MAJA ŠUBIC Samostojne razstave, izbor Rojena je bila 28. avgusta 1965 v Kranju. Študirala je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kjer je leta 1990 diplomirala pri prof. Emeriku Bernardu. Po akademiji se je začela intezivneje ukvarjati s knjižno ilustracijo in freskoslikarstvom. Te tehnike ne uporablja le za slikanje na zidove arhitekturnih objektov, ampak svež omet nanša tudi na različne prenosne nosilce – kamen lehnjak ali keramika. Njena velika strast je narava ter prebiranje naravoslovne in potopisne literature. Glavna tema njenega ustvarjanja je družina Darwin, predvsem dnevnik Charlesa Darwina Potovanje na ladji Beagle, ki ga je skozi številne projekte upodabljala v različnih slikarskih tehnikah (freska, akvarel, akril). Tako je v njegovem rojstnem mestu Shrewsburyu šola, ki jo je Darwin obiskoval, dvestoto obletnico njegovega rojstva proslavila prav z njeno fresko. Veliko se posveča tudi knjižni ilustraciji. Ilustrirala je več samostojnih knjižnih izdaj, redno objavlja v slovenskih otroških in mladinskih revijah, kot scenaristka in ilustratorka pa zadnja leta sodeluje tudi pri animiranem filmu. Kot samostojna ustvarjalka živi in dela v Škofji Loki in Poljanah. 1991 1992 1993 1994 1998 2001 2003 2005 2005 2006 2008 2008 2009 2009 2010 2012 Maja Šubic Mestni trg 8, 4220 Škofja Loka Telefon: ++386 041 683 862 e-naslov: [email protected] Kadetska šola Tacen Galerija Ivana Groharja Škofja Loka, Škofja Loka Terra Nostra, Gorenjski muzej, Kranj Božičnata ograja, Galerija Fara, Škofja Loka Kronika fantastičnih bitij, Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka Potovanje na ladji Beagle I, Loški muzej, Škofja Loka Potovanje na Ladji Beagle II, OŠ Škofja Loka Mesto, Škofja Loka Potovanje na ladji Beagle, morje, Marin Galerija, Umag, Hrvaška Imagine, Galerija Fara, Škofja Loka Darwin’s Voyage, Contemporary Frescoes by Maja Šubic, Shrewsbury Museum and Art Galery, (otvoritveni dogodek Darwinovega festivala), Shrewsbury, Velika Britanija Potovanja drugih, DPD Svoboda Žiri, Žiri Tistega lepega dne, Loški Muzej, Škofja Loka Charles Darwin 200 let, Slovanska Knjižnica, Ljubljana Potovanje na ladji Beagle – Stolp, Okrogli stolp loškega gradu, Škofja Loka Umetnost ptic, Bežigrajska galerija 1, Ljubljana Potovanje na ladji Beagle: Pasavec, 10 minutna risanka, produkcija Invida Večja javna monumentalna dela: 1996 2007 2007 2010 2011 2012 Freska na fasadi Upravne enote v Škofji Loki Freska v apsidi cerkve Sv. Jakoba, Livek nad Kobaridom Ptičja abeceda, freske na lehnjaku v avli OŠ Ivan Tavčar, Gorenja vas The Voyage of the Beagle, freska, Shrewsbury School, Shrewsbury, Velika Britanija Stvarjenje sveta, Kapelica Jezusovih blagrov, Papirnica pri Škofji Loki Freske na Trščevi kapeli, Goriče Posebej se zahvaljujem Tanji Sokolov in Milanu Špičku za tehnično in moralno pomoč pri izvedbi krožnikov. Spomini na deda, Erasmus Darwin, 1731-1802; razstava akademske slikarke Maje Šubic Galerija Šivčeva hiša Radovljica, 2. avgust - 4. september 2013, Kustosinja razstave in besedilo: Barbara Boltar, Oblikovanje: Nives Lunder / Fotografija: Tomaž Lunder Tisk Medium d.o.o. / naklada 300 izvodov Izdal: Muzeji radovljiške občine, Linhartov trg 1, Radovljica Maja Šubic Spomini na deda Erasmus Darwin, 1731-1802 Spomini na deda Slikarka in ilustratorka Maja Šubic s pričujočo razstavo oživlja spomin na velike duhove naše preteklosti in na obdobja vznemirljivih odkritij, ki so spremenila dojemanje sveta. Pred leti je njeno radovednost vzbudil Charles Darwin. Poglobila se je v njegovo življenje in delo ter ga interpretirala v številnih likovnih delih. V svojem raziskovanju je pričakovano naletela tudi na Erasmusa Darwina. Evolucionist in utemeljitelj selekcijske teorije je namreč odraščal v intelektualni senci deda Erasmusa in brez dvoma je intenzivno dojemal in občutil njegove humanistične nazore. Čeprav manj znan kot slavni vnuk, je Erasmus Darwin s svojim delovanjem temeljito zaznamoval čas evropskega razsvetljenstva. Majo Šubic je pritegnila in očarala tudi njegova zgodba, ki jo pripoveduje z domišljenimi, kronološko nanizanimi podobami, s katerimi nam želi na sugestiven način in z izraznimi sredstvi likovne umetnosti celovito predočiti dosežke zdravnika, izumitelja, znanstvenika in pesnika. Neposredni vir so ji bila njegova umetniška, znanstvena in poljudna dela, navdahnjena poezija in razprave o raznovrstnih temah, ki utegnejo biti danes, brez dodatnih razlag in poznavanja duha časa, celo nerazumljive. S premišljenimi poudarki in drobnimi detajli je Maji Šubic uspelo izraziti bistvene razsežnosti oziroma duh časa, v katerem je živel Erasmus Darwin. Ob pravzaprav strogem upoštevanju likovnih principov je zasnovala kompleksne likovne celote, pri katerih sta kompozicija in tehnika domiselno in duhovito usklajeni z estetskimi oblikami, ki so bile lastne umetnostnim gibanjem tistega časa. Značilna je baročna silhueta, t. j. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, s katero so predstavljeni prizori in osebe iz Darwinovega družinskega kroga. Na ploskih ovalih naslikane živali in rastline pa spominjajo na nazorne upodobitve v sočasnih enciklopedijah. Tu je Maja Šubic uporabila zanjo značilno tehniko freske, za podlago pa površino glinenih krožnikov. Izbira krožnika je večpomenska, saj je s tem želela nakazati rodbinsko in intelektualno povezanost z Wedgwoodi, ki so bili znani izdelovalci porcelana, hkrati pa s prizorom črnca v okovih in napisom Am I not a Man and a Brother na enem izmed njih, poudariti razsežnost prizadevanj tega kroga humanistov, ki so se med drugim zavzemali za odpravo suženjstva. Krožniki so bili podlaga in okvir večbarvnim koncentričnim krogom, s kakršnimi je Erasmus ponazarjal delovanje očesne mrežnice, ter za upodobitev nenavadnih pojavov, ki jih je opisoval v svojih znamenitih delih. Skupek krožnikov se zaključuje z razgibano risbo Erasmusovega grba z geslom, ki ga opredeljuje E Concis Omnia (Vse iz školjk) in letnico 1771, ki opredeljuje njegovo bivanje v mestu Lichfield. Nedvomno je snov – življenje in delo Erasmusa Darwina, ki si jo je Maja Šubic tako dosledno izbrala za ustvarjalni izziv, vsestranska in malone neizčrpna, vsako posamezno delo, ki bodisi neposredno ilustrira ali pa simbolično interpretira izbrano temo, pa lahko izzove nešteto novih misli in predstav. Izbor del, s katerimi se Maja Šubic predstavlja na razstavi v Galeriji Šivčeva hiša, dokazuje, da likovnemu umetniku, ki dela z navdušenjem in žarom, nikoli ne zmanjka ustvarjalnega navdiha in da prave priložnosti lahko spodbudijo likovna snovanja, ki so splošno jasna in razumljiva. “…Robert, gentleman iz Nottinghamshira, se je ukvarjal s književnostjo in znanostjo, predvsem s tedaj še fantastično geologijo. Njegova dva sinova sta se zanimala za botaniko. Eden od njiju, Erazem (1731–1802), je bil zdravnik v Nottinghamu, kasneje v Lichfieldu. Energičen atlet, pameten in originalen, je zaničeval predsodke in bil med prvimi, ki so pridigali zmernost in obsojali suženjstvo. Objavil je dve čudni pesnitvi: The Botanic Garden (Botanični vrt) in The Temple of Nature (Svetišče narave), neko razpravo o vrtnarstvu in predvsem Zoonomijo, nekakšno razpravo iz fiziologije, medicine, patologije in terapije. Kot ded Charlesa Darwina je bil hkrati tudi predhodnik njegove filozofije o naravi.” Marcel Prenant: Charles Darwin, Cankarjeva založba, 1959