Šola oblikovanja gline - 3. teden, ponedeljek
Dotik gline 5
Avtorica: Dragica Toplišek Tušar
V prvih štirih delih ustvarjanja in oblikovanja z glino smo spoznavali, kako gradimo
predmete z različnimi tehnikami, kako na različne načine dosežemo reliefe in kako izdelke
poslikamo z barvnimi glinami. Če ste se z nami pridno učili, je zdaj čas, da spoznamo še glazure
in podglazurne barve. Z njimi lahko poslikamo izdelke, dosežemo večjo barvitost, svetlečo
in obstojno površino, površine izdelkov postanejo neprepustne za vodo itd. V trgovini s hobi
materialom lahko kupimo pripravljene glazure za ljubiteljsko ustvarjanje, tako da poglobljenega
znanja s področja glazur oz. kemije niti ne potrebujemo. Pa pojdimo novim odkritjem naproti!
Uvod
Tehnologijo keramike je nemogoče posploševati, pa vendar poskušamo podati nekaj osnovnih smernic, s katerimi lahko sami izdelamo
lepe predmete, čeprav smo začetniki ali pa je to delo otrok. Pri keramiki so tri osnovne značilnosti, katere dajejo predmetom vrednost. To so:
material, oblika in površinska obdelanost. Surovo glino lahko površinsko obdelamo s pomočjo obarvanih glin, z odtiskovanjem, vrezovanjem
in dodajanjem (glej prejšnjo številko).
Tokrat se bomo lotili malce bolj zahtevne poslikave s podglazurnimi barvami in prozornimi glazurami. Podglazurne barve in prozorne glazure lahko kupimo v specializiranih trgovinah, paziti moramo le, da ima predmet, ki smo ga izdelali, enak razteznostni koeficient kot kupljene
podglazure in glazure. Dobro je, da se že pri nakupu gline pozanimamo o obstoječih primernih glazurah in podglazurah, ki so na voljo. Ko si
priskrbimo ves ustrezen material, se lahko podamo na pot ustvarjanja.
Lahko se lotimo površinske obdelave glinenega izdelka (biskvita), ki v glavnem spremeni samo videz, ne vpliva pa na njegove lastnosti, npr.
poroznost, trdnost, … To so patine. Uporabljamo jih samo pri okrasnih predmetih. Veliko se uporabljajo predvsem v kiparstvu, kjer z njimi
dosežemo imitacije kovin. Biskvit lahko barvamo tudi z vsemi vrstami voščenih past, z nitro laki ali disperzijskimi barvami. Lepe rjave barve
dobimo tudi, če biskvit namakamo v umazana olja. Zanimiv je tudi način barvanja s kavno usedlino.
Glazure
Glazure so tanka steklena prevleka čez biskvit oz. glinen izdelek. S tako prevleko
pridobi biskvit tri osnovne lastnosti: predmet ni več porozen, površina predmeta
postane gladka in ščiti podglazurne barve. Glazura je torej steklo. Čeprav potrebuje
podlago, ima vse lastnosti stekla: prozornost, gladkost, krhkost, lomljivost itd. Glazura mora imeti enak razteznostni koeficient kot biskvit. Če ima glazura prevelik
raztezek, pride do lisastih razpok glazure, v obratnem primeru pa do luščenja
glazure. Razpoke v glazuri običajno pomenijo napako. Če pa razpoke v glazuri
naredimo namerno oz. v dekorativni namen, imenujemo to caracle ali razpokana
glazura. Takšne glazure lahko dobimo na tržišču že pripravljene.
Glazure se pečejo v temperaturnem območju od 1.000 do 1.100 °C, torej pri nižji
temperaturi kot je bil pečen biskvit oz. glineni izdelek. Glazure so brezbarvne in
jih uporabljamo kot zaščito biskvita. Obstajajo pa tudi barvne glazure, ki imajo
dekorativni namen. Za izdelavo glazur je potrebno veliko kemijskega znanja,
na tržišču pa se dobi veliko vrst glazur, ki so že pripravljene. Glazure za delo z
otroki niso primerne, ker vsebujejo strupene snovi, zato priporočamo, da otroške
izdelke glazira odrasla oseba tik pred žganjem oz. pred samo pečjo. Previdnost
je potrebna tudi pri podglazurah. Poleg prikazanih nanosov glazure se lahko
uporablja še nanašanje glazur s pomočjo razpršilcev, pri čemer dosežemo, da je
nanos najbolj enakomeren.
1
1