1/2010
INFO
GLASILO SKUPINE CGP
1
aktualno
4
tema četrtletja
6
stebri
11
kadri
12
skrb za okolje
13
športni utrinki
14
ujeti v objektiv
16
križanka
Foto: Bo`o Vidmar
kazalo
3
CGP INFO
Glasilo Skupine CGP,
letnik 4/ {tevilka 1/ apri 2010
Odgovorna urednica:
Mateja Turk
Uredni{ki odbor: Mateja Turk,
Bo`o Vidmar, Slobodan Jovi~
Fotografije: Bo`o Vidmar
Lektoriranje: Bojan Valentin~i~
Oblikovanje:
Narobe studio Ljubljana
Prelom: Fotografika,
Bo{tjan Colari~ s.p.
Tisk: Tisk [epic Novo mesto,
@arko [epic s.p.
Pomlad nam je izrekla dobrodo{lico
Priznajte spo{tovani sodelavci, da vam po leto{nji dolgi beli zimi, spomladanske temperature, pti~je petje in
prebujanje narave resni~no godi. Pomlad nam je izrekla
dobrodo{lico, `elimo si, da bi nas topli son~ni `arki napolnili z energijo in nam dali dodatno motivacijo za naporne delavnike, ki so pred nami. V prvi leto{nji {tevilki
pi{emo o {tevilnih aktualnih temah, pripravili smo tudi
nekaj osebnih zgodb: spoznali boste Nikolo Brcanskega, predstavnika dru`be CGP v Beogradu. V pogovoru
z Miranom Tomljanovi~em Torkarjem pa predstavljamo
Podro~je in`eniringa.
V toplej{ih mesecih si lahko privo{~imo tudi izlet v naravo, zato v rubriki Gradnja stavb tokrat pi{emo o tem,
kako poskrbeti za zdravje in dobro po~utje ljudi. Mnogi od vas si boste minulo zimo
zapomnili po obilici snega. Na{i sodelavci, ki v zimskih mesecih delajo v zimski slu`bi
do`ivijo marsikaj; nekaj utrinkov so nam zaupali v rubriki Vzdr`evanje cest in vodotokov. V tokratni {tevilki smo posebno pozornost namenili skrbi za ~isto okolje, seveda
pa boste na{li {e obilo aktualnih vsebin iz drugih podro~ij dela Skupine CGP.
Vse zaposlene vabimo, da skupaj soustvarjamo vsebino glasila. Posredujte nam predloge in komentarje na e-mail naslov: mateja.turkÐcgp.si.
U`ivajte v prebiranju prve leto{nje {tevilke!
Uredni{tvo
2
Po dolgem zimskem obdobju, ki smo ga v
skupini CGP prebrodili z izvajanjem zimske
slu`be ter nekaterih visoko graditeljskih
objektov, smo `e stopili v pomladno obdobje, ki naj bi bilo nekoliko prijetnej{e in
aktivnej{e tudi na izvedbenem podro~ju.
nam je narediti pomembne korake k vitki,
u~inkoviti in stro{kovno obvladljivi organizaciji s poudarkom na projektnem vodenju.
Bilo je leto, ki ga je zaznamovala finan~na
in gospodarska kriza, ki se je {e posebej
Danes recesijski padec obsega investicij
na doma~em trgu sili vse k hitremu iskanju nadomestila na zunanjih trgih. Pri tem
bodo uspe{nej{i tisti, ki so na posameznih
trgih `e prisotni. To je bil razlog, da smo
preteklo leto intenzivno postavljali svoje
poslovne mre`e v dr`avah biv{e Jugoslavije in Albaniji. V vseh dr`avah tega obmo~ja
smo najprej odprli predstavni{tva, takoj
zatem pa tudi podjetja v lasti dru`be CGP,
d.d.. Lastno poslovno infrastrukturo smo
tako raz{irili v dr`ave izven Slovenije.
Gradbeni{tvo je pri tem zopet specifi~no,
zato je ta {e pomembnej{a. Zagotavljanje
vseh garancij investitorju, strokovne licence in reference, pla~ilni promet, zavarovanja in resursi za izvedbo projektov so samo
najbolj pere~e tematike s katerimi se gradbenik sre~a ob vstopu na zunanji trg. Pri
tem je potrebno poudariti, da poslovni
koncept Skupine CGP postavlja projekt v
sredi{~e. Ne glede na to kje se odvija, v
Sloveniji ali na zunanjem trgu. Model pridobivanja in obvladovanja izvedbe projekta je vedno enak. In za to je na zunanjem
trgu potrebno imeti u~inkovito poslovno
infrastrukturo, ki mora biti mo~no vpeta
v poslovne in strokovne funkcije centrale
dru`be. To je predpogoj, da z enako zanesljivostjo in kredibilnostjo izvede{ projekt v
Sloveniji ali na zunanjem trgu.
Ponosni smo, da smo v vsaki dr`avi na
prej omenjenem obmo~ju realizirali vsaj
en projekt, s katerim smo kondicirali na{o
poslovno infrastrukturo na zunanjem trgu.
[e posebej je pri tem pomemben ~lovek, ki
podjetje na zunanjem trgu zastopa in vodi.
Na{ direktor v Beogradu ima visoke strokovne reference ter ugled na srbskem trgu.
Ob mo~ni strokovni in izvedbeni podpori iz
centrale v Novem mestu se lahko kvalitetno podaja v boj za projekte. Pomembno
je, da zunanji trg ni prepu{~en samemu
sebi. ^im tesnej{a bo vez, ve~ji bo uspeh.
Marjan Pezdirc, predsednik uprave
V navedenem obdobju smo opravili tudi
zaklju~ni obra~un leta 2009 za katerega
lahko re~emo, da je bilo leto velikih premikov, nepredvidljivih dogodkov in {tevilnih
presene~enj.
V skupini CGP smo razmere pravilno in
pravo~asno prepoznali ter usmerili vse
sile k racionalizaciji poslovanja. Uspelo
odra`ala v zmanj{anem obsegu razpisanih del s strani investitorjev. Dejavnost
gradbeni{tva je posebej prizadelo korenito zmanj{anje, celo zastoj, najve~jih narodnogospodarskih investicij, strate{kih
projektov dr`ave, kar ima lahko pomembne posledice tudi na narodnogospodarske
kazalce ter javne finance. A o~itno se na
tem podro~ju vse {e ni zgodilo v lanskem
3
Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo kljub
zahtevnim in nepredvidljivim razmeram,
dosegli zastavljene cilje ter okrepili status
blagovne znamke CGP v doma~em in tujem
prostoru. To je dobra osnova za poslovanje
v letu 2010, ko se razmere v gradbeni{tvu
{e dodatno zaostrujejo in ko je `ivljenjskega pomena pridobiti in imeni primeren obseg dela ter premi{ljenost vseh poslovnih
odlo~itev in zaupanje investitorjev.
Kljub zahtevnim ~asom z optimizmom
zrem v prihodnost in `elim, da je tudi Va{
pogled »son~en«.
Sre~no!
Marjan Pezdirc, predsednik uprave
aktualno
Z optimizmom zremo
v prihodnost
letu. Zahtevne, ~e ne {e te`je razmere se
nadaljujejo tudi v leto 2010.
tema četrtletja
Miran Tomljanovi~ Torkar, namestnik direktorja Podro~ja in`eniringa
V gradbeništvu ni serijskih
proizvodov
Gospodarska kriza {e ni kon~ana opozarjajo analitiki in napovedujejo da se bodo v podjetjih, v
prihodnjih mesecih soo~ali z velikimi izzivi. Poleg nelikvidnosti s katero se soo~a vedno ve~ podjetij; v nekaterih panogah so se naro~ila mo~no zmanj{ala, pa je vedno ve~ji problem zamujanje
s pla~ili. »Gradbeni{tvo je panoga, ki je eno od najbolj izpostavljenih podro~ij,kjer so posledice
finan~ne nediscipline najbolj vidne in bole~e«, poudarja Miran Tomljanovi~ Torkar, namestnik direktorja Podro~ja In`eniring. Na{ sogovornik opozarja, da so razmere na trgu resni~no zaskrbljujo~e.
»V Skupini CGP smo razmeram kos, poslujemo uspe{no, vendar smo pri poslovanju zelo previdni
in racionalni«, opozarja Tomljanovi~. V gradbeni{tvu vztraja `e ~etrt stoletja, to je njegovo poslanstvo, pravi! V Skupino CGP je vstopil v letu 2001,doseganje ciljev pri projektu pa je zanj in njegove sodelavce najve~ji izziv. Prostega ~asa nima veliko, trenutke ki jih ima zase najraje pre`ivlja v
dru`inskem krogu. Ukvarja se z razli~nimi {porti, rad hodi v hribe in potuje.
Kako bi se opisali v neme stavku?
» Sem gradbenik z du{o«.
Ste namestnik direktorja Podro~ja
in`eniringa. Kak{na je vloga tega podro~ja
v Skupini CGP?
»Podro~je In`eniringa je eno od podro~ij
v Skupini CGP, kjer smo zadol`eni za izvajanje komercialnih dejavnosti, v na{ resor
sodi tudi izvedba in`eniring projektov na
doma~em in tujih tr`i{~ih. Direktor podro~ja
je Gregor Jakli~, skupno nas je zaposlenih
dvaintrideset ljudi.«
Vi ste osebno odgovorni za oddelek vodenje projektov – nam lahko opi{ete kaj
vse po~nete v va{em oddelku?
»V oddelku ki ga vodim je zaposlenih
4
enajst vodij projektov in vodja projektne pisarne. Moji sodelavci so visoko kvalificirani
in`enirji, ki vsak vodi svoje projektne time.
Pomembno je vedeti, da vsak projekt ima
svoj namen, vsak objekt je zelo specifi~en
in ima svojo zgodbo. Zaradi specifi~nosti
samega dela ima vseh enajst sodelavcev
– vodij projektov – visoka pooblastila in
polno odgovornost, da projekt realizirajo
Kdaj je za vas projekt zaklju~en?
»Zame projekt ni kon~an, ko se objekt preda naro~niku. Posel je zaklju~en, ko je »zaprta« finan~na konstrukcija projekta.«
Kaj je klju~no pri izvajanju projekta?
» Kot prvo je potrebno pridobiti naro~ilo
kupca za realizacijo projekta. Potem ga
je potrebno skrbno pripraviti in v njem
upo{tevati `elje kupca. Predvideti je potrebno finan~no konstrukcijo projekta
in izvedbeni rok. Podpisana pogodba z
naro~nikom je osnova za projektno vodenje in realizacijo. Pomemben je ~asovni
razpored realizacije projekta in da so vanj
vklju~eni vsi tisti ljudje, ki bodo stoodstotno doprinesli k kakovostnemu zaklju~ku
pridobljenega posla. Pomembne so
izku{nje najbolj odgovornih v projektu, da
v procesih dela ne bi prihajalo do napak in
zelo pomembna je tehnologija ki bo upora-
bljena pri samem delu. Po mojih izku{njah
je za uspe{no realizacijo posla klju~no
tudi, da vsi vklju~eni – tako naro~nik in mi
kot izvajalec – verjamemo v projekt ki nam
je bil zaupan.«
Pred tremi leti ste zagnali modul »projektne pisarne«. Se je odlo~itev izkazala za
pravilno?
»Odlo~itev se je izkazala kot izvrstna
pomo~ in podpora pri spremljanju projekta.
Nadgradili smo jo s t.i. »spletno pisarno«
in s sodobnimi komunikacijskimi orodji
omogo~amo vsem poobla{~enim osebam,
stalno spremljanje projekta. Na ta na~in
smo prihranili ogromno ~asa, izmenjava informacij in ukrepanje je bistveno hitrej{e.«
Kak{en je va{ stil vodenja?
» Prisegam na timsko delo, v gradbeni{tvu
je potrebno hitro reagirati. Nagibam se k
premisleku, ~e je seveda to mo`no. Po mojih izku{njah se v praksi potrjuje, da ve~
glav ve~ ve. Seveda pa je po zbranih informacijah kon~na odlo~itev moja in odlo~am
se hitro.«
Koliko ~asa ste zaposleni v dru`bi CGP?
V CGP sem zaposlen leto in pol, od oktobra 2008. Sem pa dru`bo CGP prvi~ spoznal v letu 2006, ko smo s podjetjem kjer
sem bil prej zaposlen, skupaj sodelovali
v projektu na podro~ju `elezni{ke infrastrukture.
Nikola Brcanski:
Rad prihajam
v Novo mesto
V Skupini CGP, smo `e pred ~asom sprejeli
strategijo v kateri smo za~rtali {iritev dejavnosti na tr`i{~a nekdanje skupne dr`ave.
Tako imamo med drugim svoje podjetje v
Srbiji, to~neje v Beogradu. Direktor Nikola
Brcanski, se je nedavno mudil na sede`u
dru`be v Novem mestu in ob tej prilo`nosti
je nastal pri~ujo~i kratek pogovor.
Ali je te`ko delati gradbene posle na
obmo~ju t.i. Balkana?
Balkan je {irok pojem; jaz lo~im bolje razviti zahodni del in {e nerazviti vzhodni del,
kamor sodijo Srbija, Bosna in Hercegovina, ^rna Gora…Najve~ji problem na tem
obmo~ju je, da po tri {tiri leta ne more{
dobiti odobrenih ban~nih kreditov s katerim bi realiziral potrjen projekt. Denarja ne
more{ dobiti, projekti stojijo in ja {e vedno
v gospodarstvu vlada kaos.
Je Skupina CGP `e vpeta v kak{ne projekte v Srbiji?
Trenutno ne, smo pa v igri za pridobitev posla v dveh projektih. Oddali smo kompletno dokumentacijo na mednarodni razpis,
5
Razlogi da 25 let vztrajate v gradbeni{tvu
so…?
»Gradbeni{tvo je zelo {iroka dejavnost, ki
gradbeniku omogo~a nenehno kreativnost.
@e od pradavnine gradbeni{tvo ~love{tvu
omogo~a vi{jo kakovost vsakdanjega `ivljenja, udobje... Gradbenik s tem ko dokon~a
objekt, uresni~uje ~lovekove sanje, udejanja njegovo fantazijo, `elje…
Ali ste `e zgradili svoj sanjski objekt?
Zanimivo vpra{anje. Nisem razmi{ljal o
svojem sanjskem objektu. Morda pa odslej
bom! V sklopu Podro~ja in`eniring deluje
tudi Slu`ba za tuje trge, kjer sta zaposlena
vodja slu`be in komercialist za tuje trge.
Zadol`ena sta za spremljanje dogajanja
na tr`i{~ih, ki jih je uprava Skupine CGP
dolo~ila za ciljne trge. Oddelek ima pri projektih v Sloveniji v katere so vklju~eni tuji
partnerji, pomembno povezovalno vlogo.
V oddelku bdijo tudi nad funkcioniranjem
na{ih h~erinskih podjetij, ki jih imamo na
Hrva{kem, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter
Albaniji.
za gradnjo deset kilometrskega odseka
ceste pri Po`arevcu. V drugem projektu pa
so pogovori v sklepni fazi; smo kandidati
za gradnjo Petrolove ~rpalke v Valjevu. Ali
bomo uspe{ni, je v tem trenutku nemogo~e
napovedati.
Kak{en je va{ delovni dan?
V dveh besedah – zelo dinami~en! Dnevno se vozim iz Novega Sada kjer `ivim v
slu`bo v Beograd. Moje delo je, da i{~em
potencialne investitorje na podro~ju izgradnje cest in `eleznic. Kmalu bom odprl
{e eno podro~je: stanovanjska gradnja na
obmo~ju Beograda in Novega Sada.
Kak{en je CGP skozi va{ pogled?
Najprej `elim povedati, da mi je v veliko
zadovoljstvo delati za CGP.
Kmalu ko sem postal ~lan te velike dru`ine,
sem opazil da so naloge to~no razdeljene
in da vsak natanko ve, kaj mora storiti. To je
dobro. V{e~ mi je, da so odnosi spro{~eni,
kolektiv mlaj{i in da se med seboj razumete. Rad pridem na obisk v Novo mesto.
tema četrtletja
od podpisa pogodbe do kon~ne predaje naro~niku. Vodje so odgovorni tako za
tehni~no pravilnost in racionalizacijo gradnje, kot za finan~ni rezultat projekta.«
inženirske gradnje
Podvoz bo omogočil
krajše čakalne dobe
Toma` Kova~i~: »Podvoz bo namenu
predan do leto{njega bo`i~a.«
Lavra Krea~i~: »Podvoz bo pripomogel
k ve~ji varnosti.«
Alojz Lovko: »Vozniki so precej
neu~akani, a ve~ kot delati se ne da.«
Alojz Knafelj: »Varnost otrok je pri nas
na prvem mestu.«
Jo`ica Mirti~: »To bo velika pridobitev za
kraj, {koda le, da deset let prepozno.«
Od lanskega septembra gradimo podvoz
Dobova. Investitor je Direkcija Republike Slovenije za ceste, celotni projekt pa
je ocenjen na 7,4 milijona evrov. Ob~ina
Bre`ice bo zagotovila en milijon evrov,
kar je v tem trenutku najve~ja investicija v tej posavski ob~ini. »Dela se v zadnjem obdobju izvajajo s polno paro,
zaradi slabih vremenskih razmer – de`ja
in snega – pa dobra dva meseca nismo
mogli delati«, nam ob obisku pove vodja
projekta Toma` Kova~i~. Podvoz Dobova
je rezultat ve~ desetletnega prizadevanja krajanov in ob~ine za re{itev prometnih zagat sredi naselja Dobova. Podvoz
bo spremenil podobo naselja Dobova
in kar je najpomembnej{e pripomogel
k varnej{emu pre~kanju `elezni{kega
prehoda, navaja svetovalka bre`i{kega
`upana Lavra Krea~i~. Poleg ve~je prometne varnosti se bo precej zmanj{ala tudi
~akalna doba za voznike. Dela so izredno
zahtevna saj delamo, tako Kova~i~ pod
t.i. »prometom« – `elezni{ki promet po-
teka nemoteno, kar je sila nevsakdanje.
Spomnimo: mednarodni `elezni{ki mejni
prehod Dobova je mejni prehod med Slovenijo in Hrva{ko in je izredno frekven~en.
Dnevno ga prevozi veliko {tevilo vlakov,
tako da na{i delavci resni~no delajo
pod posebnimi pogoji. »Kljub ote`enim
delovnim pogojem, med drugim se spopadamo s problemom talne vode, saj
se gradbi{~e nahaja na prodnatih tleh,
bomo z velikim prizadevanjem vseh, z
deli zaklju~ili v predvidenem – to je 15
mese~nem roku. Ali povedano druga~e,
podvoz bo namenu predan do leto{njega
Bo`i~a,« nam je samozavestno ob odhodu dejal vodja projekta, Toma` Kova~i~.
Podvoz naselja ne bo samo prometno razbremenil, izbolj{al bo razmere v okolju in
kar je najva`nej{e povezal bo Dobovo, ki
jo je `eleznica pred leti razdelila na dva
dela. Zaposleni v CGP – ju, znova kot `e
ne{tetokrat do sedaj dokazujemo, da
smo kos tudi naj zahtevnej{im nalogam.
Prometna varnost na
prvem mestu
Ob~ina Stra`a sodi med mlaj{e ob~ine,
a ima bogato zgodovino, saj se sedanja
ob~ina v pisnih zgodovinskih virih prvi~
omenja v letu 1250. Sedemsto {est deset
let kasneje, pa na{e podjetje obnavlja odsek glavne prometnice, regionalne ceste
Soteska – Novo mesto. Dela izvajamo na
relaciji Jurka vas – Potok, ta del ceste je
tudi najnevarnej{i.« Odsek skozi Jurko vas
je ozek, neosvetljen, z neurejenim avtobusnim postajali{~em in kot tak je tudi
za nas delovno zelo zahteven. Delamo
»pod prometom«, na cesti je delna zapora, v konicah zjutraj in popoldne nastajajo zastoji. Vozniki so precej neu~akani, a
ve~ kot delati se ne da«, nam na terenu
pove Alojz Lovko, vodja projekta. Tudi
sami smo pri~a neu~akanosti voznikov in
vo`nje z neprimerno hitrostjo, zato na{im
fantom ob slovesu s fotografom za`eliva
sre~no pri delu. Odsek ki ga rekonstruiramo – polo`ili bomo nov asfalt, zgradili
plo~nik,javno razsvetljavo, vodovod in ka-
6
nalizacijo za odvod odpadnih komunalnih
voda – se uporablja tudi kot {olska pot
v smeri Vavte vasi. Izgradnja je bila leta
in leta te`ko pri~akovana, kar nam potrdi
tudi doma~i `upan: » Po dolgih letih smo
kon~no do~akali gradnjo ceste in plo~nika.
Ko bo odsek zgrajen bomo veliko pridobili, predvsem bolj varni bodo na{i otroci
na poti v {olo in iz nje. Varnost otrok je
pri nas na prvem mestu«, odlo~no pove
`upan Alojz Knafelj. Za mnenje vpra{amo
{e v tamkaj{njem vrtcu, ki deluje v sklopu Osnovne {ole Vavta vas. » Za vrtec to
pomeni zelo veliko, saj se bodo ~ez nekaj
mesecev na{i otroci lahko varno sprehodili po plo~niku. [olarji pa bodo v novem
{olskem letu lahko pe{ varno pri{li v {olo.
To bo velika pridobitev za kraj, {koda le,
da deset let prepozno« nam zaupa Jo`ica
Mirti~, iz vrtca Krkine lu~ke. Sedaj ko to
berete, smo trideset odstotkov del `e
opravili; kon~ali naj bi konec junija kar je
pet mesecev pred rokom.
V Termah Krka - s tremi naravnimi
zdravili{~i, hoteli na Oto~cu in v Novem
mestu ter atraktivnim igri{~em za golf – so
leto{nje leto za~eli z dvema pomembnima
investicijama; obnovitvena dela pa izvaja
na{e podjetje. Ve~ji zalogaj je nalo`ba v
Strunjanu kjer se bo po zaklju~ku del obogatila in izbolj{ala ponudba tamkaj{njega
obmorskega centra Talaso Strunjan. V
[marje{kih Toplicah pa zaklju~ujemo
obnovo priljubljenega lesenega bazena.
Nove moderne bazenske komplekse v
Strunjanu in [marje{kih Toplicah bodo
prvi kopalci lahko preizkusili v ~asu prvomajskih po~itnic.
Talaso Strunjan, ki le`i v neokrnjeni naravi
krajinskega parka, bo po kon~ani prenovi
Hotelu Svoboda omogo~al kakovostnej{e
namestitvene in bazenske zmogljivosti,
ter s tem za goste postal {e bolj privla~en
in zanimiv. V ~asu gradnje smo na{e delavce obiskali in se prepri~ali, da delajo
dobro in profesionalno. » Ru{enje je bilo
zelo zahtevno, saj so obstoje~i nosilci
merili v dol`ino kar {estindvajset metrov,
te`ki pa so bili neverjetnih enajst ton. Ponosen sem na fante, da smo bili kos tudi
tako ekstremnim razmeram«, je na kratko
strnil vtise, vodja projekta Mirko [pendal.
Programi talasoterapije, ki jih izvajajo v
obmorskem centru Krkinih term, potre-
bujejo ve~ prostora, zato smo prenovili
tudi sprostitveni center Salia ter vhodni
avli hotela in bazenov. S posodobitvami
si v Termah Krka obetajo ve~ mo`nosti za
razvoj zdravstvene in fizioterapevtske dejavnosti, ki se s sprostitvenimi programi
vzajemno dopolnjujeta.
Znameniti leseni bazen je v zdravili{kem
parku Term [marje{ke Toplice eden od
njihovih za{~itnih znakov. » Glavnino del
smo opravili v zimskih mesecih, ve~inoma
nas je spremljal de`. Poglavitna ovira pri
gradnji nove {koljke bazena je bilo blato,
v~asih globoko tudi do pol metra. Smo tik
pred zaklju~kom del, v teh dneh urejamo
zunanjo okolico bazena« je zadovoljno
povedal vodja projekta Mirko [pendal.
Naj spomnimo na{e bralce, da je sedaj
`e nekdanji leseni bazen, bil najstarej{i v
sklopu odprtega kopali{~a, po nekaterih
podatkih {e iz konca 18. stoletja. Zgrajen
je bil nad vrelcem termalne vode, njegovo
ogrodje je bilo iz hrastovih plohov, dno iz
smrekovih desk. Bazen ni bil betoniran ali
oble~en v keramiko, ampak je pod lesom,
ki je brez kemi~nih premazov, z zbito ilovico dr`ala vodo. Obe nalo`bi bomo namenu predali pred prvomajskimi po~itnicami
in tako ponosno lahko trdimo, da tudi
v CGP –ju, skrbimo za zdravje in dobro
po~utje ljudi.
7
gradnja stavb
Gradimo sodobne
bazenske komplekse
Mirko [pendal: »Ru{enje je bilo zelo
zahtevno, saj so obstoje~i nosilci merili
v dol`ino kar {estindvajset metrov, te`ki
pa so bili neverjetnih enajst ton. Ponosen
sem na fante, da smo bili kos tudi tako
ekstremnim razmeram«
strokovno
Prehod na nov davčni sistem
Z letom 2010 je pri{lo do najve~je spremembe Zakona o davku na dodano vrednost od njegove uvedbe pred enajstimi leti; v veljavo je stopil mehanizem obrnjene dav~ne obveznosti. Ker Skupina CGP deluje v sektorju gradbeni{tva in spremembe v veliki meri vplivajo na na{e
ustaljene poslovne procese, smo `e v preteklem letu pri~eli z aktivnostmi, da bi bil prehod na nov sistem nebole~ tako za potek poslovnih
procesov kot tudi za zaposlene, ki jih spremembe zadevajo.
Klju~ne spremembe.
To zakonsko dopolnilo prina{a mehanizem
obrnjene dav~ne obveznosti med izbrane
skupine zavezancev na ozemlju Slovenije
v skladu s 76. a ~lenom ZDDV. Razlogi za
spremembe so obse`ne utaje davka na dodano vrednost in goljufije v vseh dr`avah
~lanicah na podro~ju gradbeni{tva, ki je s
tem postal rizi~ni sektor.
Obrnjeno dav~no breme velja za naslednje
storitve ali dobave: gradbena dela, posredovanje osebja v gradbeni{tvu; dobava
nepremi~nin, ~e se je dobavitelj odlo~il za
obdav~enje na podlagi podane izjave in
dobava odpadkov, ostankov in rabljenega
materiala.
Mehanizem obrnjene
dav~ne obveznosti.
V Sloveniji se tako v dolo~enih sektorjih na
novo uvaja mehanizem obrnjene dav~ne
obveznosti, s ~imer so DDV namesto doba-
viteljev dol`ni obra~unati in pla~ati prejemniki dobav in naro~niki storitev.
Bili smo pripravljeni.
V Skupini CGP smo za prehod na nov na~in
obra~unavanja DDV izvedli vrsto ukrepov s
katerimi smo posku{ali obdr`ati transparentnost in jasne poslovne procese.
Razvili smo programsko re{itev, ki vsakodnevno preverja zavezanost za DDV ter
usklajuje na{e {ifrante kupcev in dobaviteljev s {ifranti, ki jih objavlja Dav~na uprava
RS. S tem smo zagotovili a`urnost in popolno to~nost {ifrantov partnerjev po vseh
podjetjih Skupine CGP.
Z dobaviteljem celovite informacijske re{itve
Navision smo nadgradili sam Navision, saj je
bilo potrebnih kar nekaj ve~jih posegov. ^e
v grobem povzamem, spremenjene so bile
nastavitve knji`nih skupin in kontov, prenovili smo dav~no knjigo, zaradi sprememb pri
poro~anju o DDV pa tudi poro~ila in modul
za izvoz podatkov. Spremenjena je logika
delovanja prejetih ra~unov v Navisionu, dodana polja za datum DDV. Spremenjeni so
bili tudi na{i izdani ra~uni, ki so po novem
opremljeni s specifikacijo in klavzulami.
Vseskozi smo aktivno sodelovali s Slu`bo
za obra~un in skupaj organizirali interna
izobra`evanja za klju~ne sodelujo~e v procesu, ki jih spremembe zadevajo. Na intranetu
smo odprli razdelek, kjer zaposleni najdejo
klju~ne informacije glede sprememb DDV.
@e v prvih dneh januarja smo pri~eli z informiranjem oseb javnega prava glede zakon-
skih sprememb in jih napotili na zakonske
dolo~be glede potrebnih izjav glede pridobitne in nepridobitne dejavnosti. V sodelovanju s Kadrovsko slu`bo so bila organizirana
izobra`evaja za {irok krog uporabnikov. Na
delavnicah, ki ji je vodila dav~na svetovalka
mag. Tanja Urbanija, je bilo s spremembami
in novostmi na podro~ju DDV-ja seznanjenih
112 zaposlenih v Skupni CGP.
Zaradi mnogih nejasnosti, ki jih je v za~etku
leta odprla sprememba na dav~nem
podro~ju, je bila Slu`ba za ra~unovodstvo v
stikih z Dav~no upravo ter sproti re{evala situacije. Danes vsi postopki ustaljeno te~ejo
in vse programske dodelave v celoti delujejo. DDV in mehanizem obrnjene dav~ne obveznosti sta postala del vsakdanjih opravil.
Naravne znamenitosti obdržati v pr
Tam, kjer se ni`inski Krakovski pragozd
po~asi vzpenja v hribovite, zelene Gorjance,
le`i Kostanjevica na Krki, edino in najmanj{e
slovensko mestece na otoku, imenovano
tudi Dolenjske Benetke. Te`ko bi na{li koga,
ki ob pogledu na leno reko Krko, na sprehodu skozi staro mestno jedro, pri ogledu
galerijskih zbirk ali prou~evanju naravne
in kulturne dedi{~ine kraja ne bi na{el tudi
nekaj zase. Kostanjevica se omenja kot mesto `e davnega leta 1252, njen razcvet pa je
omogo~il vojvoda Bernard Spanheim, ki je
leta 1234 tu ustanovil cistercijanski samostan, da bi utrdil svoje posesti na Dolenjskem. Danes ima v njem svoj sede` Galerija
Bo`idar Jakac, okolico samostana pa krasijo
mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih
Forma Viva. S {tevilnimi likovnimi deli se
pona{a tudi Gorjupova galerija v tamkaj{nji
osnovni {oli. Podjetje VGP, ki je v skupini
CGP specializirano za sanacijo re~nih bre`in,
v teh spomladanskih mesecih obnavlja levi
8
breg reke Krke na odseku Sajevci, v dol`ini
225 metrov. Gre za
manj{i poseg v strugo
reke in naravo, pove
vodja projekta Janez
Fran~i~ (na fotografiji).
»Poseg je bil neizogiben, z njim bomo prepre~ili nenadzorovano
premikanje bre`ine in {irjenje re~ne struge
na ra~un kmetijskih zemlji{~. Pri delu med
Po nekaj »zelenih « je leto{nja zima znova
pokazala zobe. Debele sne`ne odeje so se
predvsem razveselili najmlaj{i, medtem ko
so udele`enci v prometu, predvsem v dneh
intenzivnega sne`enja imeli kar nekaj preglavic. Na{a zimska slu`ba je s strokovnim in
po`rtvovalnim delom skozi celo zimo poskrbela, da je bilo te`av na cestah ~im manj in
da je promet potekal teko~e in varno. Ob zadnjem ve~jem sne`enju v tej zimi, na dan ko
je na Dolenjskem zapadlo pol metra snega,
v medijih komentarje v stilu: »vzdr`evalce
cest sneg znova presenetil«. Nikogar pa ne
zanima, da nisem imel pogojev, da bi cesto
lahko o~istil«, rahlo razo~arano pove Janez.
Na{a sogovornika pravita, da sta v vseh teh
letih marsikaj do`ivela, {tevilne zgodbe pa
so se praviloma kon~ale sre~no. Alojz Golob: »Ceste plu`im `e 32 let. Razmere so danes precej druga~ne, kot so bile pred dvajsetimi in ve~ leti. ^eprav je bila kakovost
gum mnogo slab{a, je bilo na cestah bi-
Alojz Golob, voznik
Janez Bla`i~, voznik
smo obiskali na{o bazo v Trebnjem. Nekaj
vtisov sta nam zaupala voznika Janez Bla`i~
in Alojz Golob, ki imata dolgoletne izku{nje
s plu`enjem cest. Oba sta se strinjala, da so
vozniki ki vozijo v ~asu sne`enja, praviloma
sila nestrpni in neu~akani. Janez Bla`i~: »
Nezgrajeni del dolenjske avtoceste je za
plu`enje sila zahteven. Promet je zelo gost,
na cesti je veliko tovornjakov, vozniki kljub
slabim voznim razmeram vozijo hitro in brez
ustrezne zimske opreme. Tako prihaja do
zdrsov; posledica je zastoj prometa in ker
ni druge mo`nosti, s plugom stojim v koloni
in ~akam. Razjezi me, ko potem zasledim
stveno manj zastojev kot danes. Avtomobili
imajo sodobne elektronske sisteme proti
zdrsu, kakovostne pnevmatike, a vse to ni~
ne pomaga; »zapade centimeter snega, na
cestah vse stoji«! Jaz tega ne razumem in ne
bom nikoli razumel. Meni se v vsej karieri ni
zgodilo, da ne bi pri{el na cilj.Spominjam se
izredno hude zime leta 1984, ko smo plu`ili
pri 32 stopinjah pod ni~lo. Velikokrat imam
ob~utek, da je voznike strah zasne`enih
cest – glede na moje dolgoletne izku{nje,
je strah neupravi~en!«, mi Alojz pomaha v
slovo in se s svojim kamion odpelje novim
zgodbam naproti.
rvotni obliki
drugim uporabljamo lesene pilote in posebne mre`e v katere vstavimo kamen v obliki
valjev. Ocenjujem da bomo porabili tiso~
kubi~nih metrov kamna; prekrili ga bomo
s humusom, ki omogo~a ozelenitev v doglednem ~asu. Pomembno je izpostaviti, da
delamo na odseku ki sodi v obmo~je Nature 2000; to pomeni da moramo po kon~ani
sanaciji naravi povrniti prvotni izgled «,
razlo`i zahtevnost projekta, Janez Fran~i~.
Kostanjevica na Krki, je leta 2007 postala
samostojna ob~ina, njena vizija pa je razvoj
»mehkega« turizma, pri ~emer `elijo ohra-
9
njati naravne posebnosti v njihovi prvotni
obliki.
vzdrževanje cest in vodotokov
Vozniki so v zimskih
razmerah zelo nestrpni
proizvodnja
Martin Bla`i~, vodja Enote proizvodnje betona
Martin Bla`i~
Qulandija bo stala na
»našem« betonu
V Skupini CGP imamo pet betonarn, od tega delujejo {tiri: dve na Dolenjskem, v Novem
mestu in kamnolomu Vrh Pe~, dve v Posavju, na Drnovem in Bo{tanju. Trenutno betonarna
v ^rnomlju, v Beli krajini {e ne obratuje. Obiskali smo betonarno na Livadi v Novem mestu
iz katere oskrbujemo gradnjo manjkajo~e trase dolenjske avtoceste, z »na{im« betonom bo
zgrajen tudi najve~ji poslovno trgovski center v dolenjski prestolnici Qulandija. Na lokacijo
bodo~ega trgovskega centra, bomo do sredine junija prepeljali 27 tiso~ kubi~nih metrov
betona. Gradbi{~e z betonom oskrbujemo od novembra lani, do sedaj smo od premili polovico naro~ila. Vse na{e betonarne vodi, koordinira in nadzira Martin Bla`i~, ki si je v dveh
desetletjih dela pridobil ogromno znanja in izku{enj.
Na kaj moramo pri pripravi betonske
me{anice {e posebej paziti?
» Pozorni moramo biti na posamezne surovine, ki jih vme{amo – tu v prvi vrsti mislim na
pesek in cement.Pomembni so tudi dodatki,
ki dajejo betonu posebno karakteristiko kot
npr. vodo tesnost, plasti~nost, odpornost
na sol… Klju~ni pa so ljudje; ti morajo imeti
veliko znanja in izku{enj. Veste, v vseh teh
letih sem pri{el do spoznanja: Beton je preprosto potrebno za~utiti«!
Tadej Lamut
Kdo pripravlja recepture za betonske
me{anice?
» Vse pripravijo na{i tehnologi, vzorce dajemo v potrditev na ZAG (Zavod za
gradbeni{tvo). Ko dobimo potrjene vzorce,
za~nemo z me{anjem. Kakovost betona
kontroliramo v lastnem laboratoriju, vzorce po{iljamo tudi v Ljubljano na ZAG. Strokovnjaki iz zavoda vsake pol leta temeljito
pregledajo betonarno in ~e je vse v redu ji
podelijo certifikat. Na{i proizvodni obrati sodijo med tehnolo{ko najsodobnej{e;
na Dolenjskem v eni betonarni povpre~no
dnevno zme{amo 250 kubi~nih metrov betona. Zme{amo lahko 99 vrst betonov; kakovost je odvisna od namena uporabe.«
Kateri letni ~as je najbolj primeren za betoniranje?
»Spomladanski in jesenski meseci so
najbolj{i. Visoke poletne temperature niso
najbolj primeren ~as za betoniranje. Tisti, ki
mislijo da mo~no poletno sonce dobro vpliva na beton, so v zmoti. Poleti je potrebno
betonirati zgodaj zjutraj, pozimi pa po deseti uri dopoldne.«
Bla`i~ za konec {e dodaja, da so bili pod
njegovim vodstvom zabetonirani vsi viadukti na dolenjski avtocesti, od Slovenske vasi
do Trebnjega.
Razvoj - konkurenčna prednost
V Skupini CGP smo v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih in Pravilniku o ozna~evanju gradbenih proizvodov, dol`ni pridobiti certifikat
za vsak obrat, ki deluje v na{i skupini. V za~etku leta 2009 smo vzpostavili obrat `elezokrivnice v podjetju IGM SAVA, ki je sestavni del
Skupine CGP. Kako poteka postopek certificiranja kontrole proizvodnje za `elezokrivnico in kaj vse je bilo potrebno storiti, nam je v kratkem
pogovoru pojasnil Tadej Lamut, ki je v na{i dru`bi zadol`en za to podro~je.
Postavitev `elezokrivnice je mnoge stvari postavila dobesedno na »glavo«. Kaj ste
najprej morali narediti?
Res je, va{a ugotovitev je to~na! Najprej
smo zgradili obrat `elezokrivnice, nato smo
nabavili nove stroje in dodatno zaposlili ljudi. Nato smo pri~eli z pridobitvijo Certifikata
kontrole proizvodnje ter slovenske listine,
na podlagi katere nam je zakonodajalec podelil certifikat.
Naslednji korak je bil…
V minulem letu smo v podjetju IGM SAVA
pridobili vso potrebno dokumentacijo za
pridobitev certifikata. Tako smo oktobra
na Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, oddali vlogo za izdajo slovenskega tehni~nega
soglasja, predhodno pa smo morali vzpostaviti za~etek proizvodnje na lokaciji. Na
podlagi vloge, je zakonodajalec izvedel pregled obrata `elezokrivnice IGM SAVA in nam
po kon~anem postopku marca letos izdal
slovensko tehni~no soglasje. Ta dokument
pa je podlaga za izdajo Certifikata kontrole proizvodnje, ki smo ga konec marca tudi
prejeli.
Zakaj je za Skupino CGP pomembno,
10
da je ponovno pridobila Certifikat kontrole
proizvodnje?
S certifikatom najprej zadostimo zakonodaji; vendar pa ima pridobljeni dokument
mnogo ve~jo vrednost saj potrjuje, da smo
z vzpostavljenim sistemom sposobni slediti
kontroli kakovosti opravljenega proizvodnega procesa. Certifikat pomeni tudi bolj{e
izhodi{~e pri kupcih.
V na{i dru`bi je kakovost storitev in proizvodov izjemnega pomena! Filozofija Skupine
CGP namre~ veleva, da kupcem nudimo
najbolj{e kakovostne re{itve.
Kadrovniki se kljub veliki brezposelnosti, sre~ujemo s problemom zapolnitve delovnega
mesta, saj profil delovne sile ki je na voljo, vse preve~krat ne zadovolji kadrovskih potreb.
Deficitarnost kadrov je v sodobni dru`bi odraz neravnovesja na trgu delovne sile. Na eni
strani se sre~ujemo s prese`kom, na drugi s pomanjkanjem iskalcev zaposlitve. Razloge
za to gre pripisati tako pretekli izobra`evalni politiki, manj{i privla~nosti dolo~enih smeri
{tudija, kot tudi spremembam, ki so v preteklih desetletjih nastale v gospodarski strukturi
dr`ave.
Pojem deficitarnega kadra
Deficitaren kader je na~eloma kader, po katerem podjetja v dolo~enem ~asovnem obdobju permanentno povpra{ujejo, a ga na
trgu dela enostavno ni. Deficitarni kader se
pojavlja tudi v poklicih, ki niso deficitarni in nasprotno.
Kaj lahko naredimo
Kar lahko naredimo, je,
da vlagamo v ljudi, v
pridobivanje izku{enj
in
pridobivanje
prakti~nih znanj. Kajti
zavedati se moramo,
da je lahko prav vsak
poklic in vsak dober
kandidat deficitaren. Potrebno je imeti tudi jasno
sliko in vizijo o `elenih kadrih.
To pomeni, da ugotovimo, kaj so zanje motivacijski dejavniki, kaj jih spodbuja, motivira, kako razmi{ljajo, kaj si `elijo.
Nadalje je treba vse to spraviti oz. uskladiti z dejanskimi okvirji dru`be in realnimi
mo`nostmi. Le na tak{en na~in si lahko podjetje resni~no ustvari prave temelje, s katerimi bo uspe{no gradilo svojo poslovno pot in
si v lu~i dobrega delodajalca ustvarilo prednost pred konkurenco. Eden izmed na~inov
pridobivanja kadra, ki se ga poslu`ujemo v
na{i dru`bi je {tipendiranje ustreznih profilov sodelavcev.
Stanje zaposlenih
Konec meseca februarja 2010 je
bilo v CGP, d.d., njenih h~erinskih
dru`bah in na VGP Novo mesto, d.d.,
skupaj 786 zaposlenih. V obdobju od
12.11.2009 do 11.03.2010, smo v svoje vrste sprejeli nova sodelavca v:
•
•
PODRO^JU IN@ENIRINGA:
Igorja Florjan~i~a
CGP-GRADNJE, d.o.o.:
Jo`eta Zupan~i~a
Novima sodelavcema `elimo prijetno
po~utje in veliko poslovnih uspehov.
[tipendiranje = na~in pridobivanja novih kadrov
Prednost kadrovskih {tipendij so v tem, da
zagotavljajo takoj{njo prvo zaposlitev po
kon~anem {olanju. Poleg {tipendije,
{tipendistom `e med {olanjem
omogo~amo
pridobivanja dragocenih delovnih
izku{enj iz podro~ja
gradbeni{tva v sklopu
obvezne
strokovne
prakse in {tudentskega dela. Na{i zaposlenci nudijo {tipendistom tudi strokovno
pomo~ pri pisanju seminarskih in diplomskih
nalog.
Trenutno na visoko{olskih, univerzitetnih {tudijskih programih fakultete za
gradbeni{tvo in po programu za pridobitev
poklica gradbeni tehnik, {tipendiramo {tirinajst mladih perspektivnih in nadarjenih
{tipendistov.
Splo{ne pogoje za pridobitev {tipendije,
njeno vi{ino, postopke v zvezi s {tipendiranjem, urejajo Zakon o {tipendiranju in
na{i notranji interni akti. S spremembo
omenjenega zakona se je s {olskim letom
2008/09 pristojnost odlo~anja o dr`avnih
{tipendijah prenesla na centre za socialno
delo, pristojnost odlo~anja o novih Zoisovih
{tipendijah pa na Javni sklad RS za razvoj
kadrov in {tipendije. Le ta je bil ustanovljen
z namenom dodeljevanja sredstev za vlaganja v razvoj ~love{kih virov in kadrov za
ve~jo zaposljivost, vse`ivljenjskega u~enja,
konkuren~nosti, prenosa znanja in povezovanja znanstveno-raziskovalne sfere in
univerz z gospodarstvom, izobra`evalnega
sistema s potrebami trga dela in {tipendiranja. Navedene dejavnosti se izvajajo kot
instrumenti, eno ali ve~letni, in so lahko
sofinancirani iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
Tudi na{a dru`ba se uspe{no prijavlja na
razpise Sklada za pridobivanje sredstev za
sofinanciranje kadrovskih {tipendij.
11
Jasna Slemen{ek
»Za
{tipendiranje sem izvedela
med
opravljanjem
po~itni{kega dela
v CGP-ju. Pri tem
delu sem spoznala odli~no organiziranost posameznih ekip, njihovo pripadnost dru`bi in
strokovnost – del tak{ne ekipe si `elim
biti tudi sama. Samo {tipendiranje se
mi zdi v redu, saj si tako zagotovi{ tudi
po~itni{ko delo in s tem pridobi{ nekaj
novega znanja. Menim, da sam {tudij ni
dovolj organiziran v smislu prakti~nega
spoznavanja gradbeni{tva. Upam, da
bo kriza v gradbeni{tvu ~im prej minila,
da bom po kon~anem {tudiju lahko dobila zaposlitev in se dejansko preizkusila v izzivih, ki jih prina{a gradbeni{tvo.
Primo` Vrani~ar:
»CGP sem izbral
na podlagi dobrih izku{enj, ki
sem jih pridobil,
ko sem opravljal
enomese~no prakso. Kolikor spremljam razmere
v gradbeni{tvu,
menim, da ste
zelo
uspe{no
gradbeno podjetje. Vsekakor imam po
kon~anem {tudiju ambicije postati del
va{e ekipe. Ravno tako sem zadovoljen
s samim {tipendiranjem, dru`ba je zaenkrat izpolnila vsa moja pri~akovanja.
Nejc Pra{nikar:
»@e od nekdaj
gojim zanimanje
za arhitekturo in
matematiko, v
odlo~ilnih letih pa
se je med njima
zna{la {e mehanika, zato sem se
»kompromisno«
odlo~il za {tudij
gradbeni{tva. Na
»lovu za {tipendijo« sem takoj pomislil na va{o dru`bo, saj ste mi najbolj
poznano in najbli`je gradbeno podjetje. Informacije o {tipendiranju pa sem
pridobil kar na va{i spletni strani. Do
sedaj sem z vami, kot {tipenditorjem,
zelo zadovoljen. Imamo korekten odnos in zato bi vas z veseljem priporo~il
tudi drugim.
kadri
S štipendijo do
ustreznih kadrov
[tipenditor CGP, d.d.,
v o~eh nekaterih na{ih
{tipendistov
skrb za okolje
Delujemo preventivno
Med delovnim procesom se lahko zaradi nepazljivosti, nezgod, okvar, nepri~akovanih
razmer obratovanja (naklju~ni izpusti v zrak, vodo ali tla, razlitje, razsutje, po`ar, eksplozija ...) ali zunanjih vzrokov (poplava, potres, plaz, nesre~e v neposredni bli`ini
organizacije ...) pojavijo {kodljivi vplivi na okolje in zdravje ljudi.
Na{ cilj »postati okolju prijazna skupina«
posku{amo uresni~iti tudi preko prepoznavanja potencialnih nevarnosti in ugotavljanja z njimi povezanih tveganj, ki obsega celotno delovanje Skupine CGP. V ta
namen ekipa sistema ravnanja z okoljem
pripravlja elaborat preventivnega ravnanja za prepre~itev tovrstnih dogodkov ter
ukrepanje ob nastanku le-teh.
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesre~ami v 13. ~lenu pravi: »vsaka fizi~na
Nevaren pojav: je dogodek, ob
katerem je ali bi lahko nastala premo`enjska {koda ve~je
vrednosti, je ali bi lahko bilo
ogro`eno zdravje ali `ivljenje delavca oziroma bi lahko pri{lo do po{kodbe delavca,
zaradi katere bi bil delavec nezmo`en za
delo.
Obvladovanje izrednih razmer je klju~nega
pomena za prepre~evanje tovrstnih izrednih dogodkov ter u~inkoviti odziv na njih.
Projektna skupina SRO o izrednih skupinah
in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred
naravnimi in drugimi nesre~ami«.
Zaradi nepazljivosti, nezgod, okvar,
nepri~akovanih razmer obratovanja v Skupini CGP lahko pride do naslednjih potencialnih izrednih razmer:
Po`ar: je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano {iri
v prostoru in ~asu. Za po`ar
je zna~ilno spro{~anje toplote
skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Posledica zelo hitrega gorenja je lahko
eksplozija.
Eksplozija: je zelo hitra reakcija oksidacije ali razpada, ki
ima za posledico povi{anje
temperature ali tlaka oziroma
obeh hkrati.
Razlitje nevarne snovi: je dogodek, pri katerem nevarna
snov zaradi nenadzorovanega
iztekanja negativno vpliva na
varnost in zdravje ljudi ter okolja.
12
Projektna skupina sistema ravnanja z okoljem pripravlja in izvaja naslednje projekte:
• dolo~iti klju~no osebje in odgovornosti za
aktivnosti ob izrednih razmerah, ter predvsem, kdo je najvi{ji odgovorni,
• podatki o slu`bah za ukrepanje v izrednih
razmerah (gasilci, civilna za{~ita, ~istilni
servisi…),
• na~ini notranjega in zunanjega komuniciranja,
• prepoznavanjem mo`nih nevarnosti za
okolje in/ali zdravje ljudi ter vzrokov
zanje, preventivnimi ukrepi za njihovo
prepre~itev,
• potrebnimi ukrepi ob razli~nih primerih
izrednih razmer,
• informacijami o nevarnih snoveh,
vklju~no z njihovimi potencialnimi vplivi
na okolje in potrebnimi ukrepi v primeru
njihovega izpusta v okolje ter
• plani vaj in testiranje u~inkovitosti le-teh.
Projektna skupina sistema ravnanja z okoljem `eli, da se vsi dobro po~utimo v ~istem in zdravem okolju.
V Skupini CGP je {portna kultura na visokem nivoju. Zaposleni smo {portno precej dejavni; lani smo se udele`ili {tevilnih tekmovanj tako doma kot v tujini.
Z enako vnemo nadaljujemo tudi v
leto{njem letu: tekmujemo na delavskih
{portnih igrah - o tem bomo pisali v eni od
prihodnjih {tevilk ~asopisa. Tokratna {portna foto reporta`a je namenjena predvsem
belim {portom in na{i udele`bi na 38.
zimskih {portnih igrah cestarjev Slovenije.
»Pano`no dr`avno prvenstvo« je v januarju
bilo na mariborskem Pohorju, kjer so na{i
tekmovalci v mo~ni konkurenci ekip iz vse
Slovenije, dosegli nekaj vrhunskih rezultatov in odli~no zastopali CGP, kar je razvidno
tudi iz objavljenih rezultatov. Vsem, ki so
hrabro branili na{e barve, na terenih kjer
tekmujejo najbolj{e smu~arke sveta v tekmovanju za Zlato lisico, iz uredni{tva ~estitamo za sr~no borbo in pogum.
Veleslalom `enske: Kova~i~ Mateja 4. mesto, Mikli~ Tatjana 10. mesto, Hribar Milena
13. mesto, Kri`man~i~ Polonca 25. mesto in
Kastelic Andreja 30. mesto.
Veleslalom mo{ki: Jerele Vladimir in Gri~ar
Andrej 6. mesto, Kova~i~ Toma` in Ro`anc
Nenad 8. mesto, Tisovec Tadej 42. mesto,
Molek [tefan 43. mesto, Resnik Du{an 63.
mesto, Oven Peter 68. mesto, Kranjc Jo`e
69. mesto in Kastelec Cvetko 76. mesto.
Smu~arski teki `enske:
Kri`man~i~ Polonca 5. mesto.
Smu~arski teki mo{ki: Redek Jurij 12. mesto.
Deskanje na snegu: Zupan~i~ Matja` 4.
mesto.
Rezultati ekipno: VSL skupno 9. mesto,
VSL `enske 9. mesto, VSL mo{ki 8. mesto,
Teki skupno 7. mesto, Teki `enske 6. mesto
Teki mo{ki 10. mesto, Deskanje na snegu
4. mesto
Kon~ni ekipni rezultat: Smu~arska ekipa
CGP je osvojila dobro 8 mesto.
Radi tekmujemo na DŠI
V spomladanskem delu Delavskih {portnih iger, so tekmovanja v polnem teku. V
nekaterih disciplinah so sodelovali tudi na{i
sodelavci; posebej moramo izpostaviti namizni tenis, kjer je ekipa VGP v mo{ki konkurenci, osvojila odli~no drugo mesto. Ekipa
CGP-ja je bila v skupni razvrstitvi {tirinajsta.
Predstavnice ne`nej{ega spola so bile v igri
njenega mobilnega telefona je: 031 / 371
– 439!
BADMINTON (mo{ki in `enske)
^etrtek, 15. 4. 2010, ob 16. 00 v {portnem
centru na Ko{enicah.
BALINANJE (`enske)
Torek, 20. 4. 2010, ob 16.00 na balini{~u na
[egovi za VVO in na Ur{nih selih.
z malo belo `ogico uspe{nej{e in zasedle
med enajstimi ekipami {esto mesto. Tekmovanja {e zdale~ niso zaklju~ena, zato vas
`elimo opozoriti na nekatere termine in vas
vabimo da se udele`ite tekmovanj.
Dodatne informacije o prijavi na tekmovanje dobite pri Polonci Kri`man~i~: {tevilka
V primeru de`ja je tekmovanje samo na
Ur{nih selih.
BALINANJE (mo{ki)
^etrtek, 22. 4. 2010, ob 16.00 na balini{~u
na [egovi za VVO in na Ur{nih selih.
V primeru de`ja je tekmovanje samo na
Ur{nih selih.
13
športni utrinki
aši smučarji med
N
prvih deset
ujeti v objektiv
Kako prispevate k čistejšemu okolju?
temu namenjene posode, ki jih
nato odpeljejo na deponijo.
Du{an Obradovi}: Odnos do
okolja poka`emo `e na delovnem mestu. Poskrbim, da
je moje delovno okolje ~isto
in pospravljeno. Odpadke ki
nastajajo me delom pospravim na ustrezno mesto, med
delom skrbno pazim, da ustrezna ventilacija pra{ne delce
usmerja v silos, ki je temu namenjen. Odpadni les uporabimo za ogrevanje..
VARSTVO OKOLJA JE TRAJNA NALOGA
Lani je na{a slu`ba prevzela naloge varstva okolja za celotno
skupino CGP. Stalne naloge iz tega podro~ja so pridobivanje
okoljskih dovoljenj, izdelava na~rtov ravnanja z odpadki, urejanje in vodenje deponij, zbiranje, predelava in ponovna uporaba
recikliranega gradbenega materiala itd. Vzporedno pa aktivno
sodelujemo pri uveljavi okoljskega standarda v na{em podjetju.
V leto{njem letu je prioritetna naloga ureditev proizvodno
vzdr`evalnih kompleksov (Dobru{ka vas, Drnovo) iz naslova
odpadnih vod in odpadkov. Sistem je fizi~no `e vzpostavljen,
potrebno je zagotoviti sprotne preglede in podajati ukrepe v primeru motenj. Druga pomembna naloga je zagotavljanje ustrezne kapacitete deponij (zemlja in kamenje) za predelavo po
postopku R10. Naslednja pomembna naloga je fizi~na ureditev
obstoje~ih lokacij ZPC skupine CGP in pridobitev ustreznih dokazil o kakovosti za reciklirane materiale.
Varstvo okolja je trajna naloga. Pomembno je, da povzro~amo
~im manj odpadkov karlahko dose`emo z racionalno porabo potrebnega materiala in energije. Ko pa odpadki `e nastanejo moramo le te lo~evati na kraju samem in jih nato oddati ustreznemu
odjemalcu. Na ta na~in zagotavljamo ~istej{e okolje, predvsem
pa ogromno naredimo na zni`evanju stro{kov odvoza.
DANILO MALNAR
Andreja Kastelic: Za na{o generacijo je pomembno, da se
nau~imo skrbeti za okolje v
vsakdanjem `ivljenju, to mora
postati na{e glavno vodilo.
Ekologija mora postati na{
`ivljenjski slog.
Jo`e Pr{ina: Na lokaciji
Dobru{ka vas, kjer delam
skrbno pazimo da ne obremenjujemo okolja. Odpadna
olja, akumulatorje, krpe za
~i{~enje rok, jeklene odpadke, kovinske in nekovinske
odpadke ter komunalne smeti
odva`a poobla{~eni izvajalec.
Odpadke lo~ujemo in odvoz
spremljamo preko eviden~nih
listov.
Ambro`i~ Pavel: Pri delu na
vodotokih upo{tevamo tudi,
da izvedbo del prilagodimo
`ivljenjskemu ciklusu `ivali in
rastlin in tako ne motimo vzreje
mladi~ev pri `ivalih,rastlinam
pa omogo~imo semenitev in
naravno zasajanje. Z odstranitvijo podrtega in naplavljenega drevja ter vejevja iz jezov
in strug vodotokov dose`emo
bolj{o preto~no sposobnost in
prispevamo k ohranjanju ~iste
narave.
Mitja Omerzo: Kot strojnik pazim, da delovni stroj ne pu{~a
olje in s tem prepre~ujem
onesna`evanje okolja. Pri vsakodnevnem vzdr`evanju stroja
pazim, da embala`o odvr`em v
Avdiba{i} Gordana: Skrb za
~istej{e okolje je dol`nost
vsakega posameznika. Pri
delu sem pozorna predvsem
na var~evanje z energijo ter
smotrno porabo pisarni{kega
NAGRAJENCI 8. NAGRADNE
KRI@ANKE:
1. NAGRADA: 3 DNEVNA UPORABA PO^ITNI[KIH KAPACITET
V BOHINJSKI BISTRICI
Andrej Udov~ (na fotografiji),
Glavarjeva ulica 9, Trebnje
2. NAGRADA – NAHRBTNIK IN
DE@NIK: Vera Hrovati~, Pod
vinogradi 37, Stra`a
3. NAGRADA – ROKOVNIK IN
SVIN^NIK: Janez [ere, [egova
14, Novo mesto
Stane Jeraj: Pri vsakodnevnem
delu uporabljamo barve za pleskanje ~rt na cesti{~u. Zavedamo
se, da pri delu moramo posebno
pozornost nameniti okolju, zato
neporabljene barve shranjujemo v posebno embala`o. Tako
poskrbimo, da nepotrebno ne
obremenjujemo okolja; delovni
stroj ima tako prirejene posode
za shranjevanje odve~ne barve.
14
materiala. Kljub temu, se zavedam, da bi lahko naredila
{e veliko ve~; npr. prihajala v
slu`bo s kolesom….
Jure~i~ Albin: V dru`bi VGP
in na svojem delovnem mestu ves ~as skrbimo za ~isto
okolje. Z deli, ki jih opravljamo na potokih in rekah se
posku{amo ~im bolj prilagoditi naravi in ohranjanju `ivljenja
v na{em okolju.
energije in vode, poizku{amo
slediti tem opozorilom in se
obna{ati bolj preudarno. Pri{el
je ~as, ko moramo zaradi nevarnosti velike onesna`enosti
in nizke kulture ravnanja z odpadki razumeti, da je vse odvisno od nas samih, ki naj bi
poskrbeli za na{ bolj{i jutri .
delovnem mestu si dnevno
prizadevam za ~isto okolje, zavedam pa se, da obstajajo {e
rezerve.
Jo`e Lavren~i~: Pri proizvodnem procesu asfaltnih zmesi
se izlo~ene teko~ine iztekajo v lovilce olja. Pri polnjenju
bitumna za asfaltno bazo pa
uporabljamo posebne posode,
ki prepre~ujejo nezavarovano
izlivanje v okolje.
Igor Grahek: Pri asfaltiranju
nastajajo ostanki asfaltne
mase, ki jih deponiramo v za
to namenjeno deponijo. V na{i
bazi v Dobru{ki vasi, avto s katerim brizgamo ceste temeljito
o~istimo, ostanke bitumenske
emulzije pa zbiramo v posebnih koritih. Embala`o v kateri
nam dostavijo bitumenske
paste o~istimo, odpadke primerno skladi{~imo ter tako ne
obremenjujemo okolja.
Er{te Andrej: Pri svojem delu
imam pred o~mi dnevno skrb
za okolje. Preverim da stroji na gradbi{~u ne pu{~ajo
olja in da po kon~anem delu,
gradbi{~e pustimo ~im bolj
~isto in okolju prijazno.
Jo`e Novak: @e pri nabavi materiala pazimo kaj kupujemo.
Prizadevamo si, da je embala`a
ekolo{ko neopore~na,
v
skladi{~u pa poskrbimo, da
dobavitelji sproti odpeljejo
odpadno embala`o in tako
prepre~ujemo kopi~enje dodatnih stro{kov.
Igor Vovko: V betonarni Livada je dnevno ~i{~enje obveza;
pri tem vse odpadne vode
usmerjamo v lovilec in usedalnik betona, ki sta zgrajena v
skladu s predpisi o varovanju
okolja.
Marko Novak: Kot vsi v podjetju se tudi v tehni~nih
slu`bah zavedamo, da ima
ekologija pomembno vlogo v
na{em `ivljenju, zato skrbno
lo~ujemo odpadke. V podjetju deluje slu`ba, ki se ukvarja z ekolo{kimi vpra{anji, ki
je poskrbela da imamo posebna odlagalna mesta za
papir , kartu{e kot tudi za
ostale odpadke. Ob vse bolj
intenzivnem
opozarjanju
onesna`evanja s svetlobnimi
viri in neracionalne porabe
Mateja Kova~i~: Pri vsakdanjem delu sku{am tako osebno kot na delovnem mestu kar
najbolj doprinesti k varovanju
okolja. Skrbim, da odpadke
kot so kartu{e, baterije ipd.
odlagam v posebej ozna~ene
zabojnike, enako star papir.
Janez Pape`: Dnevno je potrebno poskrbeti za ~isto delovno okolje. Posebno skrb namenjamo skladi{~enju raznih
barv , olj in soli. Na mojem
Zavedam se, da bi lahko bil
moj doprinos k varovanju okolja ve~ji. Omenim naj, da bo
CGP aktivno sodelovali v akciji o~istimo Slovenijo v enem
dnevu, ki bo 17.4.2010. V okviru rednega vzdr`evanja bomo
sodelovali v sami ~istilni akciji,
kot tudi pri organizaciji odvozov odpadkov iz zbirnih mest
na komunalne deponije.
Marko Plesec: Kot vodja
gradbi{~a se zavzemam, da
odpadki ne le`ijo povsod in
da jih lo~ujemo. Poskrbim, da
je na gradbi{~u red in da po
kon~anem delu za seboj pospravimo.
Miha Pincoli~: Ena mojih glavnih nalog je da poskrbim, da
je okolica mojega delovnega
mesta ~ista in da v delavnici ni
oljnih made`ev. V proizvodnji
podjetja IGM vsi zaposleni skrbimo za ~isto okolje.
Stanko @arn: Na gradbi{~u pazimo da odpadke odpeljemo na
za to dolo~eno deponijo, enako
velja za ostanke betona.
POVABILO K SODELOVANJU
Vse bralce glasila vabimo, da sooblikujete rubriko UJETI V OBJEKTIV. Fotografije PO[LJITE na e-mail: mateja.turkÐcgp.si.
15
križanka
GESLO:
nagrade: 1. presene~enje, 2. nahrbtnik in de`nik,
3. rokovnik in svin~nik
Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Re{itve kri`anke po{ljite po po{ti na naslov: CGP, d.d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto ali oddajte osebno v pisarni
Slu`be marketinga in odnosov z javnostmi na sede`u dru`be. Re{itve kri`anke sprejemamo do vklju~no 30. julija 2010.
16