki pokaže, da je pomemben član skupnosti. Trije preprosti, a učinkoviti razlogi – lastništvo, članstvo in zabava – so razlogi, zaradi katerih ljudje berejo korporativne revije. Revije so kot nekakšne ladje, ki krožijo med ljudmi. Brez ljudi pa tako ali tako nimamo podjetij. Omogočajo dostop do informacij. Ustvarjajo občutek skupnosti. Zabavajo člane skupnosti. Več informacij o paketih Pametni in Elitni lahko dobite na telefonski številki 080 88 00, na spletni strani www.unicreditbank.si ali v najbližji poslovni enoti UniCredit Bank. 9 gla v n i m e n i gl avn i m en i Za prodorne so vedno Slovensko-nemški gospodarski odnosi so odlični in so se, ko je Slovenija » postala samostojna država, razvijali izjemno hitro. Sem političarka, zato se na umetne mase, avtomobilske dele ali strojegradnjo ne spoznam, se pa pogosto pogovarjam z gospodarstveniki in ti pravijo, da tudi v Sloveniji rastejo podjetja, katerih znanje, inovacije in nove Največje priložnosti za slovenska podjetja v Nemčiji tehnologije so v Nemčiji izjemno cenjeni. V zadnjih dvajsetih letih ste doživeli veliko • elektrifikacija in zmanjševanje izpustov v avtomobilski industriji preobrazbo – od samostojnosti do članstva v Evropski uniji, ki ste jo tudi že vodili, uvedli ste evro. Vse to so • kemijska industrija, argumenti, ki govorijo vam v prid, zato včasih težko razumem, da se, umetne mase • dostop do velikih projektov ko govorite o svoji državi, ne morete izogniti temu, da poveste, da je Slovenija majhna država. • uveljavljanje na drugih svetovnih trgih prek sodelovanja z Nemčijo Povsem brez razlogov se delate majhne.« 10 www.unicreditbank.si 11 gla v n i m e n i gl avn i m en i Gunhild Böth je podpredsednica deželnega parlamenta Severnega Porenja - Vestfalije, z več kot 18 milijoni prebivalcev največje nemške zvezne dežele in temu primerne gospodarske sile. Na uradnem odprtju slovenskega konzulata, ki je v skladu z odločitvijo, da gospodarska diplomacija Slovenije preide pod okrilje zunanjega ministrstva, tam nadomestil predstavništvo Japtija, Agencije za promocijo investicij, lepih besed o Sloveniji ni zmanjkalo, prav tako pa ne načrtov in zamisli, kako okrepiti slovensko-nemško gospodarsko sodelovanje. Toda konkurenca, v kateri se morajo slovenska podjetja, dobavitelji in podizvajalci bojevati za posle v Nemčiji, je ogromna. Poljska konzulka je slovenskemu kolegu Matjažu Penu ob slovesnosti v Düsseldorfu izrekla dobrodošlico v klubu; Poljska namreč po vsej Nemčiji že lep čas zelo aktivno in agresivno išče gospodarske priložnosti. darskega stroja pognala tudi gospodarstva vzhodne in srednje Evrope, ki so z Nemčijo tesno povezana. Seveda pa ne vseh enako. Ko kihne Nemčija, ima vročino vsa Evropa, je večkrat slišati predvsem iz držav v nemški okolici, ki se bojujejo za svoj delež na tem ogromnem in znova hitro rastočem trgu ter za investicije nemških podjetij, ki so že davno odkrila prednosti vzhodno- in srednjeevropskih trgov. Nemčija je po rekordnem 4,7-odstotnem gospodarskem krčenju v letu 2009 lani s 3,6-odstotno gospodarsko rastjo dosegla povojni rekord. Letos se je rast sicer ohladila, a bo po vseh napovedih višja od dveh odstotkov. Brezposelnost je strmo upadla in se spustila pod psihološko mejo treh milijonov. »Ker je Nemčija v zadnjih desetih letih dve tretjini svojih prihrankov izvozila v druge države, smo se znašli v gospodarskem zastoju, kar je povzročilo množič- naše slabosti. Zame je skoraj tragično napačna interpretacija nekaterih politikov, ki trgovinski presežek in konkurenčnost Nemčije interpretirajo kot znak moči,« je prepričan Hans-Werner Sinn. Glavni poslovni partner srednje in vzhodne Evrope Nemčija ostaja največji partner dobršnega dela držav regije; izjema so baltiške države, države nekdanje Sovjetske zveze, Albanija in nekatere države z območja nekdanje Jugoslavije. Ob tem velja, da bližje ko so države Nemčiji, bolj so odvisne od največjega evropskega gospodarstva. V Nemčiji konča tretjina vsega češkega izvoza in četrtina vsega, kar v tujino prodajo poljska in madžarska podjetja, Romunija, Slovaška in Slovenija v Nemčijo prodajo petino svojega izvoza. Delež, ki ga v izvozu in uvozu Nemčije predstavljajo države srednje in pogledamo celoten nemški uvoz, pa je delež Slovenije nekoliko zdrsnil, in to na skupaj 0,45 odstotka. Skoraj polovico slovenskega izvoza predstavljajo avtomobilski deli, elektrotehnika in stroji. »Možnosti za sodelovanje je ogromno, Nemci so željni sodelovanja s Slovenijo. Ponujajo nam sodelovanje pri razvoju, pri proizvodnji, skratka v celotnem procesu od začetka do konca, tudi na področju univerz, visokih šol so stiki odlični. Vse skupaj pa je treba povezati v celoto,« je optimističen Matjaž Pen, konzul v Düsseldorfu, ki pravi, da obstaja cela vrsta nišnih izdelkov iz Slovenije, ki so že uveljavljeni ali se še uveljavljajo na nemškem trgu. Po drugi strani je v Sloveniji vse več zelo dobro izobraženih kadrov, ki si želijo dostopa do velikih projektov, ki so Sloveniji sami težko dosegljivi. Nemci s svojo veliko industrijo lažje pridejo do njih, vendar jim pogosto zmanjka ljudi, ki bi lahko te projekte dovolj hitro Največje pomanjkljivosti slovenskih podjetij za sodelovanje z Nemčijo • premalo aktiven, odločen in samozavesten nastop na nemških trgih • slabo znanje nemščine • previsoke cene, davčne obremenitve, ki zavirajo nemške naložbe • zmanjševanje konkurenčnosti slovenskih izdelkov • majhna prepoznavnost Slovenije Največji uvozniki v Nemčijo TOP 10 izdelkov menjave Nemčije 1. stroji 2. motorna vozila 3. kemijski izdelki 4. naprave za obdelavo podatkov, električni in optični izdelki 5. električna oprema 6. farmacevtski in podobni izdelki 7. kovine 8. prehrambni izdelki 9. druga vozila 10. kovinski izdelki 12 Kitajska 57 milijard EUR Nizozemska Francija milijard EUR milijard EUR 56 Kihanje Nemčije, vročina v Evropi »V Nemčiji je verjetno ključno, da je treba biti pri privabljanju naložb izjemno aktiven. Jasno je, da podjetja vse skupaj najprej preračunajo, in glede na to v bližnji okolici ostaja med najprivlačnejšimi Poljska, ki je velik trg, je blizu in še vedno relativno poceni, ta država pa veliko vlaga tudi v promocijo svojih hitro razvijajočih se tehnoloških središč ter se zelo agresivno predstavlja kot naložbena lokacija,« pravi eden vodilnih nemških ekonomistov, direktor münchenskega inštituta IFO Hans-Werner Sinn, ki dodaja, da je kriza sicer oklestila medsebojno menjavo, a je oživitev nemškega gospo- 53 no brezposelnost. Sindikati niso mogli zahtevati višjih plač, podjetja niso mogla dvigati cen svojih izdelkov in tako je imela Nemčija najnižjo rast cen v vseh državah. Države, v katere se je stekal nemški denar, naj bo to Grčija, Španija ali Irska, so seveda imele veliko zabavo, velike so bile tudi investicije. Povpraševanje je bilo visoko, bilo je veliko realne rasti, a tudi veliko inflacije. Rast cen je spodkopala konkurenčnost teh držav, v Nemčiji pa je bilo ravno obratno. Nemčija je postala relativno cenejša v primerjavi z drugimi državami, ustvarila je trgovinski presežek. A ta presežek je le posledica tega, da je kapital bežal iz Nemčije, torej ZDA Italija Velika Britanija milijard EUR milijard EUR milijard EUR 39 37 vzhodne Evrope, je tako na primer bistveno večji od gospodarske menjave z ZDA, s katerimi Nemci opravijo šest odstotkov izvozno-uvoznih poslov, ali s Kitajsko, na katero odpade sedem odstotkov. Nemčija ostaja daleč največja trgovinska partnerica Slovenije. Leta 2006 je skupna menjava med državama dosegla 7 milijard evrov, leta 2008 rekordnih 8 milijard evrov, nato pa jo je kriza leta 2009 pošteno oklestila ter znižala na 6 milijard in 300 milijonov evrov. Optimizem se je lani vendarle vrnil; v prvi polovici leta 2010 se je izvoz v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009 znova povečal za 18,3 odstotka, uvoz pa za 16,4 odstotka. Če www.unicreditbank.si 32 izvajali in končali. Tu je priložnost za marsikatero slovensko podjetje. Pomanjkanje strokovnjakov Že danes se v Nemčiji, ko je govor o gospodarskem razvoju, inovacijah, novih tehnoloških rešitvah, veliko besed namenja temu, da država, če želi ohraniti svojo rast in pravzaprav celoten gospodarski koncept, zaradi katerega danes je, kar je, nujno potrebuje izobraženo delovno silo, strokovnjake tudi iz tujine. Danes naj bi jih manjkalo od tri do pet tisoč, pomanjkanje strokovne delovne sile pa naj bi že zdaj nemškemu gospodarstvu Uspešno trženje v Nemčiji v šestih korakih • Povežite se s slovenskonemško gospodarsko zbornico. • Zagotovite si pomoč slovenskih predstavništev pri navezovanju stikov. • Aktivno in samozavestno nastopite na nemškem trgu. • Predstavite se na sejmih in prireditvah. • Vzpostavljajte osebni stik s potencialnimi partnerji. • Iščite tržne niše. 13 gla v n i m e n i gl avn i m en i Bodi aktiven, prodoren in trkaj na vrata Slovenec Albin Doberšek je svoje podjetje Engineering Dobersek začel graditi leta 1983. Danes podjetje s sedežem v Mönchengladbachu zaposluje skoraj tristo ljudi in je med vodilnimi, ko gre za načrtovanje, konstruiranje in zagon obratovanja procesnih naprav v rudarstvu, metalurgiji, energetiki in okoljskih tehnikah. Posluje tudi v Bolgariji, Kazahstanu, Rusiji, Srbiji, Ukrajini, Uzbekistanu. »Priti na zahod Nemčije in tu ustanoviti podjetje ter sodelovati s Slovenijo ni preprosto. Nam je to uspelo, gotovo tudi zaradi dobrega znanja, vizije, natančnih načrtov in na tem trgu izjemno pomembne kakovosti. Ko človeku uspe v Nemčiji, je tudi nastop na drugih trgih kjer koli po svetu bistveno lažji. Mi smo s Slovenijo ves čas veliko poslovali, tja smo ogromno prodajali, danes pa tam tudi veliko kupujemo. Sodelovanje se je torej bistveno spremenilo. Nastal je tehnološki pretok znanja. Sami veliko sodelujemo s podjetjem Rudis, z njihovo mlado, zelo angažirano ekipo ljudi. Danes tudi mi kupujemo slovensko znanje in ga poskušamo uveljavljati na mednarodnih trgih. Da uspeš, je treba biti prodoren, aktiven, potrkati moraš na veliko vrat in prinesti s seboj ogromno znanja. Proces uveljavljanja na mednarodnih trgih je bistveno lažji, če poteka prek nemškega podjetja. Žal je tako, da me številni cariniki, denimo v Uzbekistanu ali Iranu, ob besedi Slovenija še vedno le debelo gledajo.« odščipnilo skoraj tri in pol milijarde evrov. Obeti za prihodnost so še bolj črnogledi. Nemški trg je za slovenska podjetja prepogosto omejen na Bavarsko in Baden-Württemberg, je prepričan Rudolf König iz mednarodne trgovinske zbornice, ki ima veliko izkušenj s slovenskimi podjetji, ki poskušajo najti svoj prostor na nemškem trgu. »Naš cilj je, da podjetja neposredno povežemo. Prepričani smo namreč, da Na ravni podjetij, je Slovenija zelo cenjena kot partnerska država. Najpomembnejši gospodarski (trgovinski) partnerji Nemčije 1. Francija 2. Nizozemska 3. ZDA 4. Velika Britanija 5. Italija Slovenija je na 42. mestu, prva na lestvici med državami srednje in vzhodne Evrope je Poljska na 10. mestu. 14 ima ta neposredni stik še vedno največje učinke. Pri tem smo se tudi naučili, da ni ključno to, da takoj dosežemo čim več podjetij, ampak je treba razvijati intenzivne stike. Strojništvo, kemijska industrija, avtomobilska industrija, umetne mase so le nekatera področja, na katerih sta si državi dovolj podobni in možnosti za sodelovanje gotovo niso izkoriščene. Predvsem mala in srednja podjetja morajo zagrabiti priložnost, ki jo ponujajo številni novi tehnološki izzivi. Za zdaj tam, kjer najdemo številne skupne imenovalce nemškega in slovenskega gospodarstva, med seboj sodelujejo le posamezna podjetja iz obeh držav. Mislim pa, da se da iz teh posameznih svetlih primerov ustvarjati povsem nove in mnogo večje reči. Seveda mora na koncu obstajati gospodarski interes za sodelovanje, in kar je še bolj ključno, najti je treba prave stike in sogovornike, za kar včasih potrebujemo nekaj poguma, vztrajnosti in samozavesti.« Dobri zgledi naj vlečejo Velika priložnost za slovenska podjetja je razvoj okolju prijaznih avtomobilskih tehnologij. Cimos, Hidria, Iskra Avtoelektrika in druga slovenska inovativna podjetja so združeni v poseben konzorcij, ki ponuja velik potencial, razvoj novih rešitev. To je še pomembneje v času, ko se po krizi spreminjajo razmerja med velikimi avtomobilskimi koncerni in njihovimi dobavitelji. Na nemškem trgu je dovolj dobrih zgledov – ob že omenjenih na primer tudi Domel, Eti, Gorenje, Helios, Hidria Rotomatika, Talum, Kovinoplastika, Kolektor Liv, Prevent, Riko, Unior, Štore Steel ... –, z njihovo pomočjo pa imajo delo tudi avtoprevozniki, Luka Koper, Slovenske železnice idr. Ko je prodaja nemškim koncernom padala, denimo v avtomobilski industriji, so koncerni delovna mesta poskušali zaščititi z različnimi ukrepi – od skrajšanega delovnega časa do dopustov; med prvimi, ki so se znašli na kolenih, so bili tako dobavitelji. Ob tem jo je navsezadnje nemška avtomobilska industrija odnesla mnogo bolje, kot se je zdelo ob izbruhu krize. Razmere se počasi premikajo v normalno stanje, a svetovni avtomobilski trg se je v času krize skrčil za 10 odstotkov, tako da je bilo to zelo težko leto za celotno avtomobilsko industrijo, tudi za Volkswagen, ki pa ta čas ni stal križemrok. »To leto smo izkoristili za strateško udeležbo v Suzukiju, ustvarili smo integrirani avtomobilski koncern s Porschejem. V tem času smo naš tržni položaj še okrepili,« pravi Michael Brendel, predstavnik Volkswagna, ki hkrati tudi opozarja, da prestrukturiranje avtomobilske industrije pomeni spremembe za njihove partnerje. Svetovna avtomobilska industrija ima po številnih ocenah prevelike zmogljivosti, v času krize je tako v Nemčiji propadlo skoraj 15 odstotkov dobaviteljev. Nove nemške tovarne danes rastejo v regijah prihodnosti – v Indiji, na Kitajskem, v Braziliji –, kar seveda pomeni, da so na preizkušnji tudi dobavitelji, ki se bodo morali spoprijeti z visokimi transportnimi stroški ali pa bodo morali tudi sami razmišljati o tem, da bi sledili nemškim koncernom. To velja tudi za slovenske dobavitelje, ki so, ko gre za avtomobilske dele, relativno poceni. »Strategija Volkswagna je do leta 2018 postati gospodarsko in ekološko najboljši ter največji koncern na svetu. V naslednjih letih bomo zato investirali več kot 50 milijard evrov, še 10 milijard evrov pa bodo vredne skupne naložbe s Kitajsko.« Kot pravi Michael Brendel, bodo iz tega denarja rasli tovarne, novi izdelki in tehnologije. Elektromobilnost je vizija prihodnosti, pri kateri so Nemci nekoliko zamujali, zato so danes znanje in inovacije vredni še toliko več. Pri zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida, elektrifikaciji, hibridnih pogonih in uveljavljanju drugih tehnoloških novosti ter sprememb sestavnih delov slovenska podjetja danes igrajo zelo vidno vlogo. Slovenske znamke premalo poznane Nemčija ima izvozno moč in presežke predvsem zaradi dveh panog – strojegradnje in avtomobilske industrije. Če bodo v prihodnje avtomobile proizvajali tudi Kitajci, bo morala Nemčija še naprej izdelovati vrhunske avtomobile, da jih bo lahko še vedno prodajala po vsem svetu, tudi na Kitajskem. Za to pa potrebuje najbolj kvalificirane delavce, vlagati mora v izobraževanje in privabiti strokovnjake iz tujine. Če hodite po nemških trgovinah, prav veliko slovenskih izdelkov ne boste našli ali pa boste le stežka izvedeli, da prihajajo iz Slovenije – na primer kateri od suhomesnatih izdelkov, ki se prodajajo pod znamko katere od nemških trgovskih verig. Morda boste zagledali tudi kak izdelek bele tehnike, smuči in še kaj, a večina Nemcev tudi po več letih uporabe ne bo vedela, da uporablja slovenske izdelke. »Slovenska podjetja so brez dvoma premalo poznana. Obstajajo slovenska podjetja, ki so na nemškem trgu močno prisotna, a uporabniki ne vedo, od kod prihaja izdelek, ki ga kupijo, kar sicer ne velja le za Slovenijo, je pa morda za majhno državo zaradi več razlogov pomembneje, da drugod poznajo njene paradne konje. Ko gre za sodelovanje na ravni podjetij, pa bi rekel, da je Slovenija zelo cenjena kot partnerska država, saj imajo nemška podjetja večinoma dobre izkušnje,« pravi Rudolf König. O negativnih straneh slovenskega gospodarstva Rudolf König iz mednarodne trgovinske zbornice ne govori tako rad, a omeni stroške dela, ki so marsikje na Hans-Werner Sinn, direktor münchenskega inštituta IFO Nemci spet vlagajo v domača podjetja »Nemčija se je po uvedbi evra znašla v zelo težkem obdobju. Za nami je petnajst let stagnacije – od leta 1995 smo rasli najpočasneje od vseh zahodno- in vzhodnoevropskih držav, podobno počasna je bila rast le še v Italiji. Nemčija je imela najnižjo neto investicijsko kvoto, kar pomeni, da je od vseh gospodarskih prihrankov v zadnjih letih doma ostala le tretjina tega denarja, dve tretjini pa sta prek bančnih sistemov odtekli v tujino. Nemški varčevalci so dali svoj denar bankam, te pa so ga prek deželnih in drugih bank poslale v širni svet. Nemčija je bila za Kitajsko drugi največji financer na svetu. A čas poceni denarja je minil in Nemci si prihrankov, zbranih doma, ne upajo več investirati po svetu, ampak spet vlagajo doma. Posledica je, da imamo v Nemčiji zelo nizke obrestne mere, gradbeni bum, podjetja spet odpirajo nove tovarne, ustvarjajo delovna mesta. Ob tem pa sta se znova okrepila izvoz in domače povpraševanje.« lotijo poslov, še vedno dovolj; tako tudi mladi Slovenci v Nemčiji ustanavljajo različna, tudi zelo uspešna podjetja – od podjetij za popravilo računalnikov na domu, turističnih agencij do podjetij z inovativnimi informacijskimi in drugimi rešitvami. Dodaja, da prvi naslov za najosnovnejše informacije ostaja nemško-slovenska gospodarska zbornica, ustanovljena oktobra 2006. Za prodorna, učinkovita podjetja z veliko dodano vrednostjo, vizijo in pogumom so vrata v nemško gospodar- Nemčiji na trgu delovne sile manjka od tri do pet tisoč strokovnjakov, kar naj bi danes nemškemu gospodarstvu že odščipnilo skoraj tri in pol milijarde evrov. drugi strani vzhodne nemške meje bistveno nižji, tu so davčne olajšave, zagotavljanje potrebne infrastrukture, ključno pa je predvsem vlaganje v znanje. »Danes je treba razmišljati o znanju za jutri. Če boste o tem kaj vprašali nemške politike, jih boste komaj ustavili, zatika pa se v praksi, še posebej, ko je treba novosti in izobraževanje financirati. In če ima s tem težave že Nemčija ...« A kot pravi, je tistih, ki imajo vse potrebno, da se www.unicreditbank.si stvo vedno odprta, marsikaj pa bo verjetno še lažje po maju, ko bodo tudi v Nemčiji nehale veljate omejitve za zaposlovanje delavcev iz osmih vzhodno- in srednjeevropskih držav. Ne le da bodo lahko prišli v državo, ampak bodo lahko tudi delali po vzhodnoevropskih cenah, kar marsikoga v Nemčiji že pošteno skrbi. Besedilo: Boštjan Anžin, dopisnik iz Berlina 15 me d narodni int erv ju me dnarodni i nte rv ju Po skoraj treh desetletjih izkušenj na področju upravljanja človeških virov, trženja in prodaje ter na stotine člankih, objavljenih v strokovnih publikacijah po vsem svetu, Irec Deiric McCann danes sodi med izjemno iskane in mednarodno priznane strokovnjake s področja marketinga, kadrovskega menedžmenta in komuniciranja. Je avtor oziroma soavtor knjižnih uspešnic Business Bathroom Bible, 40 Strategies for Winning in Business, Winning Business Proposals, The Customer Continuum in zadnje v vrsti, Leadership Charisma. O podpredsedniku korporacije Profiles International, podjetja, ki ponuja orodja s področja upravljanja človeških virov, nekateri pišejo celo kot o marketinškem guruju. Se imate za marketinškega guruja? Ne. Sem poslovnež, ki za Profiles International vodi ekipo petindvajsetih nacionalnih direktorjev, sem pa sodi tudi kakšnih tristo petdeset ljudi, ki se neposredno ukvarjajo s prodajo. Uživam v komuniciranju, nimam pa se za marketinškega guruja. Ni mi niti povsem jasno, kako definirati ta pojem. Sem zelo praktičen človek, ki pozna praktično paleto znanj, ki ljudem utegnejo priti prav. Irska ima kar nekaj izjemno prepoznavnih blagovnih znamk. Za Irce se zdi, da so vsepovsod. Bi to pripisali vašim vodstvenim veščinam, je morda »kriv« občutek za mreženje? Brez dvoma. Nekaj, v čemer smo Irci res dobri, je prav mreženje. Mislim, da nam gre komuniciranje dobro od rok, da imamo radi ljudi, radi se pogovarjamo. Tako kot vsepovsod drugod imamo tudi pri nas ljudi, ki so navajeni trdo delati, ki so uspeli z lastnimi žulji. In mreženje pri tem gotovo ne škodi. Deiric McCann Foto: osebni arhiv Podpredsednik Profiles International 16 Karizmatični ljudje, mojstri komuniciranja Na svojih predavanjih se osredotočate na uporabnost idej v praksi. Kaj udeležence običajno najbolj zanima? Sprašujejo me po konkretnih korakih, s katerimi lahko izboljšajo svoje poslovne rezultate in motivacijo svojih zaposlenih. Je denar eden od teh korakov? Denar ni pravi način za dvig motivacije. Piramida potreb A. Maslowa dobro ponazori, za kaj pravzaprav gre. Ko nimaš nič za pod zob, ne razmišljaš o osebnostni rasti. Ko pa s samim preživetjem nimaš težav in si lahko privoščiš zadovoljiv življenjski standard, po mojih izkušnjah denar naenkrat ni več tako dober motivator. Če delaš nekaj, v kar zares verjameš, potem ima denar zgolj omejen učinek. Veliko več šteje, če ti uspe ljudi prepri- www.unicreditbank.si čati o nečem, kar je večje od njih samih, o tem, da lahko s svojimi sposobnostmi in znanji pomagajo spremeniti svet. To pa učinkuje kot velik motivator. Ena najpomembnejših lastnosti pravega vodje, je, da je sposoben prevzeti odgovornost. Pri svojem delu veliko potujete. Obstaja kakšna razlika, ko nastopate po Evropi ali pa na primer po ZDA? Kaj predavate na eni in kaj na drugi strani oceana? So razlike, o tem ni nobenega dvoma, a vendar so precej manjše, kot bi si morda kdo mislil. Ko govorim o poslovnem svetu, se običajno osredotočim na teme, kot so kako uspeti, kako naj ljudje razvijejo svoje poslovne ideje, kako izboljšati učinkovitost zaposlenih, kaj narediti, da se bodo bolje počutili na delovnem mestu, itd. Prav vsi poslovneži kjer koli na svetu stremijo k temu, da dosegajo vse boljše poslovne rezultate. Teme so torej enake, kaj pa interakcija z občinstvom? Američani so bolj odprti, bolj se vključujejo v razpravo kot Evropejci. Po mojih izkušnjah so slednji bolj zadržani. Ko ti z občinstvom uspe vzpostaviti neko zaupanje, potem se tudi Evropejci prebudijo. Smejejo se tvojim šalam, odgovarjajo na vprašanja itd. Vsebina vprašanj, ki jih postavljajo udeleženci na seminarjih in konferencah, pa je enaka: kako izboljšati svoje življenje ali svoj posel. 3 nasveti za vodenje lastne kariere: 1. Vložite v svojo izobrazbo, kolikor se le da. 2. Osredotočite se na razvijanje lastnih komunikacijskih sposobnosti. 3. Vsako leto naredite inventuro svojih ciljev. O tem govorijo tudi vaše knjige. V zadnji, Leadership Charisma, ki ste jo izdali skupaj s svojima 17 me d narodni int ervju me dnarodni i nte rv ju To predstavlja precejšen izziv, se strinjate? To zares postane izziv, le če ne zaupaš ljudem, od katerih pričakuješ neke rezultate. Če iskreno želiš pomagati ljudem k boljši učinkovitosti, potem moraš prisluhniti tudi njim in ne zgolj lastnim interesom. poslovnima partnerjema, pišete, kako postati karizmatični vodja. Kaj svetujete? Večina ljudi je osredotočenih na to, kaj je dobro zanje. Ko nekoga prosiš, da nekaj naredi zate, pa moraš vedeti, da se bo pri tem vprašal, zakaj, kaj bo imel sam od tega. Karizmatični vodja to ve. Če želi motivirati ljudi, da nekaj naredijo zanj, da postanejo učinkovitejši, se zaveda, da bodo to storili le, če bodo v tem našli nekaj pozitivnega zase. Zato se pozanima o ljudeh, o njihovih ciljih, o tem, kaj si želijo. Na ta način svoje ljudi spozna Karizmatična enačba pravi, da je učinkovitost zaposlenih v veliki meri odvisna od vedenja človeka, ki je na samem vrhu. tako dobro, da jim lahko jasno razloži, kaj bodo imeli od tega, če nekaj naredijo zanj. Daj-dam? Točno to. Karizmatični vodja ljudem sporoči, da jih potrebuje, da mu pomagajo doseči to ali ono, hkrati pa jim tudi pove, kaj bodo sami imeli od tega. Na ta način se ustvari »win-win« situacija, v kateri ima vsak korist. Druga stvar pa je t. i. karizmatična enačba. Ta pravi, da je domet tvoje karizmatičnosti sorazmeren z učinkovitostjo tvojih uslužbencev. Učinkovitost zaposlenih je torej v veliki meri odvisna od vedenja človeka, ki je na samem vrhu. 18 Pravite, da se lahko s pravim pristopom učinkovitost podjetja izboljša tudi za 60 odstotkov. Kako? Načinov je veliko. V vsakem podjetju naletiš na izjemno učinkovite ljudi, ki so tudi do trikrat produktivnejši od tistih, ki dosegajo najslabše rezultate. Takšnih je kakšnih 16 odstotkov zaposlenih. 68 odstotkov jih je povprečnih, ostali sodijo v najslabšo kategorijo. Naša izkušnja je preprosta: če ti uspe odkriti, kaj imajo skupnega tisti najboljši, če lahko izdelaš njihov profil in ugotoviš, zakaj so tako uspešni, potem sčasoma lahko razviješ orodja ali prepoznaš vzorce, da prepričaš še več drugih. In ko naslednjič iščeš delovno silo, je verjetnost, da boš najel prave ljudi, večja. To je eden od načinov. Drugi je, da vzgojiš vodje, ki bodo znali motivirati ljudi za boljšo učinkovitost. Koga imate vi za karizmatičnega vodjo? Predsednik Združenih držav Barack Obama je izjemno karizmatična oseba. Gre za nekoga, ki je sposoben motivirati ljudi, zna jih spodbuditi k večji aktivnosti v imenu skupnega dobrega. Pripravi jih do tega, da v to verjamejo in da se dobro počutijo, ko se osredotočajo na skupne cilje. Kaj pa na področju gospodarstva, koga bi izpostavili? Steve Jobs, mož na čelu podjetja Apple, ene najbolj prepoznavnih svetovnih korporacij. V boju proti Microsoftu je za sabo potegnil ogromno množico ljudi in postavil izjemno visoke standarde. Drugi primer je televizijska voditeljica Oprah Winfrey. Ima izjemen občutek za ljudi, zna se vživeti v druge. Je že skoraj institucija. Karizmatični vodje so odlični v komuniciranju in ves čas pozorni na pobude ter ideje, ki jih dajejo njihovi zaposleni. So pozitivno naravnani, optimistični, energični in imajo radi svoje delo. Ljudje ob njih čutijo, da cenijo njihov prispevek, v vseh vidijo potencial in jim ga pomagajo tudi razviti. Obstajajo razlike med moškim in žensko vodjo? Pri pisanju knjige Leadership Charisma, katere soavtor sem, smo ugotovili, da je sposobnost komuni- ciranja eden od ključnih dejavnikov karizmatičnosti. Pomembno je, da znaš poslušati ljudi. Po raziskavah sodeč bi lahko sklepali, da so ženske pri tem boljše. Veliko bolj znajo prisluhniti ljudem, veliko bolj jih zanima, kaj hoče povedati druga oseba, in to jim daje neko prednost. Danes se veliko govori o družabnih omrežjih. Kakšno je vaše mnenje o digitalnih tehnologijah? Kako spreminjajo poslovni svet? Delajo ga zelo vznemirljivega! Živimo v svetu, ki se hitro spreminja. Sedeč v naslanjačih lahko v zelo kratkem času s svojimi dejanji vplivamo na desettisoče ljudi. Če ti uspe odkriti, kaj imajo skupnega najboljši zaposleni v podjetju, če lahko izdelaš njihov profil in ugotoviš, zakaj so tako uspešni, potem sčasoma prepoznaš vzorce. Ali vpletanje zasebnih zadev spodkopava avtoriteto nekega vodje? Ne. Vodje, ki razvijejo tesne odnose s svojimi ljudmi, od njih običajno dobijo tudi boljše rezultate. Osebno si sicer ne bi želel z vsemi deliti vseh podrobnosti glede svojega osebnega življenja, me pa zanimajo njihovi cilji in želje, da jim lahko ustrezneje pomagam. Se ljudje rodijo z voditeljskimi sposobnostmi ali se tega da naučiti? Nobenega dvoma ni, da se vse to da naučiti. Nihče se tak ne rodi. Gre za veščine, ki se jih nekateri naučijo lažje, drugi težje, a prav vsi lahko postanejo voditelji, če so se le pripravljeni učiti. V knjigi Bussiness Bathroom Bible ponujate strategije za uspeh v poslovnem svetu. »Dober vtis« je eno od poglavij. Sodi sem samozavest, ki jo nekdo izžareva? Prepričan sem, da je samozavesten nastop najpomembnejša stvar, ko želiš narediti dober vtis na nekoga drugega. Če nimaš dobrega mnenja o samem sebi, te bo kmalu izdala govorica tvojega telesa, poznalo se bo na tvojem obrazu, v tvojem govoru. In kaj svetujete za dvig samozavesti? Ena od najpomembnejših stvari je, da se vprašamo, kaj pravzaprav želimo narediti iz svojega življenja. Katere cilje želimo doseči v svoji karieri? Kje se vidimo čez deset let, čez naslednjih pet let? Kaj bi radi delali? Potem se je treba usesti in narediti načrt, kako bomo to dosegli, kaj bomo za dosego cilja naredili letos, ta mesec, ta teden. Tako bomo samozavestnejši in bomo naredili tudi boljši vtis. www.unicreditbank.si Poglejmo samo primer nedavnih nemirov v Egiptu in nam je takoj jasno, kakšen vpliv imajo lahko družabna omrežja in nove tehnologije. Naš svet spreminjajo na način, kakršnega si pravzaprav šele dobro začenjamo predstavljati. Katero družabno omrežje pa imate najrajši? Od vseh za zdaj največ uporabljam LinkedIn. Od izdaje zadnje knjige se vse bolj seznanjam tudi s Facebookom. Presenečen sem, kako koristno je lahko to družabno omrežje pri krepitvi poslovnih povezav. Začel sem tudi pisati blog na temo vodenja, pričakujem pa, da bom vse pogosteje uporabljal tudi Twitter. Potrebujemo vizionarje, potrebujemo ljudi, ki nam bodo kazali pot naprej. Ljudje tudi zaradi novih tehnologij postajamo vse večji individualisti. So voditeljske sposobnosti v vse bolj digitalni realnosti še tako potrebne, kot so bile v obdobju pred internetom? Zagotovo. Potrebujemo vizionarje, potrebujemo ljudi, ki nam bodo kazali pot naprej. Ena najpomembnejših lastnosti, ki krasijo pravega vodjo, je, da je sposoben prevzeti odgovornost. Potrebujemo ljudi, ki bodo rekli, da je treba narediti to in to, ter bodo hkrati tudi poskrbeli, da bo to zares narejeno. Eden od stranskih učinkov vseh družabnih medijev je res dejstvo, da postajamo vse bolj samozadostni, vse bolj osredotočeni nase. To pa ni nujno dobro tudi za družbo na splošno. Bolj kot kdaj prej potrebujemo osebe z voditeljskimi sposobnostmi. Koliko je danes še vredna komunikacija v živo? Nisi pravi vodja, če se zanašaš zgolj na tehnologijo. To ne deluje. Komunikacija v živo je še vedno ključ do uspeha, mora pa biti dvosmerna. Besedilo: mag. Nataša Briški 19 strok ovno strokov no 2011 − leto ozdravitve Predvidevanja za leto 2011 Globalno gospodarsko okrevanje gre v tretje leto in ponovno spreminja svojo naravo. Leto 2009 je bilo leto preživetja, ko je trg računal na možnost depresije. Leto 2010 je bilo leto dvomov, ko je trg skrbela vzdržljivost okrevanja ob krizi evropske periferije in upočasnitvi ameriškega gospodarstva. Naša napoved za leto 2011 je, da bo to leto ozdravitve, ko bodo trgi začeli verjeti v vzdržljivejšo rast. Pogled v leto 2010 Adel Ayari, vodja oddelka Privatno bančništvo, UniCredit Bank Gregor Grmek, upravljavec premoženja, UniCredit Bank Lani se je pokazalo, da vlagatelji v času, ko se akutna faza krize oddaljuje, ne izbirajo več na slepo, temveč močno razlikujejo med posameznimi naložbenimi razredi. Sicer je bilo leto za delniške trge večinoma pozitivno, predvsem na začetku in na koncu, vmes pa je bil predah z obdobjem korekcij. Večina delniških trgov je tako pridobila vrednost. Na delniških trgih so ameriške borze leto 2010 zaključile z dobrim rezultatom, ravno tako nemški DAX. Delniški trgi evropske periferije so pod vplivom dolžniške krize utrpeli večjo škodo, kar je znižalo povprečno donosnost delnic v Evropi. Vrednost delnic na razvijajočih se trgih je bila višja od donosov na večjih borzah v razvitem delu sveta. Na valutnih trgih je bil najopaznejši zdrs vrednosti evra proti praktično vsem pomembnejšim svetovnim valutam. Predvsem prva polovica leta je bila za evro slaba, v drugem delu leta pa se je njegova vrednost nekoliko stabilizirala. Vrednost evra je tako proti ameriškemu dolarju upadla za 6,5 odstotka. Donosi na obvezniških trgih so bili zelo različni. Najvišji donosi so bili v segmentu obveznic iz razvijajočih se držav. V evrskem območju (predvsem zaradi turbulenc v perifernih državah z evrom) pa so bili rahlo nad izhodiščem. Med najdonosnejšimi so bile visokodonosne podjetniške obveznice, predvsem zaradi manjšega števila stečajev in manjšanja verjetnosti stečajev v zahodnem svetu. Trend nizkih obrestnih mer bo letos spemenil smer. Ob krepitvi svetovnega gospodarstva in večanju povpraševanja so se podražile praktično vse surovine. Med vsemi je bila najopaznejša rast cen žlahtnih kovin. V povprečju se je zlato podražilo skoraj za tretjino, surovine pa v povprečju za dobro desetino. 20 Pregled naložb v letu 2010 DELNICE 2010 (v %) S&P 500 (ZDA) 12,78 DAX (Nemčija) 16,06 Euro Stoxx 50 (Evropa) -5,81 NIKKEI 225 (Japonska) -3,01 MISCI WORLD (svet) 9,55 MSCI EM (razvijajoči trg) 16,36 HANG SENG CHINA ENT (Kitajska) -0,79 RUSSIAN RTS (Rusija) 22,70 BRAZIL BOVESPA (Brazilija) BSE SENSEX 30 (Indija) SBI TOP (Slovenija) STOXX BALKAN 50 (Balkan) 1,04 17,43 -13,47 -5,24 VALUTE EUR-USD -6,54 EUR-CHF -15,70 OBVEZNICE ML Global Broad Mkt (svet) 4,92 JPMorgan EMU Bond (evrsko območje) 1,08 ML All Euro Government (evrski državni dolg) 1,03 JPMorgan US GBI (državni dolg ZDA) 6,09 JPMorgan Emerging Markets (razvijajoči trgi) 12,24 ML Global High Yield (visokodonosne, svet) 15,21 SUROVINE Nafta 15,15 Zlato 29,52 CRB-indeks (zajema večino suovin) 11,28 Vir: Bloomberg. Trend nizkih obrestnih mer, ki povečuje privlačnost bolj tveganih naložbenih oblik, bo letos spremenil smer, saj inflacijski pritiski postajajo vedno močnejši. Po trenutnih napovedih in stanju na trgu bo ECB (Evropska centralna banka) najverjetneje dvignila ključno obrestno mero že v mesecu aprilu. Ob večanju inflacijskih pritiskov (predvsem zaradi rastočih cen hrane in energije) bodo najvarnejše obveznice težko ponovile donose iz preteklega leta. Tako se je v prvem mesecu letos donosnost 10-letne ameriške obveznice povečala za dve bazični točki, na 3,33 odstotka, kar predstavlja 0,3-odstotni padec vrednosti. Podobno so vrednost nekoliko izgubile tudi državne obveznice v Nemčiji. V drugo smer pa se gibljejo donosi podjetniških obveznic. V razvitih državah so premije za tveganje za podjetniški dolg (pribitki v primerjavi z varnejšim državnim dolgom) še vedno občutno nad ravnmi iz let pred krizo. Zato ob manjšanju turbulenc in krepitvi gospodarstev lahko pričakujemo nadaljevanje zniževanja teh premij, kar pa pomeni višje vrednosti podjetniških obveznic. Prav tako so zaradi relativno visoke donosnosti in tudi krepitve finančnih tokov privlačne obveznice izdajateljev iz območja razvijajočih se držav. Zaradi nizkih obrestnih mer so delnice trenutno privlačno vrednotene. Če se k temu doda še rastoča inflacija, se vlagatelju lahko hitro zgodi, da z obvezniškim portfeljem ustvarja realno negativno rast. Od zahodnih trgov smo najbolj optimistični glede delnic v ZDA zaradi pozitivnih okoliščin v tamkajšnjem gospodarstvu. Glede evropskih delnic smo zaradi zelo ugodnih vrednotenj postali nevtralni, vendar so ranljive predvsem zaradi fiskalnih kriz v nekaterih obrobnih gospodarstvih (Grčija, Irska ...). V Evropi še naprej verjamemo, da se izplača nameniti večjo utež tako nemškim delnicam kot tudi izvozno usmerjenim družbam, manjšo utež pa bankam. Nevtralni smo do območja Pacifika brez Japonske zaradi precej visokih vrednotenj. Nevtralno utež priporočamo za razvijajoče se trge, saj je rast na teh trgih visoka, kazalci vrednotenj pa so tudi nižji v primerjavi z zgodovinskim povprečjem. Na kratek rok so razvijajoči se trgi ranljivi zaradi večje negotovosti vlagateljev, kar izvira iz višjih inflacijskih pričakovanj, ki so posledica povečanja cen hrane in energije. Japonska je območje z najmanj zanimivim razmerjem med tveganjem in donosom. Poglavitni razlog za manjšo utež Japonske je še vedno slabotno domače povpraševanje, krepitev jena pa slabo vpliva na izvozno usmerjene družbe. www.unicreditbank.si Strateška razporeditev Benchmark Predstavlja 80% celotnega odnosa v portfelju! Naložbena razporeditev Razporeditev po regijah in valutah Taktična razporeditev Razporeditev po panogah Pregled zapadlosti Preostali donos Končna izbira vrednostnih papirjev Posebno utež bomo namenili tudi surovinam. Zlato, srebro in nafta so absolutni zmagovalci. Vseeno predlagamo previdnost, saj so trenutno vroča tema in ob spremembi makroekonomskega okolja se lahko pojavi močna korekcija. Naložbena strategija, pisana na kožo Predstavljena strategija je rezultat investicijskega komiteja skupine UniCredit, na katerem sodelujejo najboljši strokovnjaki naložbenega področja. Pri analizi so upoštevani dejavniki trenutnega makroekonomskega okolja in gospodarskega cikla ter tehnične analize. Vse to seveda predstavlja usmeritev v taktični del portfeljev strank. Pri implementaciji omenjenih pogledov je še prej pomembno analizirati zgodbo vsake posamezne stranke (cilji, toleranca do tveganja, naložbeni horizont, omejitve, likvidnost) in glede na to določiti strateško naložbeno alokacijo, ki predstavlja najpomembnejšo odločitev pri pripravi optimalnega portfelja. Naložbeni donos v veliki meri določa naložbena strategija. Študije kažejo, da je za največji del uspeha naložbene strategije odgovorna pravilna izbira naložbenega razreda. Pri tem so dejavniki, kot sta izbira posameznih delnic ali timing naložbe, drugorazrednega pomena (Brinson, Hood, Beebower, 1986). Optimalna izbira naložbenih razredov predstavlja glavno odločitev svetovalca, saj 80 odstotkov celotnega donosa v portfeljih lahko pripišemo prav strateški razporeditvi premoženja. Taktična razporeditev oziroma končna izbira vrednostnih papirjev vpliva na preostalih 20 odstotkov celotnega donosa. Previden optimizem Za leto 2011 smo previdno optimistično razpoloženi. Izhajamo iz tega, da bodo nizke obrestne mere poskrbele za prilive v bolj tvegane naložbene oblike, kot so delnice. Pri delnicah ob začetku leta držimo nevtralno utež in pozitivno za podjetniške obveznice. Pozitivno vidimo tudi obveznice rastočih trgov, predvsem zaradi dolgoročnih, strukturnih razlogov. Bolj problematično vidimo donosnosti državnih obveznic držav, kot so Nemčija in ZDA. Po močni rasti v preteklem letu (po 5 odstotkov) je nadaljnja rast verjetno omejena, pri čemer se izrazito obvezniškim portfeljem lahko obeta skromen donos. Zaradi tega ocenjujemo zmes nekoliko bolj tveganih naložbenih oblik za smiselno. 21 strok ovno strokov no Projektno financiranje sončne elektrarne Arcont Podjetje BISOL je v začetku letošnjega leta samo v dveh mesecih na strehi podjetja Arcont odprlo največjo sončno elektrarno v Pomurju, ki je hkrati tudi ena od največjih sončnih elektrarn v Sloveniji. Letno bo ta elektrarna proizvedla 1,1 gigavatne ure, tako z električno energijo napajala 275 gospodinjstev in s tem vsako leto prihranila 660 ton ogljikovega dioksida, kar ustreza 1.667 na novo zasajenim drevesom ali 3,3 milijona prevoženim kilometrom. Zelena energija, modro financiranje Leon Južnič, svetovalec, Nepremičninsko in projektno financiranje, UniCredit Bank Gradnjo sončne elektrarne je financirala UniCredit Bank po principu projektnega financiranja, katerega glavna značilnost je, da se kredit vrača izključno iz pričakovanih prilivov izvedenega projekta. Medtem ko sta pri klasičnem investicijskem financiranju pri odobritvi financiranja najpomembnejša finančna boniteta kreditojemalca, ker se kredit vrača iz rednega poslovanja podjetja, in materialno zavarovanje, je pri projektnem financiranju odločilna ustrezna zasnova projekta. To pomeni, da mora biti projekt zasnovan tako, da so vsa tveganja, ki lahko vplivajo na uspešnost projekta, ustrezno pokrita. Dr. Peter Baloh, član uprave podjetja BISOL, pravi, da pri njih na tak način financirajo vse svoje investicije, enako pa svetujejo vsem investitorjem, ki jim zaupajo gradnjo sončne elektrarne na ključ. »Postavitev in delovanje Vrednost investicije je bila nekoliko nižja od 3 milijonov evrov, povrnila se bo predvidoma v 10 letih. sončne elektrarne sta dolgoročni projekt in zato je projektno financiranje smiseln pristop za zagotovitev sredstev. Tovrstno financiranje ima številne prednosti tako za investitorja kot za banko. Investitor dobi boljše pogoje financiranja, saj banka razume specifičnost projekta in denarnih tokov ter tveganj, povezanih s projektom. V razvitih državah, v katerih se zavedajo pomena obnovljivih 22 virov energije, tovrstne investicije spodbujajo z ustrezno in stabilno regulativo. V Sloveniji je taka podpora s strani države med drugim ponujena tudi v obliki dolgoročno zagotovljenih odkupnih cen. Ob pravem izvajalcu, ki ustrezno načrtuje sončno elektrarno, jo postavi z ustrezno tehnologijo in jo primerno vzdržuje, so tehnološka tveganja projekta že pokrita in banka lahko investitorju ponudi ugodne pogoje. Ker naše projekte vedno peljePodatki o financirani elektrarni SONČNA ELEKTRARNA ARCONT Investitor Projektno podjetje BISOL PVPP 1 d. o. o. Sponzor (ustanovitelj projektnega podjetja) BISOL d. o. o. Najemodajalec Arcont d. o. o. Izvajalec BISOL d. o. o. Proizvajalec modulov BISOL d. o. o. Financer Inštalirana moč Predvidena letna proizvodnja Predvideni letni prihodki Oddana strešna površina Prihranek Št. gospodinjstev, ki jim zadostuje proizvedena električna energija UniCredit Banka Slovenija d.d. 1 MW 1,1 GWh 400.000 EUR 13.444 m2 660 ton 275 mo skozi posebna podjetja (SPV), bolje nadziramo, kaj se v poslovnem smislu s sončno elektrarno dogaja. Banka pa z ločitvijo projekta od siceršnjega poslovanja podjetja in s premestitvijo projekta na SPV odstrani tudi številna tveganja, ki bi obstajala, če bi bila sončna elektrarna financirana kot del običajnega poslovanja podjetja,« Baloh razloži odločitev BISOL-a. Investicija povrnjena čez deset let Za postavitev sončne elektrarne Arcont je podjetje BISOL ustanovilo projektno podjetje BISOL PVPP 1, ki je nosilec vseh pogodb in kreditojemalec, izvajalec in dobavitelj panelov pa je bilo podjetje BISOL. Vrednost celotne investicije elektrarne je bila nekoliko nižja od treh milijonov evrov, v ta znesek pa so bili vključeni stroški projektiranja, postavitve elektrarne na ključ – vključno z izgradnjo transformatorske postaje – in priklopa na omrežje. Sončno elektrarno so postavili na desetih strehah podjetja Arcont na skupaj 13.444 m2 površine, kar predstavlja 62 odstotkov vseh strešnih površin, uporabili so 4.272 modulov, 96 razsmernikov SMA in 103 kilometre solarnih kablov. Investitor je zagotovil 20-odstotni lastni delež kapitala, preostanek investicije predstavlja bančni kredit. Investicija se bo predvidoma povrnila v desetih letih. Pred odobritvijo projektnega financiranja je moralo podjetje BISOL pripraviti naslednje dokumente: finančne podatke podjetja BISOL; opis projekta (lokacija, inštalirana moč, uporabljena tehnologija, predvideni izkoristek); www.unicreditbank.si detajlne podatke o uporabljeni tehnologiji (tehnične karakteristike in podatke o panelih ter razsmernikih); reference podjetja BISOL na področju izvedbe sončnih elektrarn na ključ s podatki o delovanju postavljenih elektrarn in njihovem izkoristku; pogodbo za izvedbo in vzdrževanje elektrarne med podjetjema BISOL PVPP 1 in BISOL; služnostno pogodbo med podjetjema BISOL PVPP 1 in Arcont ter soglasje za priključitev. Ko so bili dokumenti pripravljeni, je bil kredit za projekt odobren iz naslednjih razlogov: • izvajalec in sponzor imata ustrezne izkušnje na področju izvedbe fotovoltaičnih projektov; • izbrana je ustrezna tehnologija (paneli in razsmerniki imajo ustrezne tehnične karakteristike in reference); • ustrezen je bil delež lastnih sredstev (20 odstotkov); • pravna razmerja so dobro urejena (razmerje med lastnikom objekta in investitorjem ter med investitorjem in izvajalcem); • projekcija denarnih tokov za dobo vračila kredita je zadostovala bančnim kriterijem; • črpanje kredita pred priklopom elektrarne je bilo ustrezno zavarovano; • uporabljen je bil instrument za varovanje pred obrestnim tveganjem (fiksacija Euribora). Reševanje nepredvidljivega Preden je BISOL podal vlogo za financiranje, je projekt nekaj časa »miroval«, ker so se v času odobravanja kredita ravno reševali zapleti pri postavitvi sončnih elektrarn na strehah objektov s spremembo uredbe, ki je urejala področje gradbenih dovoljenj za sončne eletrarne, postavljene na strehah objektov. Če navedena uredba ne bi bila spremenjena, bi banka zahtevala gradbeno dovoljenje (mimogrede, glede na takrat veljavno zakonodajo naj bi bilo potrebno), kar bi povzročilo zamudo pri izvedbi projekta in postavitvi elektrarne do konca leta 2010, s tem pa bi bila negotova pridobitev takrat veljavne odkupne cene. Takoj ko je bila sprememba uredbe sprejeta, je bilo treba relativno hitro izpeljati celoten postopek odobritve kredita – podpis pogodbe, vzpostavitev zahtevanih zavarovanj in tudi samega črpanja dela kredita. Proces so v banki izpeljali v izredno kratkem času zaradi razumevanja časovne komponente projekta. Če elektrarna ne bi bila postavljena v letu 2010, bi to namreč popolnoma spremenilo zmožnost odplačevanja kredita iz naslova projekta zaradi nižje odkupne cene v letu 2011. Zaradi ustrezne odzivnosti in kooperacije tako na strani investitorja kot v banki se je proces izvedel in zaključil v želenem časovnem okviru. Dr. Peter Baloh, član uprave, BISOL Najnevarnejša zanka pri postavitvi sončne elektrarne »Največja past pri postavitvi sončne elektrarne je napačna izbira izvajalca. Nekateri investitorji se odločajo le na podlagi začetne cene investicije, predvsem nizkocenovni proizvajalci jih prepričujejo, da gre pri sončnih elektrarnah za standardne, enakovredne produkte. Dejstvo pa je ravno nasprotno. Sončne elektrarne so zapletene naprave, ki jih je treba – vsako posebej – skrbno načrtovati in postaviti ter pri tem uporabiti najboljše materiale. Pri sončni elektrarni ni toliko pomembna začetna cena, temveč predvsem to, kako stabilno bo elektrarna dolgoročno proizvajala čim več elektrike. Od tega sta bistveno bolj kot od začetne investicije odvisna donos investicije in doba vračanja naloženih sredstev. Treba se je zavedati, da gre za dolgoročno investicijo, zato je pomemben izbor kakovostnega izvajalca in dobavitelja opreme.« 23 strok ovno Upravljanje likvidnosti je strateška prednost podjetij CILJI PODJETJA UPRAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV Uporaba učinkovitih plačilnih poti in sistemov elektronskega bančništva TRR, plačilni promet doma in v tujini, direktne bremenitve/odobritve, plačila SEPA, e-računi, kartice, sistemi elektronskega bančništva Spremljanje stanj in transakcij na računih hčerinskih podjetij Izpiski prometa in stanj odvisnih družb doma in v tujini Centralizacija plačilne funkcije skupine podjetij Pošiljanje plačilnih nalogov v poravnalne sisteme iz ene vhodne točke Optimizacija likvidnosti skupine podjetij: znižanje stroškov kratkoročnega financiranja, plačilna disciplina, pospešen denarni tok Lokalno in mednarodno združevanje denarnih sredstev (cash pooling strukture) Upravljanje likvidnosti skupine podjetij in uporaba vzvodov oblikovanja plačilne discipline družb sta v teh časih pomembnejša kot kadar koli prej. Posledice še trajajoče zmanjšane gospodarske aktivnosti silijo gospodarske družbe tudi k optimizaciji financ. Za skupino podjetij lahko to pomeni tako obrestne prihranke kakor tudi nadzor nad aktivnostmi odvisnih družb, ki prispevajo k Nataša Fortuna, svetovalka za upravljanje denarnih sredstev, UniCredit Bank večji gibkosti celotnega koncerna. Upravljanje mednarodne likvidnosti povezanih družb oziroma mednarodno združevanje denarnih sredstev na računih, pogovorno bolj znano kot »cross-border cash pooling«, je storitev upravljanja denarnih sredstev (cash management), primerna za srednje velika in velika podjetja z odvisnimi družbami v tujini. Temeljna ideja je seveda, da se centralizacija finančne funkcije skupine podjetij organizira v Sloveniji, bodisi ker je sedež matičnega podjetja v Sloveniji ali pa je v Sloveniji sedež za širšo regijo, čeprav je lastnik v tujini. Osnovna bančna storitev v EU V Evropski uniji (predvsem v zahodni in srednji Evropi) je cash pooling osnovna bančna storitev, ki jo uporabljajo finančno ozaveščene skupine podjetij. Ne samo to, podjetja zahtevajo »state-of-the-art« rešitve, ki zanje Sistem omogoča boljše načrtovanje denarnih tokov skupine in večjo preglednost plačevanja družb. pomenijo popolnoma avtomatizirano delovanje tega kompleksnega globalnega bančnega produkta, dodatne podporne storitve, ki olajšajo njegovo uporabo, možnost stranki prilagojenih nastavitev sistema in fleksibilnost pri izbiri bančnih partnerjev v različnih državah, ne 24 nazadnje pa tudi zmožnost banke, da ponudi strokovnost in fleksibilnost pri implementaciji. Konkurenca se je torej pri ponudbi tega produkta preselila na raven dodatnih storitev in fleksibilnosti sistema cash poolinga, ki ga lahko ponudi banka, pa tudi strokovnosti in pomoči stranki pri sami implementaciji. Kot del velike mednarodne bančne skupine ima slovenska UniCredit Bank dostop do znanja in sistemov, ki jih ponuja skupina. Da bi tudi podjetjem v Sloveniji lahko omogočili oblikovanje konkurenčnih prednosti, kakršne imajo njihovi konkurenti v tujini, so konec leta 2010 implementirali t. i. cash pool engine platformo, ki je sicer fizično locirana pri sestrski banki v Nemčiji, UniCredit Bank AG, in omogočili povezljivost z lokalnim sistemom. Novi sistem omogoča združevanje denarnih sredstev med različnimi bankami znotraj in zunaj bančne skupine UniCredit, v poljubni valuti ter s poljubnimi – personaliziranimi – nastavitvami ob podpori dodatnih storitev. Ne nazadnje UniCredit Bank podjetjem, ki posežejo po tem produktu, pomaga s strokovno vodeno implementacijo, ki obsega svetovanje, postavitev terminskega plana aktivnosti in komuniciranje s tujimi bankami po nalogu stranke, za čim bolj gladko in stroškovno učinkovitejšo uvedbo poolinga. Optimizacija denarnih sredstev Združevanje denarnih sredstev pomeni, da obvladujoče podjetje konec dneva (ali na drugače določeno časovno obdobje – na primer vsak ponedeljek, dvakrat mesečno ipd.) prenese presežke denarnih sredstev nad nekim vnaprej določenim zneskom z udeleženih računov odvisnih podjetij na glavni račun pri glavni banki. Če znesek na transakcijskem računu odvisnega podjetja pade pod to želeno mejo, pa se v obratni smeri prenesejo sredstva v dobro udeleženega računa. Glavne prednosti takega združevanja sredstev so optimizacija denarnih sredstev celotne skupine podjetij in s tem obrestni prihranki, saj se potreba po najemanju kratkoročnega financiranja z vidika skupine zmanjša. Ni pa to edina prednost. Velika dodana vrednost za obvladujoče podjetje je tudi, da se vzpostavi ažurno informiranje o stanjih in transakcijah družb v tujini ter s tem o njihovi likvidnostni poziciji. Vse to omogoča boljše načrtovanje denarnih tokov skupine in večjo preglednost plačevanja družb. Ker so plačila družb (terjatve in obveznosti) v vsakem trenutku na voljo obvladujoči družbi, matična družba plačila lahko nadzoruje in tako povečuje stroškovno učinkovitost podjetij v skupini. Sistem, pisan na kožo podjetju Sistem, ki ga ponuja UniCredit Bank, je orodje, ki obvladujoči družbi omogoča popolno prilagoditev prenosov njenim potrebam. To je ugotovilo tudi podjetje Iskraemeco d. d., ki sistem uspešno uporablja že od septembra 2010 in je nad njegovimi prednostmi izredno navdušeno. Prenose je mogoče omejiti navzgor in navzdol – za prilive in odlive – ter s tem omejiti prenose marginalnih zneskov, za katere bi družbe plačevale stroške plačilnega prometa. Določiti je mogoče tudi skupno akumulirane prenose v breme družbe od začetka poolinga, s či- www.unicreditbank.si mer se omejijo največja dovoljena izpostavljenost enega podjetja nasproti drugemu in s tem povezana tveganja. Zneske prenosov lahko določimo tudi v tranšah, s čimer zopet vplivamo na stroške plačilnega prometa. Sistem vas bo avtomatsko opozoril, ko bodo dosežene določene vrednosti, pri čemer podjetje samo izbere nadaljnje aktivnosti sistema (lahko tudi blokira nadaljnje prenose). Če podjetje želi imeti nadzor nad pooling prenosom, preden se ta tudi fizično zgodi, pa sistem omogoča vpogled in vnos transakcij, ki vplivajo na končni rezultat poolinga. To je predvsem dobrodošlo v situacijah, v katerih bi odvisno podjetje potrebovalo dnevno likvidnost za poplačilo nekih izrednih lastnih obveznosti, za katere nima sredstev, če bi se pooling prenos izvedel v skladu s parametri sistema. Seveda ne smemo pozabiti tudi na možnost avtomatske izdelave obrestne kalkulacije, ki podjetju pomaga pri računovodskem delu po uvedbi poolinga. Kalkulacija prikaže bilateralna razmerja med matičnim in odvisnim podjetjem, vključenim v pooling, to je terjatve in obveznosti med podjetji, ki nastanejo na osnovi internega financiranja družb. Natančnih statistik o uporabi združevanja denarnih sredstev ni. Gotovo pa je, da lahko podjetja z upravljanjem likvidnosti prihranijo precejšnje zneske. Zelo očitne so tudi nefinančne oziroma posredne koristi. Podjetja lahko zmanjšajo ročne operacije in informacije, ki jih pridobijo s preglednostjo v financah, uporabijo za strateško odločanje. To je v današnjih časih, ko je treba pametno obrniti prav vsak evro, več kot nujno. Prednosti združevanja sredstev • optimizacija denarnih sredstev celotne skupine podjetij • obrestni prihranki zaradi manjše potrebe po kratkoročnem financiranju z vidika skupine • ažurno informiranje o stanjih in transakcijah družb v tujini • boljše planiranje denarnih tokov skupine, hitrejši obrat denarja, večja transparentnost in discipliniranost družb pri plačevanju • nadzor matične družbe povečuje stroškovno učinkovitost podjetij v skupini 25 še sti čut Irena Lemut Čeh, lastnica in direktorica, Labena Magična trgovina Zoran Milivojević, dr. med., psihiater in psihoterapevt Majhni otroci si pogosto želijo tistega, česar ne morejo imeti. Če kje vidijo igračko, ki je še nimajo, navalijo na mamo in očeta, naj jim jo kupijo. Ko jo končno dobijo, se nekaj časa igrajo z njo, potem se je naveličajo in si spet zaželijo nečesa, česar nimajo. Tudi odrasli v sebi pogosto nosimo svoj otroški jaz, svojega »notranjega otroka«, ki tudi deluje kot malo dete. Zato pogosto ne cenimo dovolj tega, kar imamo, in precenjujemo to, česar nimamo. Obrnjeni smo proti temu, da bi dobili nekaj dobrega, namesto da bi bolj uživali v tem, kar že imamo. Podobno se dogaja na psihološki ravni. Ljudje pogosto ne cenijo svojih pozitivnih lastnosti in trpijo, ker nimajo tistih, ki jih opazijo pri drugih. Tako na primer lepa ženska morda ne ceni svoje lepote, jo pa fascinira znanje. In obratno: moški, ki je intelektualno zelo močan, trpi, ker ni dovolj visok, ker nima atletsko grajene postave ali ker ni dovolj čeden. Kadar se usmerjamo na tisto, česar nimamo, in pozabljamo na to, kar imamo, nastane problem. Pojavijo se čustva zavisti, ljubosumja, žalosti. Zato je včasih ljudi treba spomniti na tiste vrednosti, ki jih imajo, a o njih morda nikoli niso razmišljali niti jih niso dovolj cenili. Takšne osebe pogosto šele takrat, ko ostanejo brez nečesa, ugotovijo, koliko jim je pomenilo to, kar so imele. Takrat jih je pomembno spomniti, kdo so in kaj imajo. Ena od tehnik, ki jo lahko uporabimo v psihodrami, vrsti psihoterapije, je tehnika magične trgovine. To je trgovina, v kateri je mogoče kupiti vse – mladost, zdravje, lepoto, bogastvo, plodnost, uspeh, popularnost, slavo … A tukaj nastane težava. Prodajalec v trgovini je terapevt, ki želi nekaj v zameno. Denimo, mlada ženska je obupana, ker ne more najti prave ljubezni, in jo želi kupiti v magični trgovini. To je seveda mogoče, ampak prodajalec od nje v zameno želi njeno plodnost. Ona tega ne sprejme. Potem od nje zahteva njeno kariero. Spet ne pristane. Po nekaj poskusih ugotovi, da ne glede na to, da nima ljubezni, ima veliko stvari, ki so vredne njene ljubezni. Res je dobro, da vsake toliko časa trgujemo s seboj – da vidimo, koliko nam pomeni to, česar nimamo, če bi bilo plačilno sredstvo to, kar imamo. Tako se lahko veliko naučimo o sebi. 26 Peter Bossman, župan, Občina Piran Nova znanja in izpopolnjevanje »Naše podjetje se ukvarja s tehnološkimi rešitvami v laboratorijih in procesih proizvodnje. Imamo visokokvalificirane kadre in dovolj poslov, da lahko delo zagotovimo in delimo s tistimi ambicioznimi sodelavci, ki so pripravljeni soustvarjati in dograjevati svoje znanje ter veščine skupaj, zase in za podjetje, da to lahko raste, se razvija v zadovoljstvo vseh udeleženih: zaposlenih, dobaviteljev in kupcev. Nenehno se izpopolnjujemo in izobražujemo, saj nova znanja, ki jih pridobimo, tako doma kot v tujini, prinašajo novo dodano vrednost za družbo in s tem večje blagostanje zaposlenim. Tega pa si želimo vsi. Poseben poudarek med vrednotami moramo ponovno dati ustvarjalnemu delu in težnji po napredku, ki prinašata pozitiven dodaten zagon, veselje in osebno zadoščenje.« Dr. Uroš Mezeg, dr. dent. med., spec. ortodontije, Beli medved Nekaj dela za več prostega časa Komuniciranje za delegiranje »Čeprav nikoli nisem obiskoval tečaja o medsebojnem komuniciranju, mislim, da mi to zelo dobro uspeva – to, čemur Angleži pravijo »one on one« komuniciranje. Kako do tega znanja? Preprosto, človek mora znati poslušati in izluščiti glavno sporočilo sogovorca. To mi dobro uspeva tudi zaradi notranjega občutka. Veščina, ki bi si jo morda želel pridobiti od koga drugega, pa je znanje o delegiranju obveznosti in dela.« »V ordinaciji Beli medved pri delu uživamo in to je pacientom všeč. Da lahko uživamo, ne smemo čutiti pomanjkanja znanja, pozitivne samozavesti, energije, samokritičnosti, lakote po novih spoznanjih in napredku ter zanimanja za razvoj in tehnološke inovacije. Naš najpomembnejši most med cilji in dosežki je stara dobra disciplina. Če bi se že spuščal v trgovino, bi omenjene lastnosti menjal za večjo stopnjo prilagojenosti vrednotam moralne večine, sposobnost stoičnega premagovanja birokratskih zahtev in boljšo usklajenost stroke. Zagotovo pa bi zamenjal nekaj dolgoletnega ortodontskega dela za malo več prostega časa, za turno smučanje, kolesarjenje in pilotiranje letala.« Katarina Tomažin, direktorica finančno-komercialnega področja, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana Naše bistvo nima cene »Kaj svojega bi menjala za nekaj drugega? Izredno zanimivo vprašanje! Na prvi pogled preprosto in celo igrivo, a moram priznati, da mi je povzročilo precejšnje preglavice. Morda zato, ker živim v dobi, v kateri je plačilno sredstvo v prvi vrsti pač denar. Do njega kot finančnica gojim profesionalen odnos in sem lahko, če je treba, z njim in do njega tudi trda. Vse svoje lastnosti, znanja in veščine, ki sem jih pridobila z odraščanjem, izobraževanjem in izkušnjami, pa dojemam kot jedro, kot bistvo svoje osebnosti, ki ga je treba in vredno prenašati naprej na otroke in z njimi na nadaljnje rodove. To bistvo, ki nas dela enovite, seveda nima cene in ga je treba deliti brezplačno ter s polno odgovornostjo. Bi pa vse, kar premorem, vključno z denarjem, zamenjala za zdravje, svoje ali zdravje svojih najbližjih.« Menjam za www.unicreditbank.si 27 inspirativno i nspi rati v no »Pokojninski sistem« starih civilizacij Občutek varnosti je ena izmed najpomembnejših človekovih vrednot. V modernem svetu je varnost povezana tudi ali predvsem z materialnimi dobrinami in ljudje v aktivni dobi si finančno varnost zagotavljajo z delom. Tako naj bi si zagotovili tudi dovolj visoko pokojnino, ki je osnovni pogoj za mirno in varno starost. Zgodovina kaže, da je človekov občutek varnosti zelo pomemben tudi za materialno in kulturno rast družbe. Status starejših v preteklosti Zgodnje družbe so iskale varnost v krogu plemenskih skupnosti, ki so jih pozneje nadomestile velike družine. Do pred približno deset tisoč leti so obstajale samo lovsko-nabiralniške skupnosti, katerih osnovni in edini cilj je bilo preživetje. Ko človek ni bil več sposoben za lov, je to praktično pomenilo tudi njegov konec. Skrb za starejše se je v resnici lahko začela, šele ko so se ljudje izurili v poljedelstvu, s čimer so lahko začeli naravo spreminjati po svojih željah in potrebah. V prvih obdobjih poljedelstva so sicer le redki živeli več kot štirideset let. Rednejša oskrba s hrano in geografska ustalitev sta zvišali povprečno starost ljudi, o čemer pričajo viri o življenju v prvih visokih civilizacijah, ki so se razvile v Mezopotamiji, med rekama Evfrat in Tigris. Starejši ljudje niso 28 bili več samo breme, ampak je družba od njih imela koristi. Pazili so otroke, izdelovali keramiko in nakit, predvsem pa opravljali pomembne družbene vloge, od pripovedovanja zgodb, širjenja ustnega izročila, utrjevanja vere, poučevanja … Odnos do starejših se je tako spremenil, družbe so spoznale, da so lahko starejši zelo koristni. Stari ljudje so bili cenjeni in zaželeni zaradi znanja ter izkušenj. Bili so nekakšne »žive knjižnice«, zaradi nizke pismenosti in splošne kratke življenjske dobe je bilo njihovo izročilo izredno dragoceno. V takšnih družbah so imeli starejši pogosto prednost tudi pri hrani. Tako kot danes je bil status starejših skozi zgodovino zelo povezan z aktualnimi eko- nomskimi razmerami. V težjih življenjskih razmerah posamezne družbe so (bili) starejši potisnjeni na rob preživetja. Dober primer so Eskimi. Starostniki tega polarnega naroda so, ko je bilo preživetje skupnosti negotovo, celo sami odhajali v smrt. Socialna varnost skozi zgodovino Zagotavljanje socialne varnosti sega tisočletja v zgodovino. V starem Egiptu so imeli posebne ugodnosti priletni ljudje, ki so delali za faraone. V stari Grčiji, kjer so bile družine že sestavljene iz treh generacij, je veljalo, da morajo odrasli in mladi poskrbeti za svoje prednike. Takrat je človek veljal za starega, ko je dopolnil petinštirideset let. Da so se »pokojnin« in spoštovanja starih ljudi zavedali tudi Rimljani, dokazujejo razmišljanja rimskega filozofa Seneke: »Objemimo to starost in jo ljubimo: polna je sladkih užitkov, če jo znaš pravilno živeti.« O tem, da so bili starejši v pogosto hedonističnem antičnem Rimu enakovredni državljani, priča tudi rimski državnik in filozof Cicero, čeprav naj vedno tudi ne bi bilo tako. Zgodovinarji antike so namreč ugotovili, da starci niso bili zmeraj oproščeni plačevanja dajatev in da jim niso vedno dovolili enakovrednega sodelovanja v družbi. »Pokojninski sistemi« starih civilizacij Že najzgodnejše stare civilizacije so starejše ljudi spoštovale in jih vključevale v družbo. V starem Egiptu so imeli posebne ugodnosti priletni ljudje, ki so delali za faraone. V večgeneracijskih družinah stare Grčije so mlajši člani skrbeli za starejše. V antičnem Rimu so bili starci načeloma enakovredni državljani in oproščeni davščin. ganizirali že leta 1712, države so se pozneje vse bolj zavedale svoje odgovornosti na tem področju, zato so začele pokojninske sisteme urejati z zakoni. Socialna varnost je postajala institucionalizirana. Modrost je večna Postaviti zgleden in vzdržen pokojninski sistem je danes eden najbolj perečih problemov razvitih družb, še posebej stare Evrope. Z izkušnjami starih civilizacij s »pokojninskimi sistemi« je težko preprosto razrešiti dileme o vzdržnih sistemih sodobnega sveta. V 21. stoletju je prišlo do velikih sprememb demografske strukture, prebivalstvo se stara, življenjska doba po upokojitvi je vse daljša. Danes je tako pričakovana življenjska doba Slovenk 82 let, Slovencev pa 75 let. Podoba starosti kot pasivnega in družbeno marginalnega dela življenja ne velja več, danes so v ospredju Preživetje in skrb za starejše ljudi sta bila vseskozi neformalna naloga družbe v skupnostih in narodih različnih zgodovinskih obdobij. Človeška zgodovina je doživljala vzpone in padce. V času razvoja in rasti je bila skrb za starejše zagotovo boljša kot v času kriz, lakote in vojn. Stare civilizacije seveda niso poznale pokojninskega sistema v klasičnem smislu, so pa v razvoju družbe poskrbele za častno in primerno vlogo prednikov. Pomemben je bil tudi razvoj medicine, ki je ljudem lajšala življenje in pripomogla k višji ter kakovostnejši starosti. Preživetje in skrb za starejše ljudi sta bila vseskozi neformalna naloga družbe v skupnostih in narodih različnih zgodovinskih obdobij. Kakovost življenja starejših je bila v domeni družine ali vaške skupnosti. Takšen neformalni sistem se je začel krhati z industrijsko revolucijo, ko lahko začnemo govoriti o prvih zametkih pokojninskih sistemov, kot jih poznamo danes. V Veliki Britaniji so prve pokojninske načrte or- www.unicreditbank.si pojmi, kot so kakovostna starost, aktivna starost, tretje življenjsko obdobje … Starost ni več le življenjsko obdobje, je tudi ekonomska kategorija. Materialnih in finančnih dilem demografske strukture upokojencev v 21. stoletju se tako ne da preprosto primerjati z razmerami, ki so vladale v preteklosti. Zagotovo pa lahko iz izkušenj starih civilizacij uporabimo ideje o medgeneracijskem sožitju in solidarnosti. Morda nam uspe primere uspešnega vključevanja starostnikov v družbo uporabiti tudi pri idejni postavitvi vzdržnega pokojninskega sistema v 21. stoletju. Modrost starejših so znale spoštovati že stare civilizacije. Zakaj je ne bi spoštovali tudi v modernem svetu? Besedilo: Marko Vahlc Foto: www.fotolia.com 29 tr e nd i tre ndi Zeleno stanje zavesti »Seveda Dancem ni uspelo prema- Nad prvo CO 2 nevtralno zgradbo na Danskem je bil izjemno navdušen tudi ruski predsednik Medvedjev in napovedal podobno gradnjo v svoji domovini. Koncept nove nordijske kuhinje temelji na organski, sezonski in lokalno pridelani hrani. Več kot polovica svetovne populacije živi v urbanem okolju. Mesta upravljajo velike količine energije in surovin, ki jih nato pretvorijo v odpadne snovi. Pritisk gospodarske rasti in razvoja diktira hiter tempo življenja, oboje pa najbolj čutita okolje in kvaliteta našega življenja. Ne v dobrem smislu. gati Angležev v Urbana ekologija nogometu, če jejo samo solato in korenje,« je ena od norčavih šal, ki jih na svoj račun poslušajo pripadniki enega od najbolj ekološko ozaveščenih narodov. Dancem se smejejo njihovi sosedje, Slovenci se smejemo drug drugemu, tisti, ki jim ni mar, se smejejo tistim, ki jim Za spodbujanje zdravega in okolju prijaznega urbanega ekosistema je treba mestne skupnosti načrtovati z ekološko zasnovo, z uporabo alternativnih materialov in metod. Danci so vodilni na tem področju. Okoljska zavest je prisotna v njihovem vsakdanu. Leta 1973 so prvi na svetu uvedli okoljski zakon in pozneje tudi pravila organske pridelave hrane. 45 odstotkov vseh porabljenih živil je organskih. 36 odstotkov vseh Köbenhavnčanov se vsak dan v letu na delo ali v šolo vozi s kolesom, do leta 2015 pa naj bi mesto uredili tako, da bi vsakdo v petnajstih minutah imel dostop do parka ali morja. Köbenhavn skuša tudi zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 20 odstotkov do leta 2015 in do leta 2025 postati popolnoma CO2 nevtralno mesto s povečano uporabo obnovljivih virov energije. je. Kdaj se bodo vloge zamenjale? Verjetno kmalu, morda so se celo že. Po nekaterih anketah so Danci najsrečnejši na svetu. Kaj pa, če je razlog za njihovo srečo in kvaliteto življenja ravno njihova izjemna okoljska ozaveščenost? 30 Svetilnik za nove smeri Prva CO2 nevtralna zgradba v danskem glavnem mestu ni stara niti dve leti. S tako imenovanim Zelenim svetilnikom se lahko pohvali Univerza v Köbenhavnu. Sicer ne gre za pravi svetilnik, a kljub temu lahko rečemo, da kaže pot inovativnim rešitvam oblikovanja urbanih Gostje hotela Crowne Plaza Copenhagen Towers lahko z vožnjo na kolesih generirajo elektriko in v zameno dobijo bon za kosilo. te akcije ni izkoriokolij na okolju prijazen način. Sonce je za to zgradbo glavni vir energije. Streha, ščanje gostov za priprekrita s sončnimi celicami, je nagnjena proti jugu, a tudi valjasta oblika celodobivanje električne tne zgradbe zagotavlja večjo izpostavljenost soncu. Sončna energija geneenergije, gre le za zarira elektriko, ki poganja toplotne črpalke in razsvetljavo. Poleti pridobljeni baven način opozarjanja presežek energije skladiščijo in ga uporabijo pozimi. Masivna konstrukcina okoljsko problematiko. ja in močna izolacija sten ter strehe zmanjšujeta potrebo po ogrevanju. Radi bi pokazali, koliko truSvež zrak, ki ga zagotavlja naravno prezračevanje brez električnega da je potrebnega, da se pripogona, in naravna svetloba pa še dodatno pripomoreta k ugodnim dobi 10 Wh elektrike, kar je podelovnim razmeram. V Sloveniji CO2 nevtralne zgradbe po besedah Martine Zbagoj za kupon, hkrati pa kolo kot šnik - Senegačnik s Fakultete za arhitekturo še nimamo. Dodaja neke vrste simbol Köbenhavna zrpa, da se povečuje število pasivnih in zelo dobrih nizkoenercali zeleno politiko hotela,« pojasnjugijskih hiš. Edina plusenergijska hiša, torej hiša, ki proizvaja jejo. Solarne celice hotela, ki obpresežek energije, pri nas je v lasti dvakratnega svetovnesegajo 2.500 m2, letno proizvedejo ga prvaka na bradlji Mitje Petkovška in njegove izbran170.000 kWh, kar ustreza letni porabi ke Mojce Rode, prav tako uspešne športnice. Sončna 55 danskih družinskih hiš. S posebnim elektrarna na njuni strehi proizvede dvakrat več enersistemom hlajenja in ogrevanja, ki temelji gije, kot je hiša porabi. na podzemni vodi, hotel prihrani do 90 odS kolesom po elektriko stotkov energije. Pri notranji opremi prisegaInovativni pristop oziroma strategijo poslovanja jo na naravne materiale, strežejo le organsko so izbrali v hotelu Crowne Plaza Copenhain lokalno pridelano hrano. Še zobne ščetke so gen Towers. Prav tako gre za CO2 nevtralno izdelane iz koruznega in krompirjevega škroba, zgradbo, ki izrablja le obnovljive vire enerki je sicer videti kot plastika, a v primeru, da ščetgije. ko zakopljete v zemljo, se po treh mescih razgradi Posebna zanimivost hotela je, da in nima nobenih negativnih vplivov na okolje. »Zavzelahko gostje z vožnjo na kolesu gemamo se za najbolj trajnostne rešitve, ne da bi ogrozili nerirajo elektriko in v zameno dobijo udobje in kakovost. Kdaj se nam bo naložba povrnila, ne bon za brezplačen obrok. »Namen moremo reči, a se zagotovo bo,« so prepričani. www.unicreditbank.si 31 tr e nd i tre ndi Tipično dansko pecivo na »organski« način. Reciklirane kreacije Dine Simić - Ferletta. Popoln izkoristek energije Danska oblikovalka Johanne Helger Lund uporablja le naravna vlakna. 32 znova vrača v sistem. Energetska geotermalna vrtina pa se uporablja tudi za hlajenje poleti. Tudi Slovenci se lahko Razmislite, kaj daste v usta Ko so danski hipiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli pridelopohvalimo z enim izmed vati organsko in biodinamično zelenjavo, so se jim kmetje in potrošniki najnaprednejših in enersmejali za hrbtom. Danes je to stalna praksa. V vsaki trgovini je mogogijsko najvarčnejših hoteče kupiti organsko hrano, mnoge restavracije jo tudi strežejo. Verjelov v Evropi. Direktor Bohinj tno najbolj znana je Noma, ki sledi načelom nove nordijske kuhinje Park EKO hotela, Anže Čokl, – v njej strežejo le sezonsko in lokalno pridelano hrano visoke ne dvomi, da okoljska ozavekakovosti. Postrežena hrana pa ima jasno nordijsko identiteto. ščenost in zmanjšana poraba Proces pridelave temelji na ideji trajnostnega razvoja, ohraenergije lahko gresta z roko v roki njanju rodovitnosti tal, humani vzreji, minimalni obremenitvi z gospodarsko rastjo. »Zmanjšana okolja in varstvu surovin ter energije. Podobne restavracije poraba energije konec koncev pov Sloveniji nismo našli, lahko pa organske pridelke kupite meni nižje obratovalne stroške, znatni na številnih ekotržnicah, ekokmetijah in v trgovinah, ekoso prihranki in s tem je na razpolago več loška hrana pa se tudi že uvaja v šole in vrtce. sredstev, ki jih lahko porabimo za boljšo oskrbo gostov in s tem poskrbimo za večje Ekomoda zadovoljstvo,« pravi. Hotel ima energetsko vodno vrtino in lastno Tudi oblečemo se lahko lepo in moderno, ne da energetsko postajo – tako se sočasno proizvabi za to okolju izstavili prevelik račun. Reciklirana jata električna energija in toplota. Obe napramoda oblikovalke Dine Simić - Ferletta nastaja vi poganja utekočinjeni naftni plin. Geotermalna iz zavrženih, a uporabnih tekstilij, dodatkov ali voda globoko pod zemljo se uporablja za ogrevanje proizvodnih odpadkov. Sama pravi, da se sanitarne vode in objekta. Ko je izkoriščena, se delje treba ustaviti, razmisliti in še enkrat preno uporabi še za izplakovanje sanitarij. Tudi topla sanimisliti, iz česa sestaviti izdelek, ki ga potarna voda iz prh in umivalnikov se še dodatno izkoristi, trebujemo, reciklirati in narediti unikat. preden se spusti v kanalizacijo. Toplotne črpalke ji odvzaDanska oblikovalka Johanne Helger mejo preostalo toploto, ki se prek toplotnih izmenjevalcev Lund, ustanoviteljica podjetja Ecou- Bohinj Park EKO hotel je prvi ekološki hotel v Sloveniji. ture by Lund, uporablja le naravna vlakna, kot so organski bombaž, svila, lan in Bogato volna, ki so pridelani naravno in po pravilih organskega kmetovanja. življenje Kje začeti? Najprej pri sebi. Biti vsaj malo bolj »zelen« kot drugi ni težko, »Želel sem najvarčje pa, kot pravi Simić - Ferlettova, velik izziv za naše ustaljene navade. Da nejšo hišo, ki jo je se »zeleno« začne pri človeku, pri ločevanju smeti, ugašanju luči, varčev Sloveniji mogoče vanju z vodo in energijo, šele potem pride na vrsto tehnika, se strinja zgraditi. Z Mojco nisva delala izračunov, kdaj se tudi Čokl. A za učinkovitejše vključevanje načel trajnostnega razvoja v nama bo strošek povrnil, urbano okolje bi vendarle potrebovali nekoliko več zakonskih pravil, želela sva narediti nekaj domeni Zbašnik - Senegačnikova. »Prostovoljne odločitve je pri nas brega za okolje in zase. Da si težko izpeljati. Že pri običajni energijski sanaciji večstanovanjskih le malo bolj zelen kot drugi, je potrebna volja. Mislim, da ne gre stavb, od katere imajo največ lastniki stanovanj, se zatakne. Vetoliko za neozaveščenost kot pa dno je med njimi kdo, ki je proti.« Zelena mentaliteta »Kar v drugih državah velja za zeleno, je pri nas standard. Biti zelen na Danskem ni tako težko zaradi naše mentalitete. Vajeni smo ločevati smeti, varčevati z vodo in elektriko ... Iščemo druge, okolju prijazne rešitve, a ne za vsako ceno. Še vedno ali pa ravno zaradi tega je kvaliteta življenja višja,« pravijo sogovorniki iz hotela Crowne Plaza Copenhagen Towers. »Ljudi je strah, da zelene spremembe pomenijo odrekanje, a to ni res. Gre za dolgoročne naložbe, ki se ne samo finančno izplačajo, ampak dvignejo tudi kvaliteto življenja.« za samo voljo. Marsikdo se ti namreč smeje, ko voziš malo počasneje, ko si roke obrišeš le z eno papirnato brisačo, ko vstaneš pol ure prej, da gresta s partnerjem z enim avtom v službo ... Mnogi mislijo, da bodo s tem za kaj prikrajšani. Jaz pa s tem obogatim svoje življenje.« Kreacije Lundove iz 100-odstotnega organskega bombaža z ročno poslikavo. Besedilo: Manja Kovačič, dopisnica iz Københavna Foto: Dragan Arrigler www.unicreditbank.si Mitja Petkovšek in Mojca Rode pred svojo plusenergijsko hišo. 33 O se bna rast os e bna rast Valuta je ena ura časa Sedmošolec Trevor v filmu Daj naprej je bil prepričan, da bi dobra dela pozitivno vplivala na našo družbo. Ko je učitelj učencem dal nalogo, naj razmislijo, kako bi sami spremenili svet, si je namreč zamisli, da bi trem osebam pomagal z dobrim delom, oni pa bi naredili enako za naslednje tri ljudi. Tako bi se sprožila veriga dobrih del po vsem svetu in svet bi postal lepši. Za sedmoDr. Edgar S. Cahn ustanovitelj časovne banke Nov začetek s časovnim kreditom »Ena od zame osebno najzanimivejših izkušenj v časovni banki je bila delo z bivšimi zaporniki. Skupaj smo ustanovili Homecomers Academy, ki je pomagala začeti novo življenje ljudem po vrnitvi iz zapora. Našli smo način, da si s služenjem skupnosti zaslužijo časovni kredit. Ti ljudje zdaj skrbijo za varno pot otrok v šolo in nazaj na nevarnih področjih gangsterskih tolp, na katerih se otroci bojijo gibati sami. Po drugi strani pa so si bivši zaporniki z unovčenjem časovnih kreditov prenovili svoje domove, ki so sicer za družine, ki se bojujejo za vsakodnevno preživetje, komajda vredni bivanja.« 34 šolca se ideja res zdi nekoliko idealistična, je pa v neki meri postala realnost v osemdesetih letih, ko je dr. Egdar S. Cahn v ZDA ustanovil časovno banko. Ideja časovne banke je sila preprosta. Temelji na tem, da vsak, ki eno uro dela nekaj, kar zna, za nekoga v skupnosti, pri tem zasluži kredit enega časovnega dolarja. Ko sam potrebuje pomoč, ta časovni dolar unovči. S tem ne pridobivajo samo posamezniki, ampak se na drugačnih temeljih gradi celotna skupnost, kar je še posebej pomembno v mestih, kjer so ljudje med seboj precej bolj odtujeni kot na podeželju. Tako se v skupnosti razvije menjava ponudbe in povpraševanja, v kateri je edina valuta, ki šteje, ena ura dela. To pa je lahko zelo različno – od kidanja snega, gospodinjskih del, malih hišnih popravil, varstva otrok, druženja s starejšimi do inštrukcij matematike, spremstva k zdravniku, sprehajanja psa, refleksne masaže stopal … Vse, kar si lahko zamislite, se lahko menja po principu ena ura mojega dela za eno uro tvojega. Kdo me nauči kvačkati? V ZDA je v mreži časovnih bank okrog petdeset članic, sicer pa te obstajajo v dvaindvajsetih drža- vah na šestih celinah. Dr. Cahn pravi, da je vsaka država idejo časovne banke v prakso prenesla na svoj način. V Angliji se izrazito uporablja za zagotavljanje oskrbe starejših na domu, v Španiji in na Portugalskem je žensko gibanje časovno banko uporabilo za boj proti nasilju doma. V ZDA se je deloma izkazala kot podaljšek gibanja za državljanske pravice, ki se ukvarja z rasnimi razlikami, pravicami mladoletnikov ter z izobraževanjem in dobrobitjo otrok, v Izraelu pa je časovna banka uporabljena za tkanje skupnosti ljudi različnih starosti, narodnosti in jezikov. Dobro leto časovna banka živi tudi v Sloveniji (www.casovnabanka.si). Za zdaj deluje le v Ljubljani, čeprav njeni ustanovitelji pravijo, da se zanjo zanimajo ljudje z različnih koncev Slovenije, tako da se bo morda kmalu odprla še kakšna. V tem trenutku je vanjo včlanjenih 330 članov, ki so lani med seboj naredili 55 izmenjav za približno 120 ur dela. Kaj so si največkrat izmenjali, nam v časovni banki niso mogli natančno povedati, med ponudbami pa se najde največ inštrukcij, izobraževanj 5 vodil delovanja časovne banke in svetovanj z različnih področij, tudi s športnega in glasbenega. Je pa v ljubljanski časovni banki povpraševanje tudi po stvareh, ki jih še ni med ponudbo. Če tako na primer znate kvačkati, narediti premet nazaj, pripraviti dober suši ali se pogovarjati v švedščini, imate menjavo zagotovljeno. Bistvo je v solidarnosti Pri časovni banki gre za krog dajanja in prejemanja. Ljudi motivira, da si med seboj pomagajo, tako na ravni posameznika kot pri skupnih projektih. Na nek Pomagati drug drugemu, zato da nam je vsem lažje, in spoštovati sočloveka se nam je zdelo popolnoma naravno, tak zgled smo imeli pri svojih starših, starih starših. In to se mi še vedno zdi edino normalno. Zato težko razumem, da mi predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne dovoli, da svojemu prijatelju brezplačno napišem kreativno vabilo na njegovo poroko, in to samo zato, ker si s pisanjem pač služim denar. Ali da bo moj sosed pleskar zagrešil prekršek, če mi bo z barvo, ki jo bom kupila sama, profesionalno Pri časovni banki gre za krog dajanja in prejemanja. Dam, kar znam, dobim, kar potrebujem. način lahko rečemo, da časovna banka pravzaprav pomaga vzpostaviti neke modele delovanja skupnosti, kar smo v kapitalizmu, ki ga v najbizarnejši različici lahko primerjamo z Darwinovo teorijo boja za obstanek, po kateri najboljši preživijo, drugi pač ne, postavili na stranski tir. V takšni družbi smo se naučili skrbeti samo zase, včasih celo tako dobesedno, da je najpomembnejše postalo biti najboljši in največji, četudi (kdaj) na račun koga drugega. Besede, kot so solidarnost, sodelovanje, spoštovanje, so v nekem obdobju v našem besednjaku skorajda izumrle. In vendar se spomnim, da smo jih v mojih mladih letih še kako živeli. Pa nisem babica, spadam v generacijo, ki je ob slovenski osamosvojitvi vstopala v srednješolska leta. Spomnim se svojega otroštva, resda preživetega na vasi, kjer smo vedno pozdravljali drug drugega, kjer smo, ko je bilo treba prijatelju prekriti streho, pred nevihto zgrabiti seno ali ostareli sosedi napraviti drva, znali stopiti skupaj. www.unicreditbank.si pobelil nekaj kvadratnih metrov stanovanja, medtem ko nama bom jaz skuhala kosilo. Kaj ni logično in smiselno, da si ljudje, ki smo si blizu, med seboj pomagamo ravno s tem, kar najbolj znamo? Besedilo: Urša Henigman 1. Vsi imamo vrednost. Vsak človek zna kaj, kar lahko prispeva k skupnosti. 2. Nekatera dela s neprecenljiva. Vsako delo, ki prispeva k zdravju otrok, močnim družinskim vezem, revitalizaciji soseske, socialni pravičnosti in trajnostnemu razvoju, je častno. 3. Recipročnost Pomoč deluje bolj, kadar je dvosmerna, kot če je le enosmerna. 4. Družbene mreže Ljudje se vzajemno potrebujemo, skupaj smo močnejši. 5. Spoštovanje Vsak človek je pomemben, spoštujmo se. Foto: www.fotolia.com, osebni arhiv »Daj naprej« še malo drugače Poseben občutek delovanja v obče dobro človek občuti takrat, ko nekaj dobrega, nenavadnega ali nepričakovanega naredi popolnemu neznancu in tako od njega ne more pričakovati nobenega vračila, tudi hvaležnosti ne. Ko na primer kidate sneg s parkirnega mesta pred blokom, počistite sneg še okoli avtomobilov, parkiranih levo in desno od vašega, čeprav ne veste, čigava sta. Ko odhajate iz lokala, plačate še račun osebe, ki sedi tri mize od vas, in ko ona to izve, vas že dolgo ni več v lokalu. Za brisalce treh naključnih avtomobilov zataknete sporočilo z dobro mislijo, ker ste tisti dan tako srečni, da želite srečo deliti. Pomislite, kako bi se počutili, če bi se to zgodilo vam. Verjemite, prav tako dobro se počutite, tudi kadar sami ustvarite takšna presenečenja. Pa še ena dobra novica! Zaradi principov, po katerih deluje vesolje, se tudi tovrstne impulzne akcije zbirajo na – recimo mu tako – kozmičnem kontu, ki poskrbi, da se dobro z obrestmi vred prej ali slej povrne v obliki kakšnega (p)osebnega presenečenja. 35 gostujoči um etn ik G ostujo či um e tni k Po meri krojeni Savile R w Londonska ulica je ob poznih popoldnevih spokojna. Parkirane limuzine ne vznemirjajo sprehajalcev, ki jih je na obeh pločnikih le za dva ducata. Zdi se, kot da se izložbena okna nimajo komu ponujati. Svetloba, ki prodira iz njih, se zrcali v bočnih steklih pred njimi čakajočih novih audijev, jaguarjev in aston martinov, a ni posebej bela, ni srebrno vpadljiva. Rumena je. Vsaj taka na Savile Row prodira izza hrbtov razstavnih lutk, ki poosebljajo vrhunec moške elegance. Pa vendar, nekaj se premika. Skoraj ni butika, v katerem prav v poznem popoldnevu ne bi opazili strogega poslovodje, ki trem ali štirim pomočnikov nekaj dopoveduje, pravzaprav zapoveduje. Izložbena postavitev se bo v kratkem vsaj malo spremenila, prve prodajne police bodo za jutri zasedle obleke, ki so še minuli teden predstavljale ponudbeni repasaž. Levo od njih bodo v naslednjem tednu na novo polikane kravate, na desno se bosta vrnili novoizbrani najbolj reprezentančni srajci. Ulica visoke mode vs. krojaška ulica Podolgovato središče moške visoke mode je vzporedno z živahno Regentovo ulico, ki v nepravilnem rahlem polkilometrskem loku povezuje trg Piccadilly in križišče Oxford Circus. Tamkaj je doma konfekcija. Na pročeljih trgovin so imena Tommy Hilfiger, Mango, Boss, Armani Jeans, Zara, Apple, Austin Reed, Aquascutum, Banana Republic, Gap, Levi’s, Duchamp, Reiss, pa tudi Ferrari. Slednji sicer v sprejemni avli kot okras res gosti prepoznavni rdeči bolid formule 1, toda Ferrarijeva trgovina ni motoristična, pač pa je to le supermarket uradnih spominkov superznamke iz Maranella. Tam okrog ne boste nikoli sami. Je pa še kako res, da vas morebiti tudi trgovci niti opazili ne bodo. Nihče ne bo izkazal posebnega, razen protokolarnega zanimanja za vas. Izjeme so tisti, ki nabranega blaga v svojem naročju že skoraj ne morejo več obvladati. 36 Savile Row je v primerjavi s potrošniško Regentovo tržnico tempelj lepih navad, uglajenega nagovornega sloga, predvsem pa se prodajni zaupniki slavnih krojaško držijo pokonci kot elitna soldateska. Žensk ni niti blizu. Govorica njihovih teles je modrokrvna, tak pa je tudi posel, ki ga zastopajo. Obleka za princa Charlesa Angleška noblesa moškega spola se že stoletje in pol oblači prav tu. Po meri urezani suknjiči, hlače, plašči, najfinejše srajce. Kravate zanimivih vzorcev, a ne posebej prehitevajoče vpadljive. Žepni robčki mestoma pač. Čevlji, klobuki, še kakšen polcilinder, rokavice, tudi dežniki in aktovke. Vse, kar gospoda tudi po videzu spremeni v sira ali lorda. Nekoč so bili ti precej bledolični, še posebej pred kosilom. Po njem in njegovem lahkotnem posladku pa se je na marsikaterem obrazu že zaznala rdečica. Pa vendar. Na Savile Rowu nikoli ni bilo posebej veliko ljudi, niti v obdobjih buhtečih ekonomskih minirenesans zadnjih petih, šestih desetletij. Londonski gospodje slovijo kot malo neučakani, njihova prikrita arijska nervoza se tudi še danes lahko zgosti v paket poniževalnih cinizmov. Vselej sveže obriti in vselej tudi malo vzvišeno pikri. In k takim postavam sodi vsaj telovnik s temnozelenim ali rdečim karom. Komu pa pristaja, če ne njim. Toda to so res zgodbe, ki so bržčas za vedno vsaj malo ovenele s solznim slovesom gospe Thatcher 28. novembra 1990. Od tedaj smejočih se sta danes v ospredju najbrž le še dva: princ Charles in Eric Clapton. Prestolonaslednik se še kar naprej smeje ob stalnem premikanju rok v žepe in iz žepov svojih sto in nekaj plaščev. V zadnjih letih ga je najpogosteje videti v tistem lešnikove barve. Je te nekoč pozabljal v globini svojih garderobnih omar in je torej čas zanje prišel zdaj? Ali pa je se je prej držal temnih, zdaj v zrelih letih pa ima raje svetlejše. Kraljevi krojač, ki ne sme izkazovati ljubosumja do Savile Rowa, je Charlesu ukrojil in izdelal nove. Vsekakor mu zelo pristajajo. Pa saj mu starejša svetlolasa žena tudi. Mah, briga njiju. Claptona pa enako. Vse, kar se je dalo, je že pognal skozi svoje telo, glasbeno veličanstvo je že trideset let. In še kar ga zavaja blues, še snema, še nastopa. Ter še kako, odkar si s kombinacijo čutnega prijema www.unicreditbank.si in sunkovitega kratkega potega za ovratnik pred prsmi poravna svoj novi savilski suknjič. Zdaj, ko sem dovolj star, je tudi ta lahko podoben tistemu, ki ga ima moj oče. In zato je široko karirast. Ulica Savile Row v Londonu je pojem elitnega moškega krojaštva. Eksotični Ozwald Boateng Velike spremembe duha v mestu in v deželi so na Savile Row pripeljale tedaj le 23-letnega Ozwalda Boatenga, eksota, ki ga obrtniška avenija najfinejših krojaških mojstrov ni pričakovala. Butik potomca ganskih priseljencev je vzniknil leta 1995, potem ko je gimnazijec, navdušen nad računalniki, te zamenjal z materinim šivalnim strojem in že v dijaških letih uspešno izdeloval ter prodajal moške obleke; najprej sošolcem, nato tudi že v drugih trgovinah in v svojem prvem ateljeju na Portobello Roadu, to je vzdolž ulice, v kateri je vsako soboto eno najslavnejših bolšjih in antikvitetnih sejmišč. 37 gostujo či um etn ik G ostujo či um e tni k Najslavnejše ime iz današnje postave mogočnih krojaških delavnic – Gieves & Hawkes – je znamka, ustanovljena že leta 1771, ki je bila najljubša tudi Winstonu Churchillu. času zasnoval tudi slavne uniforme pilotov ter stevardes letalske družbe Virgin Atlantic, se je njegova znamka povsem ustalila med veterani s Savile Rowa. Še več. Znotraj stanovskega lobija je bila edina, ki je slavna kritika Giorgia Armanija, češ da je Savile Row povozil čas, niti ni mogla zaobjeti. Armani in Boateng sta se kmalu zatem spoprijateljila. Savile Row je krojaški pojem uradno postal v letu 1846, pa čeprav v tedanjem obrtniškem združenju ni bilo nikogar preživelega iz prav prve generacije mojstrov, ki so tam delovali že nekaj desetletij prej. Zanimiv 38 Boatengovi kroji tudi za Obamo? In kdo so zaprisežene Boatengove stranke? Sodobni dandiji, po slogu in vedenju precej drznejše figure, kot so navadno na primer bančniki. Vihravi direktorji ali kreativni vodje oglaševalskih agencij – ti bi bili pravi primer. Arhitekti, a tudi ti le izbrani. Arhitekti sicer rajši prisegajo na Paula Smitha, tisti z manj domišljije pač le na Prado. Galeristi in trgovci z umetninami, zagotovo. Z namensko malenkost prevzetnimi pogledi nemara kaki oblikovalci notranje opreme. Med poslovneži Richard Branson. Slavni novinarji tudi. Pa ne ravno tisti še pred abrahamom. Piers Morgan, zdaj že dva meseca kar uspešen naslednik legendarnega Larryja Kinga, kralja pogovornih rubrik na CNN-u. Morgan se rad pohvali, da je ponosen v Boatengovih oblekah. Mick Jagger, Robbie Williams, Daniel Day-Lewis, Anthony Hopkins, Leonardo DiCaprio. Čeprav precej mlajši, je med te lahko uvrščen tudi najbolje oblečeni Britanec zadnjih petih let, to je glasbenik Mark Ronson. Sploh pa so Boatengu vdani Laurence Fishburne, Will Smith, Lenny Kravitz, Spike Lee ali pa Jamie Foxx, ki po Hollywoodu že nekaj let maha z zamislijo, da bi bilo treba posneti filmsko biografijo Ozwalda Boatenga. Naslovne vloge pa Foxx pač ne bi želel oddati komu drugemu kot seveda tistemu v ogledalu, pred katerim se postavlja sam. Tej druščini se nezadržno približuje Barack Obama. Ozwald Boateng je letos dopolnil štiriinštirideset let, lani pa je slavil 25-letnico delovanja! Četrt stoletja pod sloganom: stranko urediti do popolne elegance. Z brezhibnimi kroji, idealnimi všitki, optimiziranimi proporci in iz teh izhajajočo vrhunsko silhueto. Pred šestimi leti je celo muzej Victorije in Alberta pripravil posebno retrospektivno razstavo, posvečeno kreatorju. Leto zatem ga je britanska kraljica nagradila z naslovom sir. tako. Tematsko vzporedni Tavčarjevi in Gosposvetski, ki sta v zadnjem desetletju le postali nekakšni prestolnični modni aveniji, sta londonski ulici Sloane Street in Bond Street, prva v okrožju Knightsbridge, druga južno od Oxford Streeta ali v Mayfairu, kjer domujejo tako imenovane high-end modne prodajalne ali trgovine luksuznih modnih blagovnih znamk. Tam so doma Vuitton, Krizia, Boateng je kot kreativni direktor za moško modo gostoval pri sloviti pariški znamki Givenchy in v tistem času zasnoval tudi slavne uniforme pilotov ter stevardes letalske družbe Virgin Atlantic. Blagovnica Selfridges na Oxford Streetu je Boatengovo prodajno mesto v svojem tretjem nadstropju pred dvema letoma – tako kot tudi še nekaj podobno ekskluzivnih – sicer zaprla. Recesija v očeh (ali bolje rečeno žepih) bolj povprečnih potrošnikov in Boateng pač nista mišljena kot trajno lojalen zakonski par. Najmanj 800 funtov za moško obleko je najbrž res že previsoka cenovna meja za veleblagovnico. 4500 funtov kot najnižji cenovni razred je nekaj samoumevnega za Boatengovo obleko, izdelano po meri. In Savile Row se od sorodnih tarif niti ne namerava pomikati, kaj šele da bi se spustil nižje. »Bespoke« ali po meri – to je valuta, ki se spoštuje. A blagovna znamka Ozwalda Boatenga se širi. Na vzhod, na Kitajsko, v Rusijo, v Indijo. Ne manjka niti v Nigeriji, kjer ima Ozwald Boateng sloves superzvezdnika. Drzni poslovni načrti pa so ne nazadnje veter zajeli iz zmag v oblikovalčevi najslajši tekmi – tisti za filmsko sladico. Boateng ni le ljubiteljski filmar, pač pa je njegov opus že skoraj desetletje zraščen tudi z izdelki iz tovarn sanj na jugu Kalifornije. Boateng je delno oblikoval moško kostumografijo za filmske uspešnice Jutri nikoli ne umre, Ful gas 3, Hannibal, Matrica in tudi Seks v mestu. Se spomnite londonsko-mafijske elegance iz Ritchiejevega filma Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki? Lauren, Zegna, Burberry, Ferragamo, Prada ali Miu Miu, Karanova, Westwoodova, Williamson, McCartneyjeva, nato Chanel, Gucci, Armani itn. Savile Rowa zato niti ne more biti. Glavna razloga za to sta tudi majhnost slovenske metropole in njena skromna specializiranost. Salzburg, ki je glasbeno mesto, gotovo ne pogreša krojačev, ki dirigentom krojijo koncertne frake. Naša domača posebnost pa je gotovo tudi predolgo vsiljevana enakost, ki so jo polovico minulega stoletja dirigirali tovarišice in tovariši – pa ne tisti, ki jim danes pravimo učitelji, pač pa nekdanji politiki. Besedilo: Matjaž Ambrožič, dopisnik iz Londona Foto: Matjaž Ambrožič, Getty Images, osebni arhiv Ozwald Boateng, mojster med krojači. Savile Row v Ljubljani? Savile Row je težko ali pa kar nemogoče primerjati s katero od ljubljanskih obrtniških ulic danes. Morda bi lahko zgodovinarji in etnologi postregli s približki. Etimološki je gotovo Krojaška ulica v starem, podgrajskem delu Ljubljane. Tam je danes doma pretežno gostinska dejavnost. Po imenu sodeč pa pred sto in več leti ni bilo www.unicreditbank.si Foto: Ram Shergill Boatengovi kroji so bili klasično natančni, a so vselej nakazovali tajlirano, ozko postavno linijo ali pa proti njej venomer zavijali. Novinčev adut pa so bile bolj žive, pogosto nenavadno radovedne barve. Te so Boatengove kolekcije ohranile še dandanes. Tako kot tudi cut-away detajl, to je pristriženo konico srajčnega ovratnika, Boatengov zaščitni znak. Medtem ko je mojster med letoma 2004 in 2007 kot kreativni direktor za moško modo gostoval pri sloviti pariški znamki Givenchy in v tistem je tudi odnos londonskih mestnih oblasti do krojaške ulice. Prodaja nepremičnin na njej je pod nadzorom, tako da apetitov po njih pač ne more imeti kar vsakdo. V zadnjih letih sta se strogim pravilom za ohranitev tradicije izvili dve imeni: najbolj razvpita japonska znamka kavbojk Evisu, ki ima na Savile Rowu svoj londonski sedež, a je ta pod okriljem znamke Saburo; zadnja, povsem na južnem robu ulice odprta velika oblačilna trgovina pa je prvi poskus ameriške konfekcijske velikanke Abercrombie & Fitch. A tudi ta je prej videti kot neke vrste show room, ne pa ravno blagovnica. Njena posebnost so pozirajoči manekeni in manekenke ob vhodu ter posebno vzdušje v njeni notranjosti, ki ga zaznamujeta zelo omejena ali usmerjena svetloba in zelo glasna glasbena kulisa. Mimogrede, Abercrombie & Fitch je znamka v produkcijskem rangu, podobnem Benettonu ali Gapu. Najslavnejše ime iz današnje postave mogočnih krojaških delavnic – Gieves & Hawkes – je znamka, ustanovljena že leta 1771. Tudi Winstonu Churchillu je bila najljubša. In prav v tej delavnici se je izučil tudi lani preminuli mali-veliki modni genij Alexander McQueen. 39 Ak tiv no Akti v no Bodo zmaji spet bruhali ogenj? Kdaj smo nazadnje videli športne navdušence, ki bi stali v vrsti ob osmih zjutraj, da bi si zagotovili vstopnico za tekmo Uniona Olimpije? Zadnje desetletje je bilo za ljubljanske zmaje temno obdobje, a kot kaže, se klubu oblaki začenjajo razpirati. Le kako bi si lahko drugače razložili košarkarsko evforijo, ki smo ji bili priča ob tekmah evrolige v letošnji sezoni? Za košarkarje Uniona Olimpije je po dolgih letih spet sezona evropskih tekem, v kateri so se na parketu počutili kot zvezde. Morda je svoje prinesla nova dvorana Stožice, ta je novi dom košarkarskega kluba Union Olimpija, verjetneje pa je optimizem in energijo v ekipo prineslo zavedanje, da se spone notranjih napetosti in hude zadolženosti kluba počasi trgajo. Rezultat v evroligi je še daleč od vrhunskega, a vsekakor je za igralce, navijače in vodstvo kluba osvežujoč vsaj preboj v drugi krog lige, dosežek, ki se je Unionu Olimpiji izmikal že šest let. 40 Naprej po začrtani poti Letos so se ustavili v osmini finala, njihova usoda je bila odločena že pred zadnjo tekmo z Barcelono. Evroliga je tako za Olimpijo končana, naslednja leta pa jo bodo morda spet postavila na evropski košarkarski zemljevid. Za zdaj so obeti dobri. Klub ima novo vodstvo in začrtano pot. Že takoj na začetku sezone evrolige so košarkarji Uniona Olimpije pokazali, da je klub vsaj moralno prerojen, če že finančno (še) ni. Kot je povedal novi direktor kluba Janez Rajgelj, so se v klubu spopadli z dolgovi in drugimi težavami. Za prihodnost pa je napovedal umirjeno nadaljevanje načrtovane poti namesto brezciljnega tavanja, kot smo ga bili vajeni v zadnjem desetletju. Vsekakor je to pravi način, da se klub moralno vrne nazaj »pod kostanje«, v čase košarkarskega navdušenja in uspehov na domačem ter evropskem parketu. Začetki »pod kostanji« Ljubljanska košarka je pravzaprav košarka kluba Olimpija, katerega začetki segajo v leto 1945 in skupino ljubljanskih gimnazijcev. Le leto pozneje so se združili v okviru študentskega društva Svoboda, to se je pozneje preimenovalo še v ŠD Enotnost, 27. januarja 1955 pa so se košarkarji povezali v veliko skupino študentov in profesorjev ljubljanske univerze v Aka- demskem športnem društvu (AŠK) Olimpija. Domače igrišče Olimpije je bila sprva Vurnikova dvorana na Taboru, po letu 1951 pa je domače postalo peščeno igrišče »Pod kostanji« pod Cekinovim gradom, ki so ga leta tudi 1954 asfaltirali. Prvaki z novim domom Če je bilo prvo desetletje obdobje »otroštva« in razvoja kluba, je ta v svojih zrelejših letih med letoma 1955 in 1975 postal močan igralec na jugoslovanskem ter evropskem parketu. Leta 1957 so zmaji prvič osvojili naslov državnih prvakov in s tem dokazali, da spadajo med najboljše v Jugoslaviji, svojo kakovost pa so potrdili še s petimi državnimi naslovi do leta 1970. Vmes je iz peščenega igrišča zrasel tudi nov dom kluba Olimpija, leta 1965 zgrajena hala Tivoli. V tistem času pa niso manjkali niti evropski uspehi. Mnogi športni zanesenjaki se še spomnijo razburljivega evroligaškega polfinalnega dvoboja leta 1962 z Realom, v polfinale pa so se košarkarji Olimpije spet uvrstili pet let pozneje. Izjemna devetdeseta leta Petdeseta in šestdeseta leta so Olimpijo povzdignila med zvezde, naslednji dve desetletji pa sta prinesli obdobje nekakšne stagnacije kluba. Nastopi v poka- več, saj se klub dlje od drugega kroga ni več prebil; v drugi krog se je zadnjič uvrstil leta 2004. Kriza v pisarni in na parketu Novo tisočletje je Union Olimpijo postavilo na realna tla. Evropske tekme stanejo, kakovostni igralci prav tako. Največ pa je klub plačal za nekatere nepremišljene odločitve in nespametno zapravljanje brez jasnega cilja. Kriza se je pojavila na dveh področjih: kriza v zakulisju, ki sta jo zaznamovala nekajmilijonski dolg kluba in nejasna pot, ki jo je oblikovalo vodstvo kluba, ter kriza, ki se je kazala navzven v apatični igri ljubljanskih zmajev, ki so zmogli zgolj še uspehe na domačem državnem prvenstvu in v slovenskem pokalu. Kot so lani spomladi na svoji spletni strani zapisali navijači Green Dragons, je Olimpija v zadnjih letih zapravila ves kapital, ki si ga je v devetdesetih letih ustvarila z zmago v Lozani in uvrstitvijo med četverico v Rimu. Rešiti klub, kot je Union Olimpija, iz tako velikih finančnih težav ni preprosta naloga, še posebej če se v letih, ko bi se moral dolg zmanjševati, ta še dodatno veča, odgovornost pa lebdi nekje v zraku. V zadnjih letih so se poleg slabe finančne kondicije kluba pojavile še obtožbe o utaji davkov v preteklosti, tako da je njegov ugled dosegel najnižjo točko v vsej zgodovini kluba. Le ena tekma je bila dovolj , da so pokazali Evropi, da zmaj spet zajema sapo. lu Radivoja Koraća so bili solidni, a dlje od četrtfinala se Olimpija ni prebila. Zato pa so sedemdeseta leta prinesla nove spremembe v imenu kluba. Po imenih AŠK Olimpija in KK Olimpija v šestdesetih letih je po letu 1975 klub začel prevzemati imena generalnih pokroviteljev. Leta 1975 se je preimenoval v Brest Olimpija, leta 1979 v Iskra Olimpija, pod pokroviteljstvom Smelta pa je klub doživel pravi preporod po letu 1985. To so bila leta za marsikoga kontroverznega, za večino pa genialnega Zmaga Sagadina, ki je v klub pripeljal novo filozofijo produkcije mladih igralcev. V »Sagadinovih« letih je Olimpija dosegla do sedaj največji uspeh slovenske klubske košarke, zmago v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev v sezoni 1993/94. Sezona 1996/97 je prinesla še odlično tretje mesto v evroligi, takrat že pod imenom Union Olimpija. Ob prelomnici tisočletja sta sledili še dve uvrstitvi v četrtfinale, nato pa rezultatov v evroligi skoraj ni bilo www.unicreditbank.si Klub je potreboval nov zagon, predvsem pa osebo, ki zna povezati pisarno s parketom. Janez Rajgelj ima v košarki dolgoletne izkušnje, tako kot košarkarski menedžer (prav on je odkril prvega slovenskega igralca v NBA-ju, Marka Miliča) kot tudi kot sanator košarkarskih klubov. S projektom Union Olimpija se je pred nekaj leti sicer že spopadel, junija 2010 pa se je vrnil na mesto direktorja kluba. Verjetno ni naključje, da je prvo sezono po njegovem prihodu Ljubljana spet znorela za košarko. Le ena tekma, prva domača zmaga v evroligi nad turškim Efes Pilsnom, je bila dovolj, da so košarkarji Uniona Olimpije in novo vodstvo pokazali Evropi ter svojim navijačem, da zmaj spet zajema sapo. Le upamo lahko, da bo v naslednjih sezonah zmogel tudi bruhniti ogenj po parketu. Besedilo: Dušan Matičič Foto: arhiv KK Union Olimpija 41 v a bilo V rubriki Vabimo vas … izbiramo zanimive dogodke, seminarje, konference in jih predstavljamo s pomočjo predavateljev, organizatorjev in drugih strokovnjakov. V rubriki (Iz)brano pa izbrane posameznike povprašamo, katero branje nam priporočajo. Vabimo vas (Iz)brano Zajtrk finančnih trgov 14. april 2011, Ljubljana UniCredit Bank za svoje poslovne partnerje pripravlja tradicionalni Zajtrk finančnih trgov, ki bo ponovno postregel s pregledom trenutnega gospodarskega položaja in z dogajanji na finančnih trgih.Tokratna tema zajtrka bo strukturirano financiranje, s študijami primerov pa bodo govorniki predstavili, kako lahko banke podprejo ekspanzijo in internacionalizacijo podjetij. Govorniki na srečanju bodo: • dr. France Arhar, predsednik uprave UniCredit Bank; • dr. Philip Gisdakis, vodja oddelka raziskav bonitetnih strategij in strukturiranega financiranja v okviru UniCreditove divizije finančnih trgov in investicijskega bančništva; • finančni strokovnjak iz mednarodne mreže skupine UniCredit. Vabljeni, da se nam pridružite v četrtek, 14. aprila 2011, ob 8.30 v hotelu Mons, Pot za Brdom 55, Ljubljana. Zaradi omejenega števila mest potrditve sprejemamo do četrtka, 7. aprila 2011, oziroma do zapolnitve prostih mest na elektronski naslov [email protected]. Goran Novković, predsednik uprave in odgovorni urednik Žurnala24 in Žurnala Katero knjigo, ki ste jo prebrali v zadnjem letu, bi nam priporočili v branje? Priporočam dve. Prva je Vsa življenja Igorja Bavčarja avtoric Ilinke Todorovski in Petre Sovdat. Knjiga ni le nazoren prikaz vzponov in padcev enega od ključnih slovenskih osamosvojiteljev, ampak se skozi njo vleče rdeča nit novodobne slovenske zgodovine. To je redka nova debela slovenska knjiga, ki se jo kljub hitremu tempu življenja splača prebrati. (Smeh.) Z veseljem sem prebral tudi knjigo Tima Harforda Ekonomist pod krinko. Kolumnist in novinar britanskega časnika Financial Times v njej na zelo poljuden način razbija današnja najtrdovratnejša ekonomska in politična prepričanja. Priporočam jo vsem zagovornikom slovenskega nacionalnega interesa, ki mižijo pred tem, da so ga številni v zadnjih dvajsetih letih zlorabili v korist svoje denarnice. Najljubši spletni portal? www.zurnal24.si, seveda. Ne spremljam ga le po službeni dolžnosti, ampak zato, ker je »online news reality show«, kar pomeni, da je najnovejša novica na portalu hitro objavljena, a zaradi naslednje pomembne novice lahko tudi hitro zamenjana. Najzanimivejši blog? Blogov ne berem. Najbrž je razlog tudi ta, da sem bil nad vsebino blogov zelo pogosto razočaran, pa se mi jih ob vsej anarhiji na internetu ne da več iskati. 42 OBSTAJA BANKA, KI RAZUME NAŠE PODJETJE. xxxxVeč inovativnih finančnih rešitev, povsem prilagojenih potrebam vašega podjetja. Več poglobljenega poznavanja tržišč. Za vas skrbi strokovna ekipa bančnih svetovalcev, ki vam zagotavlja dostop do mednarodnih trgov ene največjih bančnih skupin UniCredit Group, prisotne v dvaindvajsetih državah. www.unicreditbank.si/podjetja
© Copyright 2024