GLASILO SKUPINE CGP
1/2012 INFO GLASILO SKUPINE CGP 1 aktualno 4 tema polletja 6 stebri 11 kadri 12 skrb za okolje 13 športni utrinki 14 ujeti v objektiv 16 križanka Foto: Božo Vidmar kazalo 3 CGP INFO Glasilo skupine CGP, letnik 6/številka 1/ junij 2012 Odgovorna urednica: Vesna Mikolič Uredniški odbor: Vesna Mikolič, Slobodan Jovič Fotografije: Božo Vidmar Lektoriranje: Irena Potočar Papež Oblikovanje: Narobe studio Ljubljana Prelom: Fotografika, Boštjan Colarič, s. p. Tisk: Tisk Šepic Novo mesto, Žarko Šepic, s. p. Po dežju vedno posije sonce … Prvega junija se je pričelo meteorološko poletje, a glede na muhavost vremena v prvi polovici leta je težko napovedati, kaj nas čaka v prihodnjih dveh mesecih, ko se bo večina odpravila na zaslužen dopust. Vsekakor pa velja rek, da po dežju vedno posije sonce in kot pišemo v rubriki Tema polletja, smo se v skupini CGP že pred štirimi leti pravočasno odzvali na gospodarsko krizo, ki je žal v največji meri prizadela prav gradbeno dejavnost. Vsi udejanjeni ukrepi nas opogumljajo, da bomo v drugi polovici leta pridobili dovolj projektov za uspešen zaključek še enega kriznega leta. V temi pod naslovom Okolju prijazna skupina CGP pa preberite, zakaj še posebno pozornost namenjamo dejavnostim s področja varstva okolja. Ustvarjalci časopisa v tej številki sprašujemo, kdaj so poslovni sestanki učinkoviti – koristno in poučno branje. V anketi pa je iz odgovorov naših sodelavcev moč razbrati nedvoumno in jasno sporočilo – kolikor znaš, toliko veljaš! Dragi sodelavci, časopis CGP INFO je v prvi vrsti namenjen vam, zato vas vabimo, da s svojimi predlogi, pobudami, komentarji sooblikujete njegovo vsebino. Pišite nam na: [email protected]. Pred nami je glavna poletna sezona, meseca julij in avgust, ko bodo številne možnosti za preživljanje dopusta in polnjenja »baterij« za nove izzive, ki so pred vsemi nami. Prijetne počitnice vam želimo! Uredništvo časopisa CGP INFO 2 Ko pišem te vrstice, imam v glavi še sveže misli nagovora k novoletni številki našega glasila. Imam občutek, da je bilo včeraj. V resnici pa je za nami že skoraj polovica koledarskega in poslovnega leta. Nezave- očmi in vabi Miklavža na otvoritev. V Novem mestu nastaja še en pomemben in referenčen projekt – Centralna čistilna naprava, kakršnih ni veliko naokrog. Podaljšanje vzletno-pristajalne letališke steze Cerklje z vso potrebno infrastrukturo nam predstavlja tehnološko izjemen izziv. Poslovno-proizvodni kompleks švicarske družbe Belimed v Grosuplju premaguje kratek enoletni rok. Osnovna šola Mirna Peč s celovito okoliško infrastrukturo in igrišči vsak dan bolj kaže na izjemen arhitekturni in v naravo umeščen projekt. V Ljubljani končujemo enega večjih poslovnih objektov, zgrajenih v zadnjih letih. Krka in Revoz nam izkazujeta zaupanje na svojih proizvodnih in servisnih projektih v Novem mestu. Bojujemo se z nizkimi cenami in zahtevnimi tereni pri izgradnjah čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v Kočevju, Novem mestu, Podpis pogodbe za izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda Drašiči Podpis pogodbe za gradnjo pločnikov za pešce na odsekih regionalnih cest Tržišče–Mostec Podpis pogodbe za zunanjo ureditev objekta nove osnovne šole in vrtca v Mirni Peči Podpis pogodbe za izgradnjo novega Mercator centra v Novem mestu danje toka časa (prepričan sem, da tudi pri vas) kaže na velike obremenitve in osredotočenost k eni stvari. Preživetje v izjemno viharnih in nestabilnih razmerah na trgu je naš skupni cilj. Tej prioriteti so vse izraziteje podrejene tudi naše osebne vsebine. Kot vedno doslej smo tudi letos pravilno ocenili razmere in razvoj dogodkov v ožjem ter širšem okolju. Vihar, ki se mu reče nelikvidnost, z nezmanjšano močjo podira in uničuje. Naša strategija obrambe je neomajna. Potrjuje se kot pravilna, čvrsta in učinkovita. Razpršenost dejavnosti, povezanih v enovito upravljanje, močno zmanjšuje tveganja ter hkrati povečuje učinkovitost. Projekti, naš vir preživetja, so center, v katerega so usmerjene energije vseh nas. Te energije se zrcalijo v pridobivanju projektov, obvladovanju in funkcijski podpori ter izvedbi projektov. Kar nekaj jih je, na katerih se trudimo odrezati tenak košček kruha, pa čeprav suhega in trde skorje. Največji, poslovno-trgovski center Mercator v Novem mestu, raste pred Vinici, Semiču, Drašičih, Šentjerneju in še kje. V Trebnjem zaključujemo dela nasedlih gradbincev na avtocestnem programu. Poskušamo izvajati pridobljene projekte za državne ceste v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Nizke cene, ki so posledica hudega boja za pridobitev projektov, včasih že kar iz obupa, povzročajo povečevanje nelikvidnosti v širšem poslovnem okolju. Rezultat so zastoji na projektih ter ugašanje manjših obrtniških izvajalcev. S tem negativna likvidnostna spirala dobiva še bolj na moči. Prepričan sem, da bo naša skupna energija dovolj močna za boj z viharji tudi v drugi polovici leta. Obenem želim in verjamem, da bomo skupaj, drage sodelavke in sodelavci ter cenjeni poslovni partnerji, konec leta le videli nekaj več svetlobe na obzorju. Znanje, volja, želja, pridnost, zaupanje, spoštovanje, ponos so le nekateri elementi, potrebni za uspehe. V skupini CGP jih imamo! Marjan Pezdirc, predsednik Uprave 3 Podpis pogodbe za izgradnjo novega mostu čez reko Krko, ki bo povezoval Draščo vas in Breg. Odprt nov avtomatiziran bencinski servis v Ajdovščini Odprta nova enota Vrtca Kočevje – Brlogec aktualno Spoštovane sodelavke, cenjeni sodelavci in poslovni partnerji! tema polletja V skupini cgp smo se na krizo pravočasno odzvali V zadnjih letih, odkar se soočamo z gospodarsko krizo, je v Sloveniji prišlo do občutnega krčenja investicij. Po nekaterih informacijah naj bi se obseg investicij v štirih letih skrčil na polovico vrednosti, zadnje tedne pa se pojavlja podatek, da naj bi se letošnji predvideni obseg investicij gibal v velikosti dobrih 40 % vrednosti investicij iz leta 2008. PRODAJA STANOVANJ SE JE PRAKTIČNO USTAVILA V zadnjih letih, odkar se spopadamo z gospodarsko krizo, se je prodaja stanovanj praktično ustavila. Zato je v tem obdobju zašlo v težave in tudi propadlo precej podjetij, ki so tovrstne projekte razvijala in gradila stanovanja za trg. Denar za investiranje takšnih projektov so zagotavljale banke ali njihove lizing hiše ter druga z njimi povezana podjetja. Zaradi slabe prodaje stanovanj in zalog parcel je pri investitorjih interes po gradnji stanovanj upadel, zato so banke takšen način financiranja omejile na minimum. Področje gradnje za trg je gradbenim podjetjem in podjetjem, ki opravljajo zaključna dela v gradbeništvu in inštalacije, zagotavljal precejšnje količine dela, s tem pa gradbe- nikom omogočal tudi obstoj in poslovanje. Hkrati je ta trg polnil predvsem proračune občin, ki so z novimi investicijami dobivale denar za plačilo komunalnih prispevkov in soinvestitorje za razne komunalne in prostorske ureditve. podjetij pri nas sta bila v zadnjem obdobju pomembna investitorja DARS in Ministrstvo za promet RS. Izgradnja avtocestnega križa je praktično končana; to je za nekatera gradbena podjetja pomenilo velike težave, saj so ostala brez dela. POMANJKANJE INVESTICIJ NA VSEH RAVNEH REBALANS PRORAČUNA SKRČIL DRŽAVNE INVESTICIJE Z upadom te vrste investitorjev in zaradi učinka krize, ki je zarezala v vse pore gospodarstva, je upadel tudi investicijski ciklus pri veliko podjetjih. Pozna se velik upad srednje velikih investicij, kot so bile manjše proizvodne in obrtniške delavnice, bencinski servisi ipd. Izjemno pomemben del investicij so bile naložbe, financirane iz državnega ali lokalnih proračunov. Za večino večjih gradbenih 4 Zaradi težav z investiranjem proračunskih projektov je vlada 11. junija lani ustavila izvrševanje državnega proračuna do sprejetja njenega rebalansa. Kot je vsem znano, se je država v tistem obdobju znašla v politični krizi, ki je sprožila predčasne volitve in sestavljanje nove vlade. Ta je sicer takoj pričela z usklajevanjem rebalansa proračuna, vendar so STEČAJI PODJETIJ VPLIVAJO NA RAZMERE V PANOGI Zadnje leto so se zaradi opisanih težav pričeli tudi stečaji večjih in manjših gradbenih podjetij. Vsi sodelujoči na gradbenem trgu se zaradi nastalih razmer soočamo z velikimi težavami. Tudi investitorji, ki so se veselili znižanja cen naših storitev, imajo precej težav s prevzemanjem nedokončanih objektov od podjetij v stečaju in z njihovo predajo v izvedbo (dokončanje) drugim, še delujočim podjetjem. V praksi je veliko težav pri oceni vrednosti že izvedenih del, pri oceni kakovosti opravljenih del, pri oceni postavitve vrednosti za dela, ki jih je še treba dokončati. Pri projektih, ki so financirani iz proračunov in je zanje treba upoštevati Zakon o javnih naročilih, je postopek nadaljevanja še zahtevnejši. V SKUPINI CGP SMO SE NA KRIZO PRAVOČASNO ODZVALI V CGP, d. d., smo že v letu 2008 zaznali upad novih investicij na trgu in občutili hud pritisk na cene. Z raznimi oblikami ukrepov smo se skušali nastalim težavam čim bolj prilagoditi. Hkrati smo glede na upad trga realno načrtovali obseg del in vse do danes prilagajali poslovni načrt nastalim okoliščinam. Lahko se pohvalimo, da smo zadnja leta načrtovali realno in začrtane cilje tudi dosegli. Vsi pokazatelji v prvih mesecih letošnjega leta izkazujejo realno načrtovanje in do- seganje zastavljenih ciljev. Na trgu je sicer nekaj manj konkurence, vendar je tudi obseg investicij precej manjši. Investicij države bo tudi manj; rebalans proračuna je bil sprejet šele maja. Na našem matičnem področju delovanja, to je jugovzhodna Slovenija, je gospodarstvo dobro razvito, saj imamo kar nekaj stabilnih podjetij, ki so po krajši recesiji znova začela z investicijami. Glede na nekaj že pridobljenih del upamo, da bomo znaten del teh investicij izvajali tudi mi. tema polletja se razmere v državi še zaostrile in zahtevale zmanjšanje proračunskih postavk. Proračun je vlada sicer potrdila, vendar je letošnji obseg investicij precej skrčen. Evropske direktive in sofinanciranje projektov so v zadnjih letih povečali obseg del pri izgradnji kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav in vodovodnih sistemov. Na tem delu investicije vodijo predvsem lokalne skupnosti. Ker pa se je obseg del pri drugih vrstah gradnje zmanjšal, je tudi na tem področju delo precej težko dobiti. Hkrati imajo zaradi krčenja proračunov lokalne skupnosti veliko težav pri zagotavljanju deleža lastnih sredstev za naložbe. OBETAMO SI POSLE TAKO DOMA KOT V TUJINI Naša družba tudi v preteklosti ni izvajala veliko stanovanjskih projektov, tako da upad teh investicij na naše poslovanje ni imelo večjega neposrednega vpliva. Te okoliščine se najbolj odražajo pri drugih gradbenih podjetjih, kjer se v pomanjkanju investicij stanovanjske gradnje lotevajo tudi ostalih gradbenih poslov, ki jih pred začetkom krize niso opravljala. Vendar pa ti gradbinci pri nas ne kupujejo naših surovin, kot so npr. kamniti agregati, betoni, in se ne poslužujejo naših storitev, kot je npr. asfaltiranje. Kljub naštetemu pa v skupini CGP poskušamo pridobiti dovolj projektov, da bomo lahko tudi letošnje leto uspešno zaključili. Statistično gledano smo do sedaj potencialnim investitorjem predali približ n o enako število p o nudb kot v istem obdobju lani oziroma pred dvema letoma. Zadnje tedne so pogajanja tudi uspešnejša. Poleti in v drugi polovici leta so v lokalnih in državnem proračunu z ravnokar sprejetim rebalansom kljub vsemu predvidene investicije tako na področju infrastrukture kot stavb. Glede na naša znanja in primernost podjetja bomo nekatere od teh naložb izvajali tudi v naši družbi. Tudi letos bomo sledili poslovni praksi iz minulih letih in nekaj projektov realizirali v državah na Balkanu. Trenutno smo pred pričetkom del za rekonstrukcijo regionalne ceste v Srbiji. Pri prodoru na tuje trge smo podjetja, ki še imamo sposobnost in možnost pridobivanja del v tujini, omejena z referencami, ki pa jih sami za večje projekte žal nimamo. Zaradi visokih stroškov morajo biti pridobljeni posli v tujini dovolj obsežni, da omogočijo zaključni pozitiven rezultat na projektu. inženirske gradnje Dokazali smo, da smo zaupanja vreden partner Letališče Cerklje je bilo ustanovljeno okoli leta 1938 kot vojaško letališče kraljeve vojske. Med II. svetovno vojno ga je uporabljalo nemško letalstvo, po vojni ga je obnovilo in uporabljalo vojno letalstvo JLA. Od leta 1991 pa ga uporablja Slovenska vojska. LETALIŠČE DOBIVA NOVO PODOBO Na letališču že nekaj časa poteka celovita tehnološka prenova in ko bo ta končana, bo Letališče Cerklje ob Krki postalo osrednje vojaško letališče v Sloveniji. Obnovljeno in opremljeno bo predvsem za potrebe Slovenske vojske, pa tudi zavezništva Nato. Nova podoba letališča bo v skladu z vojaškimi in civilnimi standardi, saj bo namenjeno tudi civilnemu zračnemu prometu. Po podatkih Ministrstva za obrambo Republike Slovenije je glavnina prenove povezana z zmogljivostjo letališča. Podaljšana in obnovljena bo vzletno-pristajalna steza, vgrajen bo sodobni navigacijski sistem, obnovljeni ali na novo zgrajeni bodo ključni letališki Za izvedbo elektrokanalizacije bomo skupno porabili 233 km cevi, za telekomunikacije pa nadaljnjih 130 km, vgrajenih bo 561 kabelskih jaškov (izdelanih v družbi IGM Sava, d.o.o.). Do konca gradnje bo asfaltiranih 95.000 m2 površin in izvedenih 10.000 m2 zahtevnih talnih označb. Izvedenih je tudi že 100 temeljev za vertikalne oznake na letališču, v teku pa je rezanje in kitanje 17.300 m2 dilatacij. objekti. Obnovljena bo seveda tudi prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura. Julija 2011 sta bili med družbo CGP, d. d., in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije podpisani pogodbi za izvedbo del na rekonstrukciji vzletno-pristajalne steze in vgradnji sistema za vizualno navigacijo na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki. Projekt predvideva podaljšanje obstoječe 2420-metrske vzletno-pristajalne steze ter ureditev pripadajočih varnostnih površin. Ob rekonstrukciji voznih površin letalske steze je treba zgraditi svetlobne navigacijske sisteme, ki bodo omogočali nočno letenje in natančno instrumentalno pristajanje zračnih plovil ponoči, ter urediti robne varnostne pase na obeh straneh steze. Razširitev »piste« je projektirana v betonski izvedbi, na asfaltni podlogi, na površini 38.000 m2. ZAHTEVNO BETONIRANJE Tako vodilni v družbi CGP, d. d., kot tudi vodstvo projekta smo se dobro zavedali zahtevnosti projektne naloge, zato smo nemudoma pristopili k reševanju tehnoloških vprašanj izvedbe rekonstrukcije, ki s projektom ni bila določena. Po izdelanem predlogu, ki so ga pripravili sodelavci v naših tehničnih službah, smo morali pridobiti še soglasje projektantske organizacije in nadzornega inženirja, kar je bil kar velik zalogaj, 6 saj doslej nismo imeli izkušenj s tovrstnimi projekti. Po potrditvi predlagane tehnologije smo lani v začetku novembra zabetonirali testno polje in ga s posebno tehnologijo preizkusili na »zdrsnosti«. Testiranje je potrdilo ustreznost izvedbe, nakar smo dobili zeleno luč za začetek zahtevnega betoniranja; zaradi neprimernih vremenskih (zimskih) pogojev smo začeli delati šele marca letos in z deli končali aprila. V tem času smo izvedli 38.133 m2 betonskih površin in vgradili 11.500 m3 betona. Betoniranje je bilo zelo zahtevno, saj je bilo ves čas treba zagotavljati enakomernost kakovosti proizvedenih betonov, vgradnjo smo morali opraviti kakovostno in skladno s potrjeno vzorčno izvedbo. Skoraj dva meseca je naša betonarna v Drnovem proizvajala beton izključno za potrebe gradbišča v Cerkljah, prav toliko časa je bilo zasedenih kar 12 avtomešalcev. Tudi laboranti si v tem času niso mogli privoščiti odsotnosti, saj so vseskozi nadzorovali tako proizvodnjo kot tudi vgradnjo betona. Ker so testne meritve in preizkusi na pisti skladni z zahtevami, smo z opravljenim delom zelo zadovoljni, zadovoljen pa je tudi investitor. DRUGI DEL PROJEKTA V POLNEM TEKU Ves ta čas smo izvajali tudi dela na elektroin telekomunikacijski kanalizaciji in v mrzli, toda »suhi« zimi nam je uspelo vsa dela opraviti v pogodbeno določenih rokih. Delo izvajamo v dveh fazah, ki smo ju morali določiti s potrjenim elaboratom polovične zapore obstoječe vzletno-pristajalne steze in soglasjem Agencije za civilno letalstvo RS. Trenutno izvajamo elektro- in telekomunikacijsko kanalizacijo na delu praga 9, kjer je popolna zapora letališča, 2. fazo del pa nameravamo dokončati do 30. 7. 2012. Odnosi z investitorjem in uporabnikom so ves čas trajanja projekta zelo korektni, zato v času gradnje ni bilo večjih težav zaradi naše prisotnosti na specifičnem območju. S skupnimi močmi si prizadevamo delo opraviti v obojestransko zadovoljstvo in pridobiti nove izkušnje ter reference za družbo CGP, d. d. Čeprav je delo na projektu zelo zahtevno, smo vnovič dokazali, da znamo in zmoremo. Na to smo seveda ponosni. V Semiču bodo v začetku septembra namenu predali nov prizidek Vrtca Sonček. Tako naj bi v tej najmanjši belokranjski občini v šolskem letu 2012/2013 dokončno rešili večletno prostorsko stisko, s katero so se soočali v tamkajšnjem vrtcu. V semiškem Vrtcu Sonček so v letošnje šolsko leto vstopili z devetimi oddelki, od teh je en deloval v tamkajšnji osnovni šoli. Marca so v vrtcu odprli še deseti oddelek, tako da vrtec trenutno obiskuje 160 otrok. Ves čas so se trudili, da bi v vrtec sprejeli vse malčke, čeprav sta jim primanjkovali dve igralnici, večnamenski skupni prostor, dva kabineta za strokovne delavce, dve garderobi ter dve pokriti terasi. Da bi rešili omenjene težave, so se na Občini Semič odločili dograditi manjkajoče prostore. Avgusta lani je bila tako med družbo CGP, d. d., in Občino Semič podpisana pogodba o izgradnji prizidka vrtca. Delati smo začeli septembra 2011, v skladu s pogodbo pa smo z deli končali junija letos. Pred začetkom gradnje prizidka smo prestavili glavni vodovod v skupni dolžini 70 m. Sicer pa smo vsa dela izvedli v skladu s projektno dokumentacijo in pogodbenimi roki. Prizidek ima dve nadstropji in se razprostira na 323 m2 novih površin. V pritličju sta dve igralnici s sanitarijami, v nadstropju je prostor za strokovne delavce vrtca. Ob obstoječem vrtcu smo zgradili tudi novo pokrito teraso. Večina gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del je zaključena, končali smo tudi z zunanjo ureditvijo vrtca. Trenutno v vrtec nameščajo notranjo opremo. Konstrukcija prizidka je klasična (AB temelji, opečni zid, betonska plošča in streha dvokapnica). Fasada je iz kamene volne, debeline 15 cm, stavbno pohištvo je leseno. Ogrevanje v pritličju je talno, v nadstropju so nameščeni radiatorji. Prostori se prezračujejo centralno, vgrajena je tudi klimatska naprava. V Drnovem gradimo nov »hostel« za voznike tovornih vozil V lanskem aprilu smo z investitorjem, družbo Daka, trgovina, transport in proizvodnja, d. o. o., podpisali pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniških del na poslovno-garažnem objektu Hotel Daka v Drnovem. Naložbenik je kupil že delno zgrajen objekt s prvotnim gradbenim dovoljenjem, ki pa je bilo kasneje spremenjeno. Če bo vse potekalo po načrtih, bodo predvidoma septembra prvi vozniki tovornih vozil že spali v novem sodobnem »hostlu«. Na omenjenem projektu smo začeli delati junija 2011. Najprej smo zgradili pokrito vkopano skladišče tlorisnih dimenzij 48 m x 16,5 m. Večino del so predstavljala zemeljska, betonska, zidarska in tesarska dela. Objekt smo zaključili z izgradnjo plošče nad skladiščem, na katero je investitor v lastni režiji postavil jekleno nadstrešnico. Največje težave pri gradnji skladišča nam je predstavljalo temeljenje objekta. Ob robu gradbene jame je namreč potekal plinovod. Če bi z izkopom nadaljevali, bi se lahko plinovod utrgal zaradi nestabilne brežine. Morali smo pridobiti soglasje upravljalca plinovoda za odklop in prestavitev voda, kar je gradnjo upočasnilo za dober mesec. A kljub vsem zapletom smo delo končali pravočasno. Drugi del projekta je predvideval gradnjo poslovnega dela objekta. Na obstoječi stavbi smo tako odstranili streho in delno porušili zidove pritličja. Skupna dimenzija novozgrajenega nadzidanega in dozidane- 7 ga objekta je 30,25 m x 12,80 m. Temeljenje prizidka bi morali izvesti na terenu, ki je bil nasut z neprimernim materialom, zato smo upoštevali strokovno rešitev geomehanika in temeljenje naredili na pilotih. Po začetnih težavah so dela pospešeno stekla, tako da smo streho dokončali v začetku novembra 2011. V aprilu 2012 je bil podpisan aneks k osnovni pogodbi, in sicer za dokončanje objekta Hotel Daka v Drnovem. Poleg gradbeno-obrtniških del smo prevzeli tudi izvedbo strojnih napeljav. Glede na razmere na gradbišču in po predvideni dinamiki del bi morali projekt zaključiti do konca septembra 2012. Garažni del objekta bo služil predvsem kot servisna delavnica, avtopralnica in garaža. Pokrito vkopano skladišče je predvideno za potrebe skladišča, nad njim pa je izvedena nadstrešnica za parkirišče osebnih vozil. Poslovni del objekta bo v kletnih prostorih in medetaži namenjen pisarnam; pritličje, nadstropje in mansarda pa za potrebe hostla – lično opremljene sobe bodo v prvi vrsti namnejene voznikom tovornih vozil. gradnja stavb Semiški Vrtec Sonček s prizidkom rešil prostorske težave investitorski inženiring Še letos bomo zgradili nov Mercator v Novem mestu Še ne tako daleč nazaj je na zahodnem vstopu v Novo mesto, v Bršljinu, takoj za krožiščem na desni strani, stala stara upravna stavba CGP, d. d. Danes temu ni več tako – vsi objekti na Ljubljanski cesti 47 so bili v celoti porušeni. Februarja letos smo pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo Trgovskega centra Mercator na omenjeni lokaciji, ki se bo razprostiral na kar 38.000 m2 velikem zemljišču. V tem letu je to eden naših najpomembnejših projektov; poleg zahtevnosti, organizacije in dnevnega kakovostnega usklajevanja procesa del na samem gradbišču nam poseben izziv predstavlja kratek izvedbeni rok, saj naj bi novi sodobni Mercatorjev center prve kupce sprejel še v druženja. Kupcem bo na voljo več kot 400 parkirnih mest, od teh jih bo 100 pokritih z nadstreškom. Glavna vhoda v nakupovalni center bosta dva; prvi iz smeri Ljubljanske ceste pri krožišču ter drugi iz smeri nadkritih parkirišč. Z izgradnjo centra bo vzdolž celotnega Z izgradnjo centra bo tudi Mercator v Novem mestu dobil sodoben objekt, trgovino na Cikavi pa naj bi preuredili v prodajalno s tehničnim blagom. zemljišča rekonstruirana tudi Ljubljanska tem letu; to je v začetku decembra. Z družbo Mercator, d. d., je družba CGP, cesta, in sicer z obojestranskim pločnid. d., podpisala pogodbo za izgradnjo in kom in kolesarsko stezo ter z dodatnim nakup novega trgovskega centra MC Novo zavijalnim pasom iz smeri krožišča v trgovski center. Dostava mesto v marcu 2012. materiala bo potekala Trgovski center, ki ga prek ločene servisne že gradimo, bo imel Gradbeno dovoljenje je bilo priceste neposredno iz skoraj 13.000 bruto dobljeno v le dobrih 10 meseLjubljanske ceste. m2 trgovskih površin, cih po podpisu pogodbe z MerZ vsakim dnem smo na katerih bo okrog catorjem, če upoštevamo, da je priča izjemno hitremu 40 prodajaln, ki so bilo treba doseči tudi sprejetje napredovanju del, saj običajno v podobnih novega prostorskega akta za to mora biti center odprt centrih. Poleg Mercaobmočje. že prve dni letošnjega torjevega Hipermardecembra. Postavljeketa bodo v centru tudi športne in tekstilne trgovine, trgovina na je betonska konstrukcija, dokončana z malimi živalmi, cvetličarna, drogerija, je streha in delno tudi fasada objekta, parfumerija in otroško igrišče Lumpi. V izvajamo že instalacijska dela. Sodobna nakupovalnem centru so predvideni tudi stavba z urejeno okolico bo predstavljala restavracija in bari, ki bodo med nakupo- »nova« vrata v Novo mesto iz ljubljanske vanjem obiskovalcem nudili tudi možnost smeri. 8 Med redna cestna vzdrževalna dela, ki jih opravljamo, sodi tudi obnavljanje horizontalne signalizacije – to so vsem nam bolj znane talne označbe. Te so nepogrešljiv del cestne signalizacije; še bolj pomembno pa je, da so talne označbe z vidika prometne varnosti zelo pomembne. Narisane so zaradi vidnosti in varnosti, uporabnikom namreč posredujejo potrebne informacije za pravilno vožnjo in pravočasno spreminjanje smeri ter hitrosti vožnje. šah ali na urejenih platojih pred objekti; s tem se vzpostavi varen in tekoče prevozen prometni režim. V manjšem obsegu se pri delih na talnih označbah ukvarjamo tudi z brisanjem oznak ter polaganjem plastike kot uvajanjem nove tehnologije. V letošnjem letu smo uspešno opravili talno signalizacijo letališča in s tem pridobili novo referenco kakovostno opravljenih del. VZDRŽUJEMO 1070 km DRŽAVNIH CEST Talne označbe zaradi vremenskih vplivov, prometnih obremenitev in številnih drugih dejavnikov sčasoma postanejo manj vidne, kar zmanjšuje prometno varnost na cestah. Obnovo talnih označb na vozišču in drugih prometnih površinah izvajamo na področju, ki obsega 1070 kilometrov državnih cest: na območju predstavništev Kočevje, Črnomelj, Posavje in Trebnje ter enote Novo mesto. Aktivno delujemo tudi v Mestni občini Novo mesto ter v občinah Metlika, Trebnje, Mokronog, Brežice, Črnomelj, Semič, Dolenjske Toplice, Straža in Šmarješke Toplice. Dela izvajamo strojno in ročno, pri tem pa uporabljamo najkakovostnejšo barvo, ki je atestirana in ustreza vsem zahtevam ter standardom. Uporabljamo tudi steklene kroglice – »perle«; njihova funkcija je predvsem povečati varnost, saj z njimi dosežemo večjo odsev- nost vzdolžnih in prečnih označb v nočnem času ter v slabših vremenskih razmerah. OZNAČUJEMO TUDI GRADBIŠČA Izvajamo tudi talne označbe na gradbiščih nizkih gradenj, za potrebe vzpostavitve primernega cestno prometnega režima v času gradnje, ter tako poskrbimo za varnost v cestnem prometu. Pri projektih visokih gradenj pa so talne označbe del zaključka projekta, saj služijo za lažjo orientacijo v prostoru. Pri tem gre npr. za barvanje parkirnih prostorov v garažnih hi- PRI DELU ČIM MANJ OBREMENJUJEMO OKOLJE V pleskarski delovni enoti, kjer izvajamo talne označbe, skrbimo tudi za varstvo okolja, saj se trudimo čim bolj racionalno in ekološko neoporečno uporabljati materiale, s katerimi delamo. Posebno skrb posvečamo ostankom barv; odpadno embalažo od barv in razredčil shranjujemo na ekološkem otoku, kjer jo nato odvažajo družbe, ki so pooblaščene za odvoz in deponiranje tovrstnih odpadkov. Zavarovali desno brežino Sotle Reka Sotla predstavlja tisočletno zgodovinsko mejo med Slovenijo in Hrvaško oziroma njunimi predhodnicami. Dolga je 90 km, njeno porečje skupaj obsega 581 km2, od tega kar 451 km2 v Sloveniji. Družba VGP Novo mesto, d. d., je med drugim specializirana za izvedbo sonaravnih ter klasičnih ureditev in regulacij vodotokov. POŠKODOVANA DESNA BREŽINA V sklopu rednega spremljanja stanja vodne infrastrukture smo marca letos opravili terenski ogled struge reke Sotle na delu v bližini vasi Slogonsko. Strokovne ugotovitve so bile, da so na tem odseku visoke vode reke Sotle naplavile večjo količino prevrnjenih dreves, vej in drugega odpadnega materiala. Pri tem pa je nastal ogromen zamašek, ki je močno oviral pretok vode po strugi reke (na sliki). Zamašek je povzročil preusmeritev toka vode ob desni brežini, posledica je bila večja poškodba desne brežine reke Sotle. USPEŠNA SANACIJA MEJNE REKE Da bi preprečili nastanek drugih poškodb na desni brežini in preusmerjanje toka Sotle na slovensko stran, smo takoj začeli z intervencijskimi deli. Preden smo začeli s sanacijskimi deli, smo o nameravanih aktivnostih obvestili Policijsko postajo Brežice (obmejna policija) in lokalno ribiško družino, da je poskrbela za ribji zarod. Odstranili smo velik zamašek iz struge, zgradili zavarovanje v območju zajede z izdelavo vzdolžne kamnito-vegetativne zgradbe s priklopi na obstoječo raščeno brežino (na sliki). Pri priključku na obstoječo raščeno brežino smo naredili manjši odbijač v obliki strnjene pilotne zgradbe, ki preusmerja tok vode proti sredini struge reke Sotle. Opravili smo tudi kamnito zavarovanje brežine, brežino nad zavarovanjem pa prekrili s humusom in zatravili. V neposredni okolici smo posekali grmovne in drevesne zarasti ter uredili dostopne poti do desne brežine reke. Ob zaključku del smo na vseh med gradnjo poškodovanih poljedelskih in travniških površinah ter obstoječih makadamskih poteh vzpostavili prvotno stanje. Pred sanacijo brežine Vsa dela smo opravili v obliki sonaravne ureditve vodotokov, v skladu z navodili naravovarstvenikov pa pri delu upoštevali življenjski cikel živali in rastlin. P0 sanaciji 9 vzdrževanje cest in vodotokov Dobra vidljivost = večja varnost! proizvodnja Lastne surovine, konkurenčna prednost! V skupini CGP deluje 6 kamnolomov in ena gramoznica, kar nas postavlja med večje predelovalce mineralnih surovin v slovenskem prostoru. Za nemoteno izkoriščanje mineralnih surovin oziroma kamnitih materialov je treba pravočasno zagotoviti vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja, da kamnolom lahko obratuje. Postopki pridobivanja potrebnih soglasij k rudarski dokumentaciji pa so največkrat dolgotrajni in zapleteni. (PRE)ZAPLETENA IN NEŽIVLJENJSKA ZAKONODAJA Z uvedbo novega Zakona o rudarstvu (ZRud1) leta 2010 se je podeljevanje koncesij za rudarjenje ali rudarsko pravico zapletlo skoraj do nerešljivosti. Iz postopka, ki smo ga uporabljali v praksi, je nastala birokratska procedura, ki ji niso kos ne imetniki rudarske pravice ne izvajalci zakona. Podeljevanje koncesij je zakonsko dobro predvideno, a v praksi zaradi zapletenosti predpisanih postopkov praktično neizvedljivo. V naših največjih kamnolomih Cerov log in Gunte imamo pridobljena dovoljenja, ki nam predvidevajo delovanje za več desetletij naprej. Tudi stanje zalog surovin je tolikšno, da v prihodnjih letih omogočajo nemoteno delovanje kamnolomov. Nasprotna slika pa je v preostalih kamnolomih in gramoznici, kjer potrebujemo za nadaljnje poslovanje razširjen prostor, vendar se nam iztekajo koncesijske pogodbe in dovoljenja za delo. ZAGOTAVLJANJE LASTNIH SUROVIN JE STRATEŠKEGA POMENA Zagotavljanje lastnih surovin je v poslovnem interesu skupine CGP ena izmed prioritetnih nalog za uspešno poslovanje, zato smo se že pred leti odločili, da bomo začeli s postopki pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za nadaljnje delo. Tako smo v preteklih letih skozi upravne postopke pri lokalnih skupnostih in ostalih nosilcih urejanja prostora pridobili ustrezno podporo za širitve v pridobivalnih prostorih. V tem trenutku čakamo na epilog pri dokončanju postopkov za sklenitev koncesijskih pogodb, katerih sopodpisnica je Vlada Republike Slovenije. Upamo, da se bodo birokratski mlini v prid gospodarstva končno začeli vrteti hitreje ter da nam bo v najkrajšem možnem času uspelo skleniti koncesijske pogodbe. Izdelali do šest 20-tonskih jaškov na dan V družbi IGM Sava d. o. o., smo v letošnjih zimskih mesecih, ki med gradbinci veljajo za t.i »mrtve mesece«, delali s polno paro. Serijsko smo namreč za naročnika – družbo CGP, d. d., večji del pa za družbo MENSEL, d. o. o., iz Ljubljane, izdelovali armiranobetonske montažne elektro-kabelske in telekomunikacijske jaške. Naši jaški so narejeni za potrebe letališča Cerklje ob Krki in projekt »Podaljšanje vzletno- pristajalne steze s pripadajočo infrastrukturo za VP Cerklje«. Zgodbo o tem si lahko preberete tudi v tej številki. Skupno smo izdelali 278 jaškov velikih dimenzij, posamezni jašek lahko tehta tudi do 20 ton. Ob natančni predpripravi in razdelanih delavniških načrtih za vsak jašek posebej je delo potekalo tekoče in brez 10 večjih zastojev. Tako smo dnevno naredili tudi do 6 jaškov. PRILAGAJALI PROIZVODNJO Zaradi zasedenosti odlagalnega prostora na dvorišču smo se občasno soočali z logistični težavami; dnevno smo jih reševali tako, da smo proizvodnjo prilagajali trenutnemu stanju na gradbišču. Ponosni smo, da smo delo opravili kakovostno in profesionalno, saj nismo prejeli niti ene reklamacije. Poslovni sestanek je zbor dveh ali več ljudi, ki imajo skupne cilje in kjer je govorno komuniciranje temeljni način za doseganje teh ciljev. Sestanek je torej ciljno početje, kar ga razlikuje od drugih srečanj ljudi. Njegova učinkovitost in uspešnost sta najbolj odvisni od profesionalnosti ter usposobljenosti vodje oziroma nosilca sestanka. Če ste eden izmed tistih, ki ponavadi organizirate sestanek, potem si preberite nekaj uporabnih nasvetov, da bodo vaši sestanki odslej učinkoviti in da bodo udeleženci od njih odnesli kar največ. 1. Kaj je namen sestanka? Preden vodja skliče sestanek, mora določiti jasen namen in cilj sestanka oziroma določiti, kateri problem točno rešujemo. Sestanki so vedno ciljno opredeljeni. Bolj kot je cilj jasen, večja je možnost, da bo sestanek prinesel rezultate. Seveda je pomembno, da je cilj realen, atraktiven, odvisen od udeležencev sestanka, merljiv in pozitivno oblikovan. Gre za tako imenovane SMART cilje. o tem razmišljali. Npr.: če se v proizvodnem podjetju pojavi problem povečanja izmeta in želijo to obravnavati na sestanku, je velika razlika med naslednjima primeroma oblikovanja stavka. a) Problematika povečanega izmeta v proizvodnji; b) Iskanje rešitev za zmanjšanje izmeta v proizvodnji Varianta pod točko b vzbuja zelo jasno asociacijo, o čem naj ljudje razmišljajo. 2. Dnevni red naj bo jasen 4. Povabite prave udeležence Dnevni red je vsebinski okvir sestanka in usmerja sodelujoče k doseganju ciljev. Obsega naj uvodni del, jedro s spodbujanjem, usmerjanjem in obvladovanjem razprave in sklepni del. Če ga udeleženci dobijo kakšen dan pred sestankom, se lahko nanj tudi Na sestanek povabite prave ljudi. Tiste, ki so res odločilni za uresničitev namena in dosego cilja. Povabljenim naj bo jasno, kakšno vlogo imajo na sestanku in kaj se od njih pričakuje. S pravimi udeleženci, ki imajo jasne vloge, postane sestanek konstruktivna izmenjava idej in informacij, s tem pa se poveča možnost za učinkovito dosego cilja. Večje kot je število ljudi na sestanku, manjša je možnost, da bodo aktivno sodelovali vsi. Mobilni telefoni in sestanki Na začetku sestanka se udeležence pozove, naj izklopijo mobilne telefone. Zvonjenje telefonov in morebitno pogovarjanje udeležencev, medtem ko poteka sestanek, je moteče in neprofesionalno. pripravijo. Točk dnevnega reda naj bo zgolj toliko, kot je nujno potrebno. Npr.: sedem točk je zgornja meja. Skladno z jasnostjo in razumljivostjo dnevnega reda poteka tudi razprava. V obziru imejmo tudi to, da nepripravljeni udeleženci in tisti, ki so dnevni red napačno razumeli, sestanke zavlačujejo, razpravljajo o nepomembnih stvareh in prikrivajo slabo pripravljenost z uporništvom, cinizmom ali vsevednostjo. 3. V dnevnem redu usmerite pozornost v iskanje rešitev Točke dnevnega reda oblikujte tako, da vabljeni na sestanek takoj na jasen način usmerijo pozornost tja, kamor je pomembno. Človeški možgani delujejo po principu asociacij. Od tega, kako oblikujete stavke v dnevnem redu, je odvisno, kako bodo ljudje 5. Ustrezen prostor in pripomočki Prostor za sestanek naj omogoča dobro počutje. Pomembno je, da je prostor ustrezno osvetljen in temperaturno uravnan. Vsaj pet minut pred sestankom naj bo vse pripravljeno (od vizualnih pripomočkov do gradiva), da se lahko posvetite prihajajočim udeležencem. V času, ko se vabljeni zbirajo Kdaj lahko sestanek nadomesti sporočilo po e-pošti? • Kadar je informacija pozitivna, kratka in jasna. Ko usklajevanje ni potrebno. • Če zagotovo ne bo nesporazumov. • Kadar informacija ne bo povzročila negodovanja. v prostoru, se lahko v ozadju vrti umirjena glasba. Poskrbite, da je ves čas na razpolago voda ali sok. 6. Ustrezen čas in trajanje sestanka Sestanek skličite takrat, ko vabljeni nimajo 11 drugih obveznih opravkov, kajti lahko se zgodi, da morda sploh ne bodo prišli ali pa bodo zamujali. Sklicevanju sestankov v času odmora za malico ali po koncu službe se izogibajte. Lačni in utrujeni udeleženci ne ustvarjajo kakovostnih idej. Zaželeno je, da imajo sestanki predvidljiv čas trajanja. Sestankom v trajanju več kot eno uro in pol pada produktivnost. Sklicatelj sestanka naj bo v prostoru prej kot ostali. Ko udeleženci prihajajo, lahko z vsakim takoj ob prihodu vzpostavi očesni stik in ga pozdravi. Glede morebitnih izjem in opravičljivih razlogov za zamude naj se skupina predhodno dogovori, kdaj je zamuda opravičljiva. 7. Dogovori in sklepi Glede vsake točke dnevnega reda se na koncu sestanka sprejme sklep. Četudi točka dnevnega reda ni doživela popolnega epiloga, se jasno opredeli, kaj je potrebno do naslednjič v zvezi s tem storiti. Opredeli se, kaj točno, kdo točno in na kakšen način bo to storil. Želimo vam čim več koristnih sestankov, ki bodo izpolnili pričakovanja vseh udeležencev in prispevali k izboljšanju medsebojnega sodelovanja. V skupini CGP imamo z namenom obvladovanja informacij, ki zagotavljajo podporo pri nadzorovanju in analiziranju delovnih procesov, sprejeto Navodilo o koordinaciji in komunikaciji, ki predpisuje naslednje vrste koordinacij dela: SEJA UPRAVE – poteka štirinajstdnevno, sodelujejo predsednik, člana Uprave in direktor PKS področja; SEJA DIREKTORJEV – poteka enkrat mesečno, sodelujoči: Uprava in direktorji področij in hčerinskih družb; PROJEKTNI SVET – poteka enkrat mesečno, sodelujoči: član Uprave za tehnično področje, direktorji področij in vodje projektov; KOLEGIJ PODROČJA – poteka po presoji direktorja področja, sodelujoči: direktor področja, vodje služb oziroma enot in strokovni sodelavci; TEMATSKE KOORDINACIJE: so investicijska, kadrovska, komercialna, ekonomska, informacijska in jih po potrebi sklicuje in vodi nosilec posamezne koordinacije. kadri Kdaj so poslovni sestanki učinkoviti? skrb za okolje Okolju prijazna skupina cgp V skupini CGP smo 23. in 24. aprila 2012 uspešno opravili redno letno zunanjo presojo sistema ravnanja z okoljem po sistemu ISO 14001:2004, ki smo ga uvedli v letu 2010. Zastavili smo si strateški cilj, da bomo postali okolju prijazna skupina, zato bomo tudi v prihodnosti posebno pozornost namenjali dejavnostim s področja varstva okolja. DVIG OKOLJEVARSTVENE ZAVESTI Za dosego okoljskih ciljev in z namenom odgovornega ravnanja z okoljem smo na področju varstva okolja v naši skupini naredili nekaj novih korakov. S stalnimi izboljšavami na infrastrukturi in ostali opremi prispevamo k nadgradnji pozitivnih rezultatov iz preteklih let. Z rednimi izobraževanji dvigujemo raven okoljske zavesti pri vseh zaposlenih. V skupini CGP imamo vzpostavljen sistem nadzorovanega spremljanja in merjenja okoljskih vplivov, ki zajema spremljanje in merjenje: 1. izpustov v zrak, 2. izpustov v vode, 3. emisij in imisij prahu, 4. hrupa ter 5. odpadkov. Za prva štiri področja redne monitoringe izvajajo zunanji pooblaščeni izvajalci, za področje odpadkov pa skrbi področje tehničnih služb. Količina odpadkov se je v letu 2011 nekoliko povečala predvsem zaradi doslednejšega zbiranja in evidentiranja odpadkov. ŠTEVILNE IZBOLJŠAVE Z namenom zmanjšanja emisij v zrak smo na območju asfaltne baze Drnovo pričeli izvajati aktivnosti za spremembo prostorskega načrta, in sicer za potrebe postavitve pokritih skladiščnih prostorov za kamniti agregat. Izgradnja nadstrešnic za kamnite agregate bo pomenila zmanjšanje vlažnosti agregatov ob vstopu v sušilni boben asfaltne baze, kar v praksi pomeni manjšo porabo energije in posledično zniževanje izpustov emisij CO2. 12 Da bi zmanjšali količino emisij v tla, smo opravili nadzor in čiščenje lovilcev olj na posameznih obratih. Uvedli smo tudi dodatne interne kontrole odpadnih voda na območjih obratov proizvodnje betonskih mešanic. Trenutno smo v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja za izvedeno kanalizacijo z usedalnikom in ponikovalnico v Betonarni Črnomelj. Na področju ravnanja z inertnimi gradbenimi odpadki smo pridobili »okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov na premični napravi za območje gradbišč«. Na območju nekdanje upravne stavbe CGP, d. d., na Ljubljanski cesti 47, smo obstoječe objekte porušili, 95 % rušitvenega materiala pa reciklirali. Reciklirani material smo v celoti vnovič uporabili za izvedbo nasipov. Na območju Kočevske regije smo izpeljali aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte, namenjene za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov, vodimo pa tudi postopek za pridobitev dovoljenja za zbiranje odpadkov. V zbirno-predelovalnem centru za gradbene odpadke Cerov Log nadaljujemo z urejanjem deponijskih mest; v letu 2011 je bil vzpostavljen tudi centralni računalniški izpis evidenčnih listov za potrebe evidentiranja odpadkov. Za potrebe deponiranja zemljin iz izkopov trenutno poteka postopek za pridobitev »okoljevarstvenega dovoljenja za vnos zemljine v tla«, in sicer za deponijo na območju Loškega Potoka ter deponijo na območju Novega mesta v skupni kapaciteti 120.000 m3. V začetku leta smo na obstoječih deponijah zaključili z ureditvenimi in zaključnimi deli ter jih v skladu z veljavnimi dovoljenji zaprli in vzpostavili za agromelioracijo. Letošnje jubilejne 40. zimske športne igre cestarjev Slovenije je organizirala naša družba CGP, d. d. Tretjega februarja se je v Kranjski Gori v različnih panogah pomerilo 247 udeležencev iz vse Slovenije. Za organizacijo iger smo prejeli številne čestitke in pohvale. Organizacija tokratnih zimskih športnih iger je za našo družbo CGP, d. d., predstavljala prav poseben izziv in odgovorno nalogo, saj smo morali izvedbo prilagoditi trenutnim gospodarsko zahtevnim časom. Zaradi vse večje racionalizacije stroškov smo glede na prakso iz preteklih let pripravili nekoliko okrnjen program iger, kar pa ni vplivalo na kakovost. Prejeli smo številne pohvale tako glede izvedbe kot tudi glede pogumnega spreminjanja ustaljenih norm na igrah. Priprave so zahtevale veliko truda, angažiranosti in iznajdljivosti vseh, ki so sestavljali organizacijski odbor. Naše smučarke in smučarji so se tudi letos borili z močno konkurenco iz vse Slovenije; naši predstavniki so med posamezniki dosegli lepe rezultate: •Matjaž Zupančič, 3. mesto – deskanje na snegu, •Mirko Špendal, 3. mesto – veleslalom, •Matjaž Zupančič, 4. mesto – smučarski tek, •Igor Grahek, 6. mesto – veleslalom, •Boštjan Matko, 6. mesto – deskanje na snegu, •Nenad Rožanc, 7. mesto – veleslalom, •Tatjana Miklič, 8. mesto – veleslalom, •Maja Kodrič, 8. mesto – veleslalom, •Milana Hribar, 9. mesto – veleslalom, •Mirko Špendal, 9. mesto – smučarski tek, •Andrej Gričar, 10. mesto – veleslalom. V ekipnih razvrstitvah smo osvojili: •veleslalom ženske 5. mesto, •veleslalom moški 5. mesto, •smučarski teki moški 6. mesto in •ekipno skupaj 5. mesto. Vsem, ki so tudi letos na belih strminah hrabro branili naše barve, čestitamo za srčno borbo in pogum. Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji, pa se zahvaljujemo za pomoč in kakovostno opravljeno delo. Smo ponosni partner hokejskih državnih prvakov Hokejisti Tilie Olimpije so na Jesenicah 2. aprila na četrti finalni tekmi končnice v boju za naslov državnega prvaka prepričljivo s 5:2 premagali večnega rivala – hokejiste Acroni z Jesenic in s skupnim izidom v zmagah 3:1 osvojili naslov državnih prvakov v sezoni 2011/2012. Hokejisti Tilie Olimpije so lovoriko državnih prvakov v Ljubljano vrnili po petih letih; to je njihov 12. naslov v samostojni državi Sloveniji. Spomnimo: Jeseničani so se na začetku četrte tekme sicer dobro upirali, po drugi tretjini so vodili z 2:1, a so nato Ljubljančani v zadnjem delu s štirimi zadetki uprizorili preobrat ter zasluženo zmagali in osvojili prvenstvo. 13 športni utrinki 40. zimske športne igre cestarjev Slovenije ujeti v objektiv »Tega, kar znaš, ti ne more vzeti nihče« Kakovostno izobraževanje in usposabljanje sta pomembni področji za oblikovanje družbe, temelječe na znanju. Le tako lahko namreč gospodarska družba uspešno tekmuje v zaostrenih razmerah na trgu. V prvi polovici tega leta smo v skupini CGP namenili veliko pozornosti usposabljanju zaposlenih in to označili kot vseživljenjski proces, ki zaposlencem zagotavlja stalen dvig ravni strokovnih in splošnih znanj, da lahko v okviru skupine CGP čim uspešnejše opravljajo svoje delo. Nekatere naše zaposlene, ki so opravili različna usposabljanja, smo v tokratni anketi vprašali, kaj menijo o pridobivanju dodatnih znanj. IVAN JANKOVIĆ »Pridobivanje dodatnih znanj je koristno in menim, da bom odslej lahko še bolj učinkovito opravljal svoje delo. Na usposabljanjih sem izvedel veliko novosti, ki mi bodo pri delu prišle še kako prav.« ANTON ŽAGAR »Izvedel sem mnogo novih stvari, ki jih bom pri delu koristno uporabil. Dodatna usposabljanja so koristna, saj ko slišiš temo v »živo«, si stvari veliko bolj zapomniš, kot če bi to samo prebral.« ANDREJ NAMLIH »Bilo je zelo zanimivo, dobra je bila izbira učnega programa. Zakonodaja se nenehno spreminja, zato je koristno, da je človek seznanjen z novostmi. Ocenjujem, da bi bilo dobro usposabljanja te vrste še kdaj pripraviti.« JOŽE KEBELJ »Naučil sem se veliko; predvsem bi izpostavil nova znanja, na kaj moram paziti pri delu na cesti, ko postavljamo znake, opozorilne table, ograje … Pridobljeno znanje mi bo pri delu v veliko pomoč, da se bom lažje izognil napakam.« GORAZD VIDMAR »Usposabljanja so bila zanimiva, poučna, predvsem pa koristna. Mislim, da bi bilo v prihodnje dobro tovrstne načine izobraževanja še ponoviti.« ALOJZ LEVIČAR »Zanimivo in uporabno bo, izvedel sem precej novega. Dobro in koristno je, če v našem »poslu« veš kakšno stvar več!« FRANCI POTOČAR »Izobraževanje in pridobivanje dodatnih znanj je vsekakor potrebno in takšna prizadevanja v podjetju podpiram.« DRAGO SLAK »Letošnji program usposabljanja je izpolnil moja pričakovanja. Stvari, ki sem jih izvedel, mi bodo v pomoč pri delu.« ANDREJ ŠTRICELJ »Usposabljanje je bilo zame zelo koristno, pomagalo mi bo pri nadaljnjem delu. Želim si še takšnih izobraževanj, saj znanja ni nikoli dovolj.« TOMAŽ SREBRNJAK »Nedvomno zelo koristno. Tako sem npr. veliko izvedel o cestnih predpisih in sami varnosti na cesti. Pridobljena znanja bom pri delu z veseljem upošteval.« ROMAN UNETIČ »Na usposabljanju sem se seznanil s številnimi novostmi in se tudi veliko naučil. Menim, da bi takšna izobraževanja morala biti vsako leto, ker so zelo koristna.« PETER BEVC »Program usposabljanja je bil kakovosten in zame zelo koristen; izvedel sem številne novosti, ki jih bom odslej udejanjal v praksi pri svojem delu na cesti.« 14 DEJAN ZAGORC »Na usposabljanju sem pridobil nova znanja, ki jih pred tem nisem poznal. Tehnologija se nenehno izpopolnjuje, novostim lahko slediš le, če imaš dovolj strokovnega znanja. In prav temu so namenjena dodatna izobraževanja. Menim, da je znanje potrebno ves čas obnavljati.« ZDRAVKO BELE »Tema tokratnega usposabljanja je bila precej široko zastavljena, nekatere teme, ki smo jih slišali, tudi ne sodijo v naš delokrog. Ampak nič ne de, vsako znanje je uporabno, zato takšna dodatna izobraževanja ocenjujem kot dobra in koristna.« MATIJA KOMLJEN »Pridružujem se tistim, ki pravijo, da je znanje potrebno obnavljati in ga nadgrajevati z novimi spoznanji. Letošnje usposabljanje je bilo zame zelo koristno; novopridobljena znanja bom s pridom uporabljal pri svojem delu.« MIROSLAV BREZNIKAR »Usposabljanje je izpolnilo moja pričakovanja! Bilo je dobro organizirano, seznanili smo se s precej novostmi, ki mi bodo pri mojem delu prišle še kako prav. Glede na to, da se cestna zakonodaja kar pogosto spreminja, bi morali takšna izobraževanja večkrat ponoviti.« MIRAN ŠKUFCA »Vedno je smiselno obnavljati že pridobljeno znanje in dodati kaj novega. Prav to je namen usposabljanj in z letošnjim programom sem bil zadovoljen.« MILAN ČAVLOVIĆ »Del učnega programa, ki sem ga slišal na predavanjih, mi bo pri delu vsekakor koristil. Za v prihodnje pa predlagam, da bi bile teme bolj prilagojene delovnim procesom, ki jih dnevno opravljamo.« MATEJ GORENC »Tudi letošnja tema, tako kot v prejšnjih letih, je bila aktualna – nova cestna zakonodaja prinaša številne spremembe, ki jih moram kot voznik poznati. Zelo koristno!« JOŽE RETELJ »Letošnja tema je bila koristna in mi bo pri delu prišla še kako prav. Prepričan pa sem, da bi za izboljšanje prometne varnosti to tematiko morali slišati vsi vozniki, ne samo poklicni šoferji.« NAGRAJENCI 12. NAGRADNE KRIŽANKE 1. nagrada MIRKO ŠTRASBERGER, Zloganje 12, 8275 ŠKOCJAN MIRKO ZDRAVIČ »Koristno, poučno, pri delu mi bo novo pridobljeno znanje v pomoč.« 2. nagrada VERICA HROVATIČ, Pod Vinogradi 37, 8351 STRAŽA PRI NOVEM MESTU POVABILO K SODELOVANJU 3, nagrada VLADIMIR ROT, Tržna ulica 6, 1000 LJUBLJANA Vse bralce glasila vabimo, da sooblikujete rubriko UJETI V OBJEKTIV. Fotografije POŠLJITE na el. naslov: [email protected]. 15 GESLO: križanka Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rešitve križanke pošljite po pošti na naslov: CGP, d.d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto ali oddajte osebno v tajništvih na sedežu družbe. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrajence. Rešitve križanke sprejemamo do vključno 18. novembra 2012. 16
© Copyright 2024