1. No category

1/2010
INFO
GLASILO SKUPINE CGP
1
aktualno
4
tema četrtletja
6
stebri
11
kadri
12
skrb za okolje
13
športni utrinki
14
ujeti v objektiv
16
križanka
Foto: Bo`o Vidmar
kazalo
3
CGP INFO
Glasilo Skupine CGP,
letnik 4/ {tevilka 1/ apri 2010
Odgovorna urednica:
Mateja Turk
Uredni{ki odbor: Mateja Turk,
Bo`o Vidmar, Slobodan Jovi~
Fotografije: Bo`o Vidmar
Lektoriranje: Bojan Valentin~i~
Oblikovanje:
Narobe studio Ljubljana
Prelom: Fotografika,
Bo{tjan Colari~ s.p.
Tisk: Tisk [epic Novo mesto,
@arko [epic s.p.
Pomlad nam je izrekla dobrodo{lico
Priznajte spo{tovani sodelavci, da vam po leto{nji dolgi beli zimi, spomladanske temperature, pti~je petje in
prebujanje narave resni~no godi. Pomlad nam je izrekla
dobrodo{lico, `elimo si, da bi nas topli son~ni `arki napolnili z energijo in nam dali dodatno motivacijo za naporne delavnike, ki so pred nami. V prvi leto{nji {tevilki
pi{emo o {tevilnih aktualnih temah, pripravili smo tudi
nekaj osebnih zgodb: spoznali boste Nikolo Brcanskega, predstavnika dru`be CGP v Beogradu. V pogovoru
z Miranom Tomljanovi~em Torkarjem pa predstavljamo
Podro~je in`eniringa.
V toplej{ih mesecih si lahko privo{~imo tudi izlet v naravo, zato v rubriki Gradnja stavb tokrat pi{emo o tem,
kako poskrbeti za zdravje in dobro po~utje ljudi. Mnogi od vas si boste minulo zimo
zapomnili po obilici snega. Na{i sodelavci, ki v zimskih mesecih delajo v zimski slu`bi
do`ivijo marsikaj; nekaj utrinkov so nam zaupali v rubriki Vzdr`evanje cest in vodotokov. V tokratni {tevilki smo posebno pozornost namenili skrbi za ~isto okolje, seveda
pa boste na{li {e obilo aktualnih vsebin iz drugih podro~ij dela Skupine CGP.
Vse zaposlene vabimo, da skupaj soustvarjamo vsebino glasila. Posredujte nam predloge in komentarje na e-mail naslov: mateja.turkÐcgp.si.
U`ivajte v prebiranju prve leto{nje {tevilke!
Uredni{tvo
2
Po dolgem zimskem obdobju, ki smo ga v
skupini CGP prebrodili z izvajanjem zimske
slu`be ter nekaterih visoko graditeljskih
objektov, smo `e stopili v pomladno obdobje, ki naj bi bilo nekoliko prijetnej{e in
aktivnej{e tudi na izvedbenem podro~ju.
nam je narediti pomembne korake k vitki,
u~inkoviti in stro{kovno obvladljivi organizaciji s poudarkom na projektnem vodenju.
Bilo je leto, ki ga je zaznamovala finan~na
in gospodarska kriza, ki se je {e posebej
Danes recesijski padec obsega investicij
na doma~em trgu sili vse k hitremu iskanju nadomestila na zunanjih trgih. Pri tem
bodo uspe{nej{i tisti, ki so na posameznih
trgih `e prisotni. To je bil razlog, da smo
preteklo leto intenzivno postavljali svoje
poslovne mre`e v dr`avah biv{e Jugoslavije in Albaniji. V vseh dr`avah tega obmo~ja
smo najprej odprli predstavni{tva, takoj
zatem pa tudi podjetja v lasti dru`be CGP,
d.d.. Lastno poslovno infrastrukturo smo
tako raz{irili v dr`ave izven Slovenije.
Gradbeni{tvo je pri tem zopet specifi~no,
zato je ta {e pomembnej{a. Zagotavljanje
vseh garancij investitorju, strokovne licence in reference, pla~ilni promet, zavarovanja in resursi za izvedbo projektov so samo
najbolj pere~e tematike s katerimi se gradbenik sre~a ob vstopu na zunanji trg. Pri
tem je potrebno poudariti, da poslovni
koncept Skupine CGP postavlja projekt v
sredi{~e. Ne glede na to kje se odvija, v
Sloveniji ali na zunanjem trgu. Model pridobivanja in obvladovanja izvedbe projekta je vedno enak. In za to je na zunanjem
trgu potrebno imeti u~inkovito poslovno
infrastrukturo, ki mora biti mo~no vpeta
v poslovne in strokovne funkcije centrale
dru`be. To je predpogoj, da z enako zanesljivostjo in kredibilnostjo izvede{ projekt v
Sloveniji ali na zunanjem trgu.
Ponosni smo, da smo v vsaki dr`avi na
prej omenjenem obmo~ju realizirali vsaj
en projekt, s katerim smo kondicirali na{o
poslovno infrastrukturo na zunanjem trgu.
[e posebej je pri tem pomemben ~lovek, ki
podjetje na zunanjem trgu zastopa in vodi.
Na{ direktor v Beogradu ima visoke strokovne reference ter ugled na srbskem trgu.
Ob mo~ni strokovni in izvedbeni podpori iz
centrale v Novem mestu se lahko kvalitetno podaja v boj za projekte. Pomembno
je, da zunanji trg ni prepu{~en samemu
sebi. ^im tesnej{a bo vez, ve~ji bo uspeh.
Marjan Pezdirc, predsednik uprave
V navedenem obdobju smo opravili tudi
zaklju~ni obra~un leta 2009 za katerega
lahko re~emo, da je bilo leto velikih premikov, nepredvidljivih dogodkov in {tevilnih
presene~enj.
V skupini CGP smo razmere pravilno in
pravo~asno prepoznali ter usmerili vse
sile k racionalizaciji poslovanja. Uspelo
odra`ala v zmanj{anem obsegu razpisanih del s strani investitorjev. Dejavnost
gradbeni{tva je posebej prizadelo korenito zmanj{anje, celo zastoj, najve~jih narodnogospodarskih investicij, strate{kih
projektov dr`ave, kar ima lahko pomembne posledice tudi na narodnogospodarske
kazalce ter javne finance. A o~itno se na
tem podro~ju vse {e ni zgodilo v lanskem
3
Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo kljub
zahtevnim in nepredvidljivim razmeram,
dosegli zastavljene cilje ter okrepili status
blagovne znamke CGP v doma~em in tujem
prostoru. To je dobra osnova za poslovanje
v letu 2010, ko se razmere v gradbeni{tvu
{e dodatno zaostrujejo in ko je `ivljenjskega pomena pridobiti in imeni primeren obseg dela ter premi{ljenost vseh poslovnih
odlo~itev in zaupanje investitorjev.
Kljub zahtevnim ~asom z optimizmom
zrem v prihodnost in `elim, da je tudi Va{
pogled »son~en«.
Sre~no!
Marjan Pezdirc, predsednik uprave
aktualno
Z optimizmom zremo
v prihodnost
letu. Zahtevne, ~e ne {e te`je razmere se
nadaljujejo tudi v leto 2010.
tema četrtletja
Miran Tomljanovi~ Torkar, namestnik direktorja Podro~ja in`eniringa
V gradbeništvu ni serijskih
proizvodov
Gospodarska kriza {e ni kon~ana opozarjajo analitiki in napovedujejo da se bodo v podjetjih, v
prihodnjih mesecih soo~ali z velikimi izzivi. Poleg nelikvidnosti s katero se soo~a vedno ve~ podjetij; v nekaterih panogah so se naro~ila mo~no zmanj{ala, pa je vedno ve~ji problem zamujanje
s pla~ili. »Gradbeni{tvo je panoga, ki je eno od najbolj izpostavljenih podro~ij,kjer so posledice
finan~ne nediscipline najbolj vidne in bole~e«, poudarja Miran Tomljanovi~ Torkar, namestnik direktorja Podro~ja In`eniring. Na{ sogovornik opozarja, da so razmere na trgu resni~no zaskrbljujo~e.
»V Skupini CGP smo razmeram kos, poslujemo uspe{no, vendar smo pri poslovanju zelo previdni
in racionalni«, opozarja Tomljanovi~. V gradbeni{tvu vztraja `e ~etrt stoletja, to je njegovo poslanstvo, pravi! V Skupino CGP je vstopil v letu 2001,doseganje ciljev pri projektu pa je zanj in njegove sodelavce najve~ji izziv. Prostega ~asa nima veliko, trenutke ki jih ima zase najraje pre`ivlja v
dru`inskem krogu. Ukvarja se z razli~nimi {porti, rad hodi v hribe in potuje.
—— Kako bi se opisali v neme stavku?
» Sem gradbenik z du{o«.
—— Ste namestnik direktorja Podro~ja
in`eniringa. Kak{na je vloga tega podro~ja
v Skupini CGP?
»Podro~je In`eniringa je eno od podro~ij
v Skupini CGP, kjer smo zadol`eni za izvajanje komercialnih dejavnosti, v na{ resor
sodi tudi izvedba in`eniring projektov na
doma~em in tujih tr`i{~ih. Direktor podro~ja
je Gregor Jakli~, skupno nas je zaposlenih
dvaintrideset ljudi.«
—— Vi ste osebno odgovorni za oddelek vodenje projektov – nam lahko opi{ete kaj
vse po~nete v va{em oddelku?
»V oddelku ki ga vodim je zaposlenih
4
enajst vodij projektov in vodja projektne pisarne. Moji sodelavci so visoko kvalificirani
in`enirji, ki vsak vodi svoje projektne time.
Pomembno je vedeti, da vsak projekt ima
svoj namen, vsak objekt je zelo specifi~en
in ima svojo zgodbo. Zaradi specifi~nosti
samega dela ima vseh enajst sodelavcev
– vodij projektov – visoka pooblastila in
polno odgovornost, da projekt realizirajo
—— Kdaj je za vas projekt zaklju~en?
»Zame projekt ni kon~an, ko se objekt preda naro~niku. Posel je zaklju~en, ko je »zaprta« finan~na konstrukcija projekta.«
—— Kaj je klju~no pri izvajanju projekta?
» Kot prvo je potrebno pridobiti naro~ilo
kupca za realizacijo projekta. Potem ga
je potrebno skrbno pripraviti in v njem
upo{tevati `elje kupca. Predvideti je potrebno finan~no konstrukcijo projekta
in izvedbeni rok. Podpisana pogodba z
naro~nikom je osnova za projektno vodenje in realizacijo. Pomemben je ~asovni
razpored realizacije projekta in da so vanj
vklju~eni vsi tisti ljudje, ki bodo stoodstotno doprinesli k kakovostnemu zaklju~ku
pridobljenega posla. Pomembne so
izku{nje najbolj odgovornih v projektu, da
v procesih dela ne bi prihajalo do napak in
zelo pomembna je tehnologija ki bo upora-
bljena pri samem delu. Po mojih izku{njah
je za uspe{no realizacijo posla klju~no
tudi, da vsi vklju~eni – tako naro~nik in mi
kot izvajalec – verjamemo v projekt ki nam
je bil zaupan.«
—— Pred tremi leti ste zagnali modul »projektne pisarne«. Se je odlo~itev izkazala za
pravilno?
»Odlo~itev se je izkazala kot izvrstna
pomo~ in podpora pri spremljanju projekta.
Nadgradili smo jo s t.i. »spletno pisarno«
in s sodobnimi komunikacijskimi orodji
omogo~amo vsem poobla{~enim osebam,
stalno spremljanje projekta. Na ta na~in
smo prihranili ogromno ~asa, izmenjava informacij in ukrepanje je bistveno hitrej{e.«
—— Kak{en je va{ stil vodenja?
» Prisegam na timsko delo, v gradbeni{tvu
je potrebno hitro reagirati. Nagibam se k
premisleku, ~e je seveda to mo`no. Po mojih izku{njah se v praksi potrjuje, da ve~
glav ve~ ve. Seveda pa je po zbranih informacijah kon~na odlo~itev moja in odlo~am
se hitro.«
—— Koliko ~asa ste zaposleni v dru`bi CGP?
V CGP sem zaposlen leto in pol, od oktobra 2008. Sem pa dru`bo CGP prvi~ spoznal v letu 2006, ko smo s podjetjem kjer
sem bil prej zaposlen, skupaj sodelovali
v projektu na podro~ju `elezni{ke infrastrukture.
Nikola Brcanski:
Rad prihajam
v Novo mesto
V Skupini CGP, smo `e pred ~asom sprejeli
strategijo v kateri smo za~rtali {iritev dejavnosti na tr`i{~a nekdanje skupne dr`ave.
Tako imamo med drugim svoje podjetje v
Srbiji, to~neje v Beogradu. Direktor Nikola
Brcanski, se je nedavno mudil na sede`u
dru`be v Novem mestu in ob tej prilo`nosti
je nastal pri~ujo~i kratek pogovor.
—— Ali je te`ko delati gradbene posle na
obmo~ju t.i. Balkana?
Balkan je {irok pojem; jaz lo~im bolje razviti zahodni del in {e nerazviti vzhodni del,
kamor sodijo Srbija, Bosna in Hercegovina, ^rna Gora…Najve~ji problem na tem
obmo~ju je, da po tri {tiri leta ne more{
dobiti odobrenih ban~nih kreditov s katerim bi realiziral potrjen projekt. Denarja ne
more{ dobiti, projekti stojijo in ja {e vedno
v gospodarstvu vlada kaos.
—— Je Skupina CGP `e vpeta v kak{ne projekte v Srbiji?
Trenutno ne, smo pa v igri za pridobitev posla v dveh projektih. Oddali smo kompletno dokumentacijo na mednarodni razpis,
5
—— Razlogi da 25 let vztrajate v gradbeni{tvu
so…?
»Gradbeni{tvo je zelo {iroka dejavnost, ki
gradbeniku omogo~a nenehno kreativnost.
@e od pradavnine gradbeni{tvo ~love{tvu
omogo~a vi{jo kakovost vsakdanjega `ivljenja, udobje... Gradbenik s tem ko dokon~a
objekt, uresni~uje ~lovekove sanje, udejanja njegovo fantazijo, `elje…
—— Ali ste `e zgradili svoj sanjski objekt?
Zanimivo vpra{anje. Nisem razmi{ljal o
svojem sanjskem objektu. Morda pa odslej
bom! V sklopu Podro~ja in`eniring deluje
tudi Slu`ba za tuje trge, kjer sta zaposlena
vodja slu`be in komercialist za tuje trge.
Zadol`ena sta za spremljanje dogajanja
na tr`i{~ih, ki jih je uprava Skupine CGP
dolo~ila za ciljne trge. Oddelek ima pri projektih v Sloveniji v katere so vklju~eni tuji
partnerji, pomembno povezovalno vlogo.
V oddelku bdijo tudi nad funkcioniranjem
na{ih h~erinskih podjetij, ki jih imamo na
Hrva{kem, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter
Albaniji.
za gradnjo deset kilometrskega odseka
ceste pri Po`arevcu. V drugem projektu pa
so pogovori v sklepni fazi; smo kandidati
za gradnjo Petrolove ~rpalke v Valjevu. Ali
bomo uspe{ni, je v tem trenutku nemogo~e
napovedati.
—— Kak{en je va{ delovni dan?
V dveh besedah – zelo dinami~en! Dnevno se vozim iz Novega Sada kjer `ivim v
slu`bo v Beograd. Moje delo je, da i{~em
potencialne investitorje na podro~ju izgradnje cest in `eleznic. Kmalu bom odprl
{e eno podro~je: stanovanjska gradnja na
obmo~ju Beograda in Novega Sada.
—— Kak{en je CGP skozi va{ pogled?
Najprej `elim povedati, da mi je v veliko
zadovoljstvo delati za CGP.
Kmalu ko sem postal ~lan te velike dru`ine,
sem opazil da so naloge to~no razdeljene
in da vsak natanko ve, kaj mora storiti. To je
dobro. V{e~ mi je, da so odnosi spro{~eni,
kolektiv mlaj{i in da se med seboj razumete. Rad pridem na obisk v Novo mesto.
tema četrtletja
od podpisa pogodbe do kon~ne predaje naro~niku. Vodje so odgovorni tako za
tehni~no pravilnost in racionalizacijo gradnje, kot za finan~ni rezultat projekta.«
inženirske gradnje
Podvoz bo omogočil
krajše čakalne dobe
Toma` Kova~i~: »Podvoz bo namenu
predan do leto{njega bo`i~a.«
Lavra Krea~i~: »Podvoz bo pripomogel
k ve~ji varnosti.«
Alojz Lovko: »Vozniki so precej
neu~akani, a ve~ kot delati se ne da.«
Alojz Knafelj: »Varnost otrok je pri nas
na prvem mestu.«
Jo`ica Mirti~: »To bo velika pridobitev za
kraj, {koda le, da deset let prepozno.«
Od lanskega septembra gradimo podvoz
Dobova. Investitor je Direkcija Republike Slovenije za ceste, celotni projekt pa
je ocenjen na 7,4 milijona evrov. Ob~ina
Bre`ice bo zagotovila en milijon evrov,
kar je v tem trenutku najve~ja investicija v tej posavski ob~ini. »Dela se v zadnjem obdobju izvajajo s polno paro,
zaradi slabih vremenskih razmer – de`ja
in snega – pa dobra dva meseca nismo
mogli delati«, nam ob obisku pove vodja
projekta Toma` Kova~i~. Podvoz Dobova
je rezultat ve~ desetletnega prizadevanja krajanov in ob~ine za re{itev prometnih zagat sredi naselja Dobova. Podvoz
bo spremenil podobo naselja Dobova
in kar je najpomembnej{e pripomogel
k varnej{emu pre~kanju `elezni{kega
prehoda, navaja svetovalka bre`i{kega
`upana Lavra Krea~i~. Poleg ve~je prometne varnosti se bo precej zmanj{ala tudi
~akalna doba za voznike. Dela so izredno
zahtevna saj delamo, tako Kova~i~ pod
t.i. »prometom« – `elezni{ki promet po-
teka nemoteno, kar je sila nevsakdanje.
Spomnimo: mednarodni `elezni{ki mejni
prehod Dobova je mejni prehod med Slovenijo in Hrva{ko in je izredno frekven~en.
Dnevno ga prevozi veliko {tevilo vlakov,
tako da na{i delavci resni~no delajo
pod posebnimi pogoji. »Kljub ote`enim
delovnim pogojem, med drugim se spopadamo s problemom talne vode, saj
se gradbi{~e nahaja na prodnatih tleh,
bomo z velikim prizadevanjem vseh, z
deli zaklju~ili v predvidenem – to je 15
mese~nem roku. Ali povedano druga~e,
podvoz bo namenu predan do leto{njega
Bo`i~a,« nam je samozavestno ob odhodu dejal vodja projekta, Toma` Kova~i~.
Podvoz naselja ne bo samo prometno razbremenil, izbolj{al bo razmere v okolju in
kar je najva`nej{e povezal bo Dobovo, ki
jo je `eleznica pred leti razdelila na dva
dela. Zaposleni v CGP – ju, znova kot `e
ne{tetokrat do sedaj dokazujemo, da
smo kos tudi naj zahtevnej{im nalogam.
Prometna varnost na
prvem mestu
Ob~ina Stra`a sodi med mlaj{e ob~ine,
a ima bogato zgodovino, saj se sedanja
ob~ina v pisnih zgodovinskih virih prvi~
omenja v letu 1250. Sedemsto {est deset
let kasneje, pa na{e podjetje obnavlja odsek glavne prometnice, regionalne ceste
Soteska – Novo mesto. Dela izvajamo na
relaciji Jurka vas – Potok, ta del ceste je
tudi najnevarnej{i.« Odsek skozi Jurko vas
je ozek, neosvetljen, z neurejenim avtobusnim postajali{~em in kot tak je tudi
za nas delovno zelo zahteven. Delamo
»pod prometom«, na cesti je delna zapora, v konicah zjutraj in popoldne nastajajo zastoji. Vozniki so precej neu~akani, a
ve~ kot delati se ne da«, nam na terenu
pove Alojz Lovko, vodja projekta. Tudi
sami smo pri~a neu~akanosti voznikov in
vo`nje z neprimerno hitrostjo, zato na{im
fantom ob slovesu s fotografom za`eliva
sre~no pri delu. Odsek ki ga rekonstruiramo – polo`ili bomo nov asfalt, zgradili
plo~nik,javno razsvetljavo, vodovod in ka-
6
nalizacijo za odvod odpadnih komunalnih
voda – se uporablja tudi kot {olska pot
v smeri Vavte vasi. Izgradnja je bila leta
in leta te`ko pri~akovana, kar nam potrdi
tudi doma~i `upan: » Po dolgih letih smo
kon~no do~akali gradnjo ceste in plo~nika.
Ko bo odsek zgrajen bomo veliko pridobili, predvsem bolj varni bodo na{i otroci
na poti v {olo in iz nje. Varnost otrok je
pri nas na prvem mestu«, odlo~no pove
`upan Alojz Knafelj. Za mnenje vpra{amo
{e v tamkaj{njem vrtcu, ki deluje v sklopu Osnovne {ole Vavta vas. » Za vrtec to
pomeni zelo veliko, saj se bodo ~ez nekaj
mesecev na{i otroci lahko varno sprehodili po plo~niku. [olarji pa bodo v novem
{olskem letu lahko pe{ varno pri{li v {olo.
To bo velika pridobitev za kraj, {koda le,
da deset let prepozno« nam zaupa Jo`ica
Mirti~, iz vrtca Krkine lu~ke. Sedaj ko to
berete, smo trideset odstotkov del `e
opravili; kon~ali naj bi konec junija kar je
pet mesecev pred rokom.
V Termah Krka - s tremi naravnimi
zdravili{~i, hoteli na Oto~cu in v Novem
mestu ter atraktivnim igri{~em za golf – so
leto{nje leto za~eli z dvema pomembnima
investicijama; obnovitvena dela pa izvaja
na{e podjetje. Ve~ji zalogaj je nalo`ba v
Strunjanu kjer se bo po zaklju~ku del obogatila in izbolj{ala ponudba tamkaj{njega
obmorskega centra Talaso Strunjan. V
[marje{kih Toplicah pa zaklju~ujemo
obnovo priljubljenega lesenega bazena.
Nove moderne bazenske komplekse v
Strunjanu in [marje{kih Toplicah bodo
prvi kopalci lahko preizkusili v ~asu prvomajskih po~itnic.
Talaso Strunjan, ki le`i v neokrnjeni naravi
krajinskega parka, bo po kon~ani prenovi
Hotelu Svoboda omogo~al kakovostnej{e
namestitvene in bazenske zmogljivosti,
ter s tem za goste postal {e bolj privla~en
in zanimiv. V ~asu gradnje smo na{e delavce obiskali in se prepri~ali, da delajo
dobro in profesionalno. » Ru{enje je bilo
zelo zahtevno, saj so obstoje~i nosilci
merili v dol`ino kar {estindvajset metrov,
te`ki pa so bili neverjetnih enajst ton. Ponosen sem na fante, da smo bili kos tudi
tako ekstremnim razmeram«, je na kratko
strnil vtise, vodja projekta Mirko [pendal.
Programi talasoterapije, ki jih izvajajo v
obmorskem centru Krkinih term, potre-
bujejo ve~ prostora, zato smo prenovili
tudi sprostitveni center Salia ter vhodni
avli hotela in bazenov. S posodobitvami
si v Termah Krka obetajo ve~ mo`nosti za
razvoj zdravstvene in fizioterapevtske dejavnosti, ki se s sprostitvenimi programi
vzajemno dopolnjujeta.
Znameniti leseni bazen je v zdravili{kem
parku Term [marje{ke Toplice eden od
njihovih za{~itnih znakov. » Glavnino del
smo opravili v zimskih mesecih, ve~inoma
nas je spremljal de`. Poglavitna ovira pri
gradnji nove {koljke bazena je bilo blato,
v~asih globoko tudi do pol metra. Smo tik
pred zaklju~kom del, v teh dneh urejamo
zunanjo okolico bazena« je zadovoljno
povedal vodja projekta Mirko [pendal.
Naj spomnimo na{e bralce, da je sedaj
`e nekdanji leseni bazen, bil najstarej­{i v
sklopu odprtega kopali{~a, po nekaterih
podatkih {e iz konca 18. stoletja. Zgrajen
je bil nad vrelcem termalne vode, njegovo
ogrodje je bilo iz hrastovih plohov, dno iz
smrekovih desk. Bazen ni bil betoniran ali
oble~en v keramiko, ampak je pod lesom,
ki je brez kemi~nih premazov, z zbito ilovico dr`ala vodo. Obe nalo`bi bomo namenu predali pred prvomajskimi po~itnicami
in tako ponosno lahko trdimo, da tudi
v CGP –ju, skrbimo za zdravje in dobro
po~utje ljudi.
7
gradnja stavb
Gradimo sodobne
bazenske komplekse
Mirko [pendal: »Ru{enje je bilo zelo
zahtevno, saj so obstoje~i nosilci merili
v dol`ino kar {estindvajset metrov, te`ki
pa so bili neverjetnih enajst ton. Ponosen
sem na fante, da smo bili kos tudi tako
ekstremnim razmeram«
strokovno
Prehod na nov davčni sistem
Z letom 2010 je pri{lo do najve~je spremembe Zakona o davku na dodano vrednost od njegove uvedbe pred enajstimi leti; v veljavo je stopil mehanizem obrnjene dav~ne obveznosti. Ker Skupina CGP deluje v sektorju gradbeni{tva in spremembe v veliki meri vplivajo na na{e
ustaljene poslovne procese, smo `e v preteklem letu pri~eli z aktivnostmi, da bi bil prehod na nov sistem nebole~ tako za potek poslovnih
procesov kot tudi za zaposlene, ki jih spremembe zadevajo.
Klju~ne spremembe.­
To zakonsko dopolnilo prina{a mehanizem
obrnjene dav~ne obveznosti med izbrane
skupine zavezancev na ozemlju Slovenije
v skladu s 76. a ~lenom ZDDV. Razlogi za
spremembe so obse`ne utaje davka na dodano vrednost in goljufije v vseh dr`avah
~lanicah na podro~ju gradbeni{tva, ki je s
tem postal rizi~ni sektor.
Obrnjeno dav~no breme velja za naslednje
storitve ali dobave: gradbena dela, posredovanje osebja v gradbeni{tvu; dobava
nepremi~nin, ~e se je dobavitelj odlo~il za
obdav~enje na podlagi podane izjave in
dobava odpadkov, ostankov in rabljenega
materiala.
Mehanizem obrnjene
dav~ne obveznosti.
V Sloveniji se tako v dolo~enih sektorjih na
novo uvaja mehanizem obrnjene dav~ne
obveznosti, s ~imer so DDV namesto doba-
viteljev dol`ni obra~unati in pla~ati prejemniki dobav in naro~niki storitev.
Bili smo pripravljeni.
V Skupini CGP smo za prehod na nov na~in
obra~unavanja DDV izvedli vrsto ukrepov s
katerimi smo posku{ali obdr`ati transparentnost in jasne poslovne procese.
Razvili smo programsko re{itev, ki vsakodnevno preverja zavezanost za DDV ter
usklajuje na{e {ifrante kupcev in dobaviteljev s {ifranti, ki jih objavlja Dav~na uprava
RS. S tem smo zagotovili a`urnost in popolno to~nost {ifrantov partnerjev po vseh
podjetjih Skupine CGP.
Z dobaviteljem celovite informacijske re{itve
Navision smo nadgradili sam Navision, saj je
bilo potrebnih kar nekaj ve~jih posegov. ^e
v grobem povzamem, spremenjene so bile
nastavitve knji`nih skupin in kontov, prenovili smo dav~no knjigo, zaradi sprememb pri
poro~anju o DDV pa tudi poro~ila in modul
za izvoz podatkov. Spremenjena je logika
delovanja prejetih ra~unov v Navisionu, dodana polja za datum DDV. Spremenjeni so
bili tudi na{i izdani ra~uni, ki so po novem
opremljeni s specifikacijo in klavzulami.
Vseskozi smo aktivno sodelovali s Slu`bo
za obra~un in skupaj organizirali interna
izobra`evanja za klju~ne sodelujo~e v procesu, ki jih spremembe zadevajo. Na intranetu
smo odprli razdelek, kjer zaposleni najdejo
klju~ne informacije glede sprememb DDV.
@e v prvih dneh januarja smo pri~eli z informiranjem oseb javnega prava glede zakon-
skih sprememb in jih napotili na zakonske
dolo~be glede potrebnih izjav glede pridobitne in nepridobitne dejavnosti. V sodelovanju s Kadrovsko slu`bo so bila organizirana
izobra`evaja za {irok krog uporabnikov. Na
delavnicah, ki ji je vodila dav~na svetovalka
mag. Tanja Urbanija, je bilo s spremembami
in novostmi na podro~ju DDV-ja seznanjenih
112 zaposlenih v Skupni CGP.
Zaradi mnogih nejasnosti, ki jih je v za~etku
leta odprla sprememba na dav~nem
podro~ju, je bila Slu`ba za ra~unovodstvo v
stikih z Dav~no upravo ter sproti re{evala situacije. Danes vsi postopki ustaljeno te~ejo
in vse programske dodelave v celoti delujejo. DDV in mehanizem obrnjene dav~ne obveznosti sta postala del vsakdanjih opravil.
Naravne znamenitosti obdržati v pr
Tam, kjer se ni`inski Krakovski pragozd
po~asi vzpenja v hribovite, zelene Gorjance,
le`i Kostanjevica na Krki, edino in najmanj{e
slovensko mestece na otoku, imenovano
tudi Dolenjske Benetke. Te`ko bi na{li koga,
ki ob pogledu na leno reko Krko, na sprehodu skozi staro mestno jedro, pri ogledu
galerijskih zbirk ali prou~evanju naravne
in kulturne dedi{~ine kraja ne bi na{el tudi
nekaj zase. Kostanjevica se omenja kot mesto `e davnega leta 1252, njen razcvet pa je
omogo~il vojvoda Bernard Spanheim, ki je
leta 1234 tu ustanovil cistercijanski samostan, da bi utrdil svoje posesti na Dolenjskem. Danes ima v njem svoj sede` Galerija
Bo`idar Jakac, okolico samostana pa krasijo
mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih
Forma Viva. S {tevilnimi likovnimi deli se
pona{a tudi Gorjupova galerija v tamkaj{nji
osnovni {oli. Podjetje VGP, ki je v skupini
CGP specializirano za sanacijo re~nih bre`in,
v teh spomladanskih mesecih obnavlja levi
8
breg reke Krke na odseku Sajevci, v dol`ini
225 metrov. Gre za
manj{i poseg v strugo
reke in naravo, pove
vodja projekta Janez
Fran~i~ (na fotografiji).
»Poseg je bil neizogiben, z njim bomo prepre~ili nenadzorovano
premikanje bre`ine in {irjenje re~ne struge
na ra~un kmetijskih zemlji{~. Pri delu med
Po nekaj »zelenih « je leto{nja zima znova
pokazala zobe. Debele sne`ne odeje so se
predvsem razveselili najmlaj{i, medtem ko
so udele`enci v prometu, predvsem v dneh
intenzivnega sne`enja imeli kar nekaj preglavic. Na{a zimska slu`ba je s strokovnim in
po`rtvovalnim delom skozi celo zimo poskrbela, da je bilo te`av na cestah ~im manj in
da je promet potekal teko~e in varno. Ob zadnjem ve~jem sne`enju v tej zimi, na dan ko
je na Dolenjskem zapadlo pol metra snega,
v medijih komentarje v stilu: »vzdr`evalce
cest sneg znova presenetil«. Nikogar pa ne
zanima, da nisem imel pogojev, da bi cesto
lahko o~istil«, rahlo razo~arano pove Janez.
Na{a sogovornika pravita, da sta v vseh teh
letih marsikaj do`ivela, {tevilne zgodbe pa
so se praviloma kon~ale sre~no. Alojz Golob: »Ceste plu`im `e 32 let. Razmere so danes precej druga~ne, kot so bile pred dvajsetimi in ve~ leti. ^eprav je bila kakovost
gum mnogo slab{a, je bilo na cestah bi-
Alojz Golob, voznik
Janez Bla`i~, voznik
smo obiskali na{o bazo v Trebnjem. Nekaj
vtisov sta nam zaupala voznika Janez Bla`i~
in Alojz Golob, ki imata dolgoletne izku{nje
s plu`enjem cest. Oba sta se strinjala, da so
vozniki ki vozijo v ~asu sne`enja, praviloma
sila nestrpni in neu~akani. Janez Bla`i~: »
Nezgrajeni del dolenjske avtoceste je za
plu`enje sila zahteven. Promet je zelo gost,
na cesti je veliko tovornjakov, vozniki kljub
slabim voznim razmeram vozijo hitro in brez
ustrezne zimske opreme. Tako prihaja do
zdrsov; posledica je zastoj prometa in ker
ni druge mo`nosti, s plugom stojim v koloni
in ~akam. Razjezi me, ko potem zasledim
stveno manj zastojev kot danes. Avtomobili
imajo sodobne elektronske sisteme proti
zdrsu, kakovostne pnevmatike, a vse to ni~
ne pomaga; »zapade centimeter snega, na
cestah vse stoji«! Jaz tega ne razumem in ne
bom nikoli razumel. Meni se v vsej karieri ni
zgodilo, da ne bi pri{el na cilj.Spominjam se
izredno hude zime leta 1984, ko smo plu`ili
pri 32 stopinjah pod ni~lo. Velikokrat imam
ob~utek, da je voznike strah zasne`enih
cest – glede na moje dolgoletne izku{nje,
je strah neupravi~en!«, mi Alojz pomaha v
slovo in se s svojim kamion odpelje novim
zgodbam naproti.
rvotni obliki
drugim uporabljamo lesene pilote in posebne mre`e v katere vstavimo kamen v obliki
valjev. Ocenjujem da bomo porabili tiso~
kubi~nih metrov kamna; prekrili ga bomo
s humusom, ki omogo~a ozelenitev v doglednem ~asu. Pomembno je izpostaviti, da
delamo na odseku ki sodi v obmo~je Nature 2000; to pomeni da moramo po kon~ani
sanaciji naravi povrniti prvotni izgled «,
razlo`i zahtevnost projekta, Janez Fran~i~.
Kostanjevica na Krki, je leta 2007 postala
samostojna ob~ina, njena vizija pa je razvoj
»mehkega« turizma, pri ~emer `elijo ohra-
9
njati naravne posebnosti v njihovi prvotni
obliki.
vzdrževanje cest in vodotokov
Vozniki so v zimskih
razmerah zelo nestrpni
proizvodnja
Martin Bla`i~, vodja Enote proizvodnje betona
Martin Bla`i~
Qulandija bo stala na
»našem« betonu
V Skupini CGP imamo pet betonarn, od tega delujejo {tiri: dve na Dolenjskem, v Novem
mestu in kamnolomu Vrh Pe~, dve v Posavju, na Drnovem in Bo{tanju. Trenutno betonarna
v ^rnomlju, v Beli krajini {e ne obratuje. Obiskali smo betonarno na Livadi v Novem mestu
iz katere oskrbujemo gradnjo manjkajo~e trase dolenjske avtoceste, z »na{im« betonom bo
zgrajen tudi najve~ji poslovno trgovski center v dolenjski prestolnici Qulandija. Na lokacijo
bodo~ega trgovskega centra, bomo do sredine junija prepeljali 27 tiso~ kubi~nih metrov
betona. Gradbi{~e z betonom oskrbujemo od novembra lani, do sedaj smo od premili polovico naro~ila. Vse na{e betonarne vodi, koordinira in nadzira Martin Bla`i~, ki si je v dveh
desetletjih dela pridobil ogromno znanja in izku{enj.
—— Na kaj moramo pri pripravi betonske
me{anice {e posebej paziti?
» Pozorni moramo biti na posamezne surovine, ki jih vme{amo – tu v prvi vrsti mislim na
pesek in cement.Pomembni so tudi dodatki,
ki dajejo betonu posebno karakteristiko kot
npr. vodo tesnost, plasti~nost, odpornost
na sol… Klju~ni pa so ljudje; ti morajo imeti
veliko znanja in izku{enj. Veste, v vseh teh
letih sem pri{el do spoznanja: Beton je preprosto potrebno za~utiti«!
Tadej Lamut
—— Kdo pripravlja recepture za betonske
me{anice?
» Vse pripravijo na{i tehnologi, vzorce dajemo v potrditev na ZAG (Zavod za
gradbeni{tvo). Ko dobimo potrjene vzorce,
za~nemo z me{anjem. Kakovost betona
kontroliramo v lastnem laboratoriju, vzorce po{iljamo tudi v Ljubljano na ZAG. Strokovnjaki iz zavoda vsake pol leta temeljito
pregledajo betonarno in ~e je vse v redu ji
podelijo certifikat. Na{i proizvodni obrati sodijo med tehnolo{ko najsodobnej{e;
na Dolenjskem v eni betonarni povpre~no
dnevno zme{amo 250 kubi~nih metrov betona. Zme{amo lahko 99 vrst betonov; kakovost je odvisna od namena uporabe.«
—— Kateri letni ~as je najbolj primeren za betoniranje?
»Spomladanski in jesenski meseci so
najbolj{i. Visoke poletne temperature niso
najbolj primeren ~as za betoniranje. Tisti, ki
mislijo da mo~no poletno sonce dobro vpliva na beton, so v zmoti. Poleti je potrebno
betonirati zgodaj zjutraj, pozimi pa po deseti uri dopoldne.«
Bla`i~ za konec {e dodaja, da so bili pod
njegovim vodstvom zabetonirani vsi viadukti na dolenjski avtocesti, od Slovenske vasi
do Trebnjega.
Razvoj - konkurenčna prednost
V Skupini CGP smo v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih in Pravilniku o ozna~evanju gradbenih proizvodov, dol`ni pridobiti certifikat
za vsak obrat, ki deluje v na{i skupini. V za~etku leta 2009 smo vzpostavili obrat `elezokrivnice v podjetju IGM SAVA, ki je sestavni del
Skupine CGP. Kako poteka postopek certificiranja kontrole proizvodnje za `elezokrivnico in kaj vse je bilo potrebno storiti, nam je v kratkem
pogovoru pojasnil Tadej Lamut, ki je v na{i dru`bi zadol`en za to podro~je.
—— Postavitev `elezokrivnice je mnoge stvari postavila dobesedno na »glavo«. Kaj ste
najprej morali narediti?
Res je, va{a ugotovitev je to~na! Najprej
smo zgradili obrat `elezokrivnice, nato smo
nabavili nove stroje in dodatno zaposlili ljudi. Nato smo pri~eli z pridobitvijo Certifikata
kontrole proizvodnje ter slovenske listine,
na podlagi katere nam je zakonodajalec podelil certifikat.
—— Naslednji korak je bil…
V minulem letu smo v podjetju IGM SAVA
pridobili vso potrebno dokumentacijo za
pridobitev certifikata. Tako smo oktobra
na Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, oddali vlogo za izdajo slovenskega tehni~nega
soglasja, predhodno pa smo morali vzpostaviti za~etek proizvodnje na lokaciji. Na
podlagi vloge, je zakonodajalec izvedel pregled obrata `elezokrivnice IGM SAVA in nam
po kon~anem postopku marca letos izdal
slovensko tehni~no soglasje. Ta dokument
pa je podlaga za izdajo Certifikata kontrole proizvodnje, ki smo ga konec marca tudi
prejeli.
—— Zakaj je za Skupino CGP pomembno,
10
da je ponovno pridobila Certifikat kontrole
proizvodnje?
S certifikatom najprej zadostimo zakonodaji; vendar pa ima pridobljeni dokument
mnogo ve~jo vrednost saj potrjuje, da smo
z vzpostavljenim sistemom sposobni slediti
kontroli kakovosti opravljenega proizvodnega procesa. Certifikat pomeni tudi bolj{e
izhodi{~e pri kupcih.
V na{i dru`bi je kakovost storitev in proizvodov izjemnega pomena! Filozofija Skupine
CGP namre~ veleva, da kupcem nudimo
najbolj{e kakovostne re{itve.
Kadrovniki se kljub veliki brezposelnosti, sre~ujemo s problemom zapolnitve delovnega
mesta, saj profil delovne sile ki je na voljo, vse preve~krat ne zadovolji kadrovskih potreb.
Deficitarnost kadrov je v sodobni dru`bi odraz neravnovesja na trgu delovne sile. Na eni
strani se sre~ujemo s prese`kom, na drugi s pomanjkanjem iskalcev zaposlitve. Razloge
za to gre pripisati tako pretekli izobra`evalni politiki, manj{i privla~nosti dolo~enih smeri
{tudija, kot tudi spremembam, ki so v preteklih desetletjih nastale v gospodarski strukturi
dr`ave.
Pojem deficitarnega kadra
Deficitaren kader je na~eloma kader, po katerem podjetja v dolo~enem ~asovnem obdobju permanentno povpra{ujejo, a ga na
trgu dela enostavno ni. Deficitarni kader se
pojavlja tudi v poklicih, ki niso deficitarni in nasprotno.
Kaj lahko naredimo
Kar lahko naredimo, je,
da vlagamo v ljudi, v
pridobivanje izku{enj
in
pridobivanje
prakti~nih znanj. Kajti
zavedati se moramo,
da je lahko prav vsak
poklic in vsak dober
kandidat deficitaren. Potrebno je imeti tudi jasno
sliko in vizijo o `elenih kadrih.
To pomeni, da ugotovimo, kaj so zanje motivacijski dejavniki, kaj jih spodbuja, motivira, kako razmi{ljajo, kaj si `elijo.
Nadalje je treba vse to spraviti oz. uskladiti z dejanskimi okvirji dru`be in realnimi
mo`nostmi. Le na tak{en na~in si lahko podjetje resni~no ustvari prave temelje, s katerimi bo uspe{no gradilo svojo poslovno pot in
si v lu~i dobrega delodajalca ustvarilo prednost pred konkurenco. Eden izmed na~inov
pridobivanja kadra, ki se ga poslu`ujemo v
na{i dru`bi je {tipendiranje ustreznih profilov sodelavcev.
Stanje zaposlenih
Konec meseca februarja 2010 je
bilo v CGP, d.d., njenih h~erinskih
dru`bah in na VGP Novo mesto, d.d.,
skupaj 786 zaposlenih. V obdobju od
12.11.2009 do 11.03.2010, smo v svoje vrste sprejeli nova sodelavca v:
•
•
PODRO^JU IN@ENIRINGA:
Igorja Florjan~i~a
CGP-GRADNJE, d.o.o.:
Jo`eta Zupan~i~a
Novima sodelavcema `elimo prijetno
po~utje in veliko poslovnih uspehov.
[tipendiranje = na~in pridobivanja novih kadrov
Prednost kadrovskih {tipendij so v tem, da
zagotavljajo takoj{njo prvo zaposlitev po
kon~anem {olanju. Poleg {tipendije,
{tipendistom `e med {olanjem
omogo~amo
pridobivanja dragocenih delovnih
izku{enj iz podro~ja
gradbeni{tva v sklopu
obvezne
strokovne
prakse in {tudentskega dela. Na{i zaposlenci nudijo {tipendistom tudi strokovno
pomo~ pri pisanju seminarskih in diplomskih
nalog.
Trenutno na visoko{olskih, univerzitetnih {tudijskih programih fakultete za
gradbeni{tvo in po programu za pridobitev
poklica gradbeni tehnik, {tipendiramo {tirinajst mladih perspektivnih in nadarjenih
{tipendistov.
Splo{ne pogoje za pridobitev {tipendije,
njeno vi{ino, postopke v zvezi s {tipendiranjem, urejajo Zakon o {tipendiranju in
na{i notranji interni akti. S spremembo
omenjenega zakona se je s {olskim letom
2008/09 pristojnost odlo~anja o dr`avnih
{tipendijah prenesla na centre za socialno
delo, pristojnost odlo~anja o novih Zoisovih
{tipendijah pa na Javni sklad RS za razvoj
kadrov in {tipendije. Le ta je bil ustanovljen
z namenom dodeljevanja sredstev za vlaganja v razvoj ~love{kih virov in kadrov za
ve~jo zaposljivost, vse`ivljenjskega u~enja,
konkuren~nosti, prenosa znanja in povezovanja znanstveno-raziskovalne sfere in
univerz z gospodarstvom, izobra`evalnega
sistema s potrebami trga dela in {tipendiranja. Navedene dejavnosti se izvajajo kot
instrumenti, eno ali ve~letni, in so lahko
sofinancirani iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
Tudi na{a dru`ba se uspe{no prijavlja na
razpise Sklada za pridobivanje sredstev za
sofinanciranje kadrovskih {tipendij.
11
Jasna Slemen{ek
»Za
{tipendiranje sem izvedela
med
opravljanjem
po~itni{kega dela
v CGP-ju. Pri tem
delu sem spoznala odli~no organiziranost posameznih ekip, njihovo pripadnost dru`bi in
strokovnost – del tak{ne ekipe si `elim
biti tudi sama. Samo {tipendiranje se
mi zdi v redu, saj si tako zagotovi{ tudi
po~itni{ko delo in s tem pridobi{ nekaj
novega znanja. Menim, da sam {tudij ni
dovolj organiziran v smislu prakti~nega
spoznavanja gradbeni{tva. Upam, da
bo kriza v gradbeni{tvu ~im prej minila,
da bom po kon~anem {tudiju lahko dobila zaposlitev in se dejansko preizkusila v izzivih, ki jih prina{a gradbeni{tvo.
Primo` Vrani~ar:
»CGP sem izbral
na podlagi dobrih izku{enj, ki
sem jih pridobil,
ko sem opravljal
enomese~no prakso. Kolikor spremljam razmere
v gradbeni{tvu,
menim, da ste
zelo
uspe{no
gradbeno podjetje. Vsekakor imam po
kon~anem {tudiju ambicije postati del
va{e ekipe. Ravno tako sem zadovoljen
s samim {tipendiranjem, dru`ba je zaenkrat izpolnila vsa moja pri~akovanja.
Nejc Pra{nikar:
»@e od nekdaj
gojim zanimanje
za arhitekturo in
matematiko, v
odlo~ilnih letih pa
se je med njima
zna{la {e mehanika, zato sem se
»kompromisno«
odlo~il za {tudij
gradbeni{tva. Na
»lovu za {tipendijo« sem takoj pomislil na va{o dru`bo, saj ste mi najbolj
poznano in najbli`je gradbeno podjetje. Informacije o {tipendiranju pa sem
pridobil kar na va{i spletni strani. Do
sedaj sem z vami, kot {tipenditorjem,
zelo zadovoljen. Imamo korekten odnos in zato bi vas z veseljem priporo~il
tudi drugim.
kadri
S štipendijo do
ustreznih kadrov
[tipenditor CGP, d.d.,
v o~eh nekaterih na{ih
{tipendistov
skrb za okolje
Delujemo preventivno
Med delovnim procesom se lahko zaradi nepazljivosti, nezgod, okvar, nepri~akovanih
razmer obratovanja (naklju~ni izpusti v zrak, vodo ali tla, razlitje, razsutje, po`ar, eksplozija ...) ali zunanjih vzrokov (poplava, potres, plaz, nesre~e v neposredni bli`ini
organizacije ...) pojavijo {kodljivi vplivi na okolje in zdravje ljudi.
Na{ cilj »postati okolju prijazna skupina«
posku{amo uresni~iti tudi preko prepoznavanja potencialnih nevarnosti in ugotavljanja z njimi povezanih tveganj, ki obsega celotno delovanje Skupine CGP. V ta
namen ekipa sistema ravnanja z okoljem
pripravlja elaborat preventivnega ravnanja za prepre~itev tovrstnih dogodkov ter
ukrepanje ob nastanku le-teh.
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesre~ami v 13. ~lenu pravi: »vsaka fizi~na
Nevaren pojav: je dogodek, ob
katerem je ali bi lahko nastala premo`enjska {koda ve~je
vrednosti, je ali bi lahko bilo
ogro`eno zdravje ali `ivljenje delavca oziroma bi lahko pri{lo do po{kodbe delavca,
zaradi katere bi bil delavec nezmo`en za
delo.
Obvladovanje izrednih razmer je klju~nega
pomena za prepre~evanje tovrstnih izrednih dogodkov ter u~inkoviti odziv na njih.
Projektna skupina SRO o izrednih skupinah
in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred
naravnimi in drugimi nesre~ami«.
Zaradi nepazljivosti, nezgod, okvar,
nepri~akovanih razmer obratovanja v Skupini CGP lahko pride do naslednjih potencialnih izrednih razmer:
Po`ar: je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano {iri
v prostoru in ~asu. Za po`ar
je zna~ilno spro{~anje toplote
skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Posledica zelo hitrega gorenja je lahko
eksplozija.
Eksplozija: je zelo hitra reakcija oksidacije ali razpada, ki
ima za posledico povi{anje
temperature ali tlaka oziroma
obeh hkrati.
Razlitje nevarne snovi: je dogodek, pri katerem nevarna
snov zaradi nenadzorovanega
iztekanja negativno vpliva na
varnost in zdravje ljudi ter okolja.
12
Projektna skupina sistema ravnanja z okoljem pripravlja in izvaja naslednje projekte:
• dolo~iti klju~no osebje in odgovornosti za
aktivnosti ob izrednih razmerah, ter predvsem, kdo je najvi{ji odgovorni,
• podatki o slu`bah za ukrepanje v izrednih
razmerah (gasilci, civilna za{~ita, ~istilni
servisi…),
• na~ini notranjega in zunanjega komuniciranja,
• prepoznavanjem mo`nih nevarnosti za
okolje in/ali zdravje ljudi ter vzrokov
zanje, preventivnimi ukrepi za njihovo
prepre~itev,
• potrebnimi ukrepi ob razli~nih primerih
izrednih razmer,
• informacijami o nevarnih snoveh,
vklju~no z njihovimi potencialnimi vplivi
na okolje in potrebnimi ukrepi v primeru
njihovega izpusta v okolje ter
• plani vaj in testiranje u~inkovitosti le-teh.
Projektna skupina sistema ravnanja z okoljem `eli, da se vsi dobro po~utimo v ~istem in zdravem okolju.
V Skupini CGP je {portna kultura na visokem nivoju. Zaposleni smo {portno precej dejavni; lani smo se udele`ili {tevilnih tekmovanj tako doma kot v tujini.
Z enako vnemo nadaljujemo tudi v
leto{njem letu: tekmujemo na delavskih
{portnih igrah - o tem bomo pisali v eni od
prihodnjih {tevilk ~asopisa. Tokratna {portna foto reporta`a je namenjena predvsem
belim {portom in na{i udele`bi na 38.
zimskih {portnih igrah cestarjev Slovenije.
»Pano`no dr`avno prvenstvo« je v januarju
bilo na mariborskem Pohorju, kjer so na{i
tekmovalci v mo~ni konkurenci ekip iz vse
Slovenije, dosegli nekaj vrhunskih rezultatov in odli~no zastopali CGP, kar je razvidno
tudi iz objavljenih rezultatov. Vsem, ki so
hrabro branili na{e barve, na terenih kjer
tekmujejo najbolj{e smu~arke sveta v tekmovanju za Zlato lisico, iz uredni{tva ~estitamo za sr~no borbo in pogum.
Veleslalom `enske: Kova~i~ Mateja 4. mesto, Mikli~ Tatjana 10. mesto, Hribar Milena
13. mesto, Kri`man~i~ Polonca 25. mesto in
Kastelic Andreja 30. mesto.
Veleslalom mo{ki: Jerele Vladimir in Gri~ar
Andrej 6. mesto, Kova~i~ Toma` in Ro`anc
Nenad 8. mesto, Tisovec Tadej 42. mesto,
Molek [tefan 43. mesto, Resnik Du{an 63.
mesto, Oven Peter 68. mesto, Kranjc Jo`e
69. mesto in Kastelec Cvetko 76. mesto.
Smu~arski teki `enske:
Kri`man~i~ Polonca 5. mesto.
Smu~arski teki mo{ki: Redek Jurij 12. mesto.
Deskanje na snegu: Zupan~i~ Matja` 4.
mesto.
Rezultati ekipno: VSL skupno 9. mesto,
VSL `enske 9. mesto, VSL mo{ki 8. mesto,
Teki skupno 7. mesto, Teki `enske 6. mesto
Teki mo{ki 10. mesto, Deskanje na snegu
4. mesto
Kon~ni ekipni rezultat: Smu~arska ekipa
CGP je osvojila dobro 8 mesto.
Radi tekmujemo na DŠI
V spomladanskem delu Delavskih {portnih iger, so tekmovanja v polnem teku. V
nekaterih disciplinah so sodelovali tudi na{i
sodelavci; posebej moramo izpostaviti namizni tenis, kjer je ekipa VGP v mo{ki konkurenci, osvojila odli~no drugo mesto. Ekipa
CGP-ja je bila v skupni razvrstitvi {tirinajsta.
Predstavnice ne`nej{ega spola so bile v igri
njenega mobilnega telefona je: 031 / 371
– 439!
BADMINTON (mo{ki in `enske)
^etrtek, 15. 4. 2010, ob 16. 00 v {portnem
centru na Ko{enicah.
BALINANJE (`enske)
Torek, 20. 4. 2010, ob 16.00 na balini{~u na
[egovi za VVO in na Ur{nih selih.
z malo belo `ogico uspe{nej{e in zasedle
med enajstimi ekipami {esto mesto. Tekmovanja {e zdale~ niso zaklju~ena, zato vas
`elimo opozoriti na nekatere termine in vas
vabimo da se udele`ite tekmovanj.
Dodatne informacije o prijavi na tekmovanje dobite pri Polonci Kri`man~i~: {tevilka
V primeru de`ja je tekmovanje samo na
Ur{nih selih.
BALINANJE (mo{ki)
^etrtek, 22. 4. 2010, ob 16.00 na balini{~u
na [egovi za VVO in na Ur{nih selih.
V primeru de`ja je tekmovanje samo na
Ur{nih selih.
13
športni utrinki
­ aši smučarji med
N
prvih deset
ujeti v objektiv
Kako prispevate k čistejšemu okolju?
temu namenjene posode, ki jih
nato odpeljejo na deponijo.
Du{an Obradovi}: Odnos do
okolja poka`emo `e na delovnem mestu. Poskrbim, da
je moje delovno okolje ~isto
in pospravljeno. Odpadke ki
nastajajo me delom pospravim na ustrezno mesto, med
delom skrbno pazim, da ustrezna ventilacija pra{ne delce
usmerja v silos, ki je temu namenjen. Odpadni les uporabimo za ogrevanje..
VARSTVO OKOLJA JE TRAJNA NALOGA
Lani je na{a slu`ba prevzela naloge varstva okolja za celotno
skupino CGP. Stalne naloge iz tega podro~ja so pridobivanje
okoljskih dovoljenj, izdelava na~rtov ravnanja z odpadki, urejanje in vodenje deponij, zbiranje, predelava in ponovna uporaba
recikliranega gradbenega materiala itd. Vzporedno pa aktivno
sodelujemo pri uveljavi okoljskega standarda v na{em podjetju.
V leto{njem letu je prioritetna naloga ureditev proizvodno
vzdr`evalnih kompleksov (Dobru{ka vas, Drnovo) iz naslova
odpadnih vod in odpadkov. Sistem je fizi~no `e vzpostavljen,
potrebno je zagotoviti sprotne preglede in podajati ukrepe v primeru motenj. Druga pomembna naloga je zagotavljanje ustrezne kapacitete deponij (zemlja in kamenje) za predelavo po
postopku R10. Naslednja pomembna naloga je fizi~na ureditev
obstoje~ih lokacij ZPC skupine CGP in pridobitev ustreznih dokazil o kakovosti za reciklirane materiale.
Varstvo okolja je trajna naloga. Pomembno je, da povzro~amo
~im manj odpadkov karlahko dose`emo z racionalno porabo potrebnega materiala in energije. Ko pa odpadki `e nastanejo moramo le te lo~evati na kraju samem in jih nato oddati ustreznemu
odjemalcu. Na ta na~in zagotavljamo ~istej{e okolje, predvsem
pa ogromno naredimo na zni`evanju stro{kov odvoza.
DANILO MALNAR
Andreja Kastelic: Za na{o generacijo je pomembno, da se
nau~imo skrbeti za okolje v
vsakdanjem `ivljenju, to mora
postati na{e glavno vodilo.
Ekologija mora postati na{
`ivljenjski slog.
Jo`e Pr{ina: Na lokaciji
Dobru{ka vas, kjer delam
skrbno pazimo da ne obremenjujemo okolja. Odpadna
olja, akumulatorje, krpe za
~i{~enje rok, jeklene odpadke, kovinske in nekovinske
odpadke ter komunalne smeti
odva`a poobla{~eni izvajalec.
Odpadke lo~ujemo in odvoz
spremljamo preko eviden~nih
listov.
Ambro`i~ Pavel: Pri delu na
vodotokih upo{tevamo tudi,
da izvedbo del prilagodimo
`ivljenjskemu ciklusu `ivali in
rastlin in tako ne motimo vzreje
mladi~ev pri `ivalih,rastlinam
pa omogo~imo semenitev in
naravno zasajanje. Z odstranitvijo podrtega in naplavljenega drevja ter vejevja iz jezov
in strug vodotokov dose`emo
bolj{o preto~no sposobnost in
prispevamo k ohranjanju ~iste
narave.
Mitja Omerzo: Kot strojnik pazim, da delovni stroj ne pu{~a
olje in s tem prepre~ujem
onesna`evanje okolja. Pri vsakodnevnem vzdr`evanju stroja
pazim, da embala`o odvr`em v
Avdiba{i} Gordana: Skrb za
~istej{e okolje je dol`nost
vsakega posameznika. Pri
delu sem pozorna predvsem
na var~evanje z energijo ter
smotrno porabo pisarni{kega
NAGRAJENCI 8. NAGRADNE
KRI@ANKE:
1. NAGRADA: 3 DNEVNA UPORABA PO^ITNI[KIH KAPACITET
V BOHINJSKI BISTRICI
Andrej Udov~ (na fotografiji),
Glavarjeva ulica 9, Trebnje
2. NAGRADA – NAHRBTNIK IN
DE@NIK: Vera Hrovati~, Pod
vinogradi 37, Stra`a
3. NAGRADA – ROKOVNIK IN
SVIN^NIK: Janez [ere, [egova
14, Novo mesto
Stane Jeraj: Pri vsakodnevnem
delu uporabljamo barve za pleskanje ~rt na cesti{~u. Zavedamo
se, da pri delu moramo posebno
pozornost nameniti okolju, zato
neporabljene barve shranjujemo v posebno embala`o. Tako
poskrbimo, da nepotrebno ne
obremenjujemo okolja; delovni
stroj ima tako prirejene posode
za shranjevanje odve~ne barve.
14
materiala. Kljub temu, se zavedam, da bi lahko naredila
{e veliko ve~; npr. prihajala v
slu`bo s kolesom….
Jure~i~ Albin: V dru`bi VGP
in na svojem delovnem mestu ves ~as skrbimo za ~isto
okolje. Z deli, ki jih opravljamo na potokih in rekah se
posku{amo ~im bolj prilagoditi naravi in ohranjanju `ivljenja
v na{em okolju.
energije in vode, poizku{amo
slediti tem opozorilom in se
obna{ati bolj preudarno. Pri{el
je ~as, ko moramo zaradi nevarnosti velike onesna`enosti
in nizke kulture ravnanja z odpadki razumeti, da je vse odvisno od nas samih, ki naj bi
poskrbeli za na{ bolj{i jutri .
delovnem mestu si dnevno
prizadevam za ~isto okolje, zavedam pa se, da obstajajo {e
rezerve.
Jo`e Lavren~i~: Pri proizvodnem procesu asfaltnih zmesi
se izlo~ene teko~ine iztekajo v lovilce olja. Pri polnjenju
bitumna za asfaltno bazo pa
uporabljamo posebne posode,
ki prepre~ujejo nezavarovano
izlivanje v okolje.
Igor Grahek: Pri asfaltiranju
nastajajo ostanki asfaltne
mase, ki jih deponiramo v za
to namenjeno deponijo. V na{i
bazi v Dobru{ki vasi, avto s katerim brizgamo ceste temeljito
o~istimo, ostanke bitumenske
emulzije pa zbiramo v posebnih koritih. Embala`o v kateri
nam dostavijo bitumenske
paste o~istimo, odpadke primerno skladi{~imo ter tako ne
obremenjujemo okolja.
Er{te Andrej: Pri svojem delu
imam pred o~mi dnevno skrb
za okolje. Preverim da stroji na gradbi{~u ne pu{~ajo
olja in da po kon~anem delu,
gradbi{~e pustimo ~im bolj
~isto in okolju prijazno.
Jo`e Novak: @e pri nabavi materiala pazimo kaj kupujemo.
Prizadevamo si, da je embala`a
ekolo{ko neopore~na,
v
skladi{~u pa poskrbimo, da
dobavitelji sproti odpeljejo
odpadno embala`o in tako
prepre~ujemo kopi~enje dodatnih stro{kov.
Igor Vovko: V betonarni Livada je dnevno ~i{~enje obveza;
pri tem vse odpadne vode
usmerjamo v lovilec in usedalnik betona, ki sta zgrajena v
skladu s predpisi o varovanju
okolja.
Marko Novak: Kot vsi v podjetju se tudi v tehni~nih
slu`bah zavedamo, da ima
ekologija pomembno vlogo v
na{em `ivljenju, zato skrbno
lo~ujemo odpadke. V podjetju deluje slu`ba, ki se ukvarja z ekolo{kimi vpra{anji, ki
je poskrbela da imamo posebna odlagalna mesta za
papir , kartu{e kot tudi za
ostale odpadke. Ob vse bolj
intenzivnem
opozarjanju
onesna`evanja s svetlobnimi
viri in neracionalne porabe
Mateja Kova~i~: Pri vsakdanjem delu sku{am tako osebno kot na delovnem mestu kar
najbolj doprinesti k varovanju
okolja. Skrbim, da odpadke
kot so kartu{e, baterije ipd.
odlagam v posebej ozna~ene
zabojnike, enako star papir.
Janez Pape`: Dnevno je potrebno poskrbeti za ~isto delovno okolje. Posebno skrb namenjamo skladi{~enju raznih
barv , olj in soli. Na mojem
Zavedam se, da bi lahko bil
moj doprinos k varovanju okolja ve~ji. Omenim naj, da bo
CGP aktivno sodelovali v akciji o~istimo Slovenijo v enem
dnevu, ki bo 17.4.2010. V okviru rednega vzdr`evanja bomo
sodelovali v sami ~istilni akciji,
kot tudi pri organizaciji odvozov odpadkov iz zbirnih mest
na komunalne deponije.
Marko Plesec: Kot vodja
gradbi{~a se zavzemam, da
odpadki ne le`ijo povsod in
da jih lo~ujemo. Poskrbim, da
je na gradbi{~u red in da po
kon~anem delu za seboj pospravimo.
Miha Pincoli~: Ena mojih glavnih nalog je da poskrbim, da
je okolica mojega delovnega
mesta ~ista in da v delavnici ni
oljnih made`ev. V proizvodnji
podjetja IGM vsi zaposleni skrbimo za ~isto okolje.
Stanko @arn: Na gradbi{~u pazimo da odpadke odpeljemo na
za to dolo~eno deponijo, enako
velja za ostanke betona.
POVABILO K SODELOVANJU
Vse bralce glasila vabimo, da sooblikujete rubriko UJETI V OBJEKTIV. Fotografije PO[LJITE na e-mail: mateja.turkÐcgp.si.
15
križanka
GESLO:
nagrade: 1. presene~enje, 2. nahrbtnik in de`nik,
3. rokovnik in svin~nik
Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Re{itve kri`anke po{ljite po po{ti na naslov: CGP, d.d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto ali oddajte osebno v pisarni
Slu`be marketinga in odnosov z javnostmi na sede`u dru`be. Re{itve kri`anke sprejemamo do vklju~no 30. julija 2010.
16