Katalog si lahko ogledate - Muzeji Radovljiške Občine
ORN AMENT V BAKRU Janez Gašperšič, graver in cizeler Janez Gašperšič ter doba graverjev in cizelerjev v Kropi Graver in cizeler Janez Gašperšič (Kropa, 4. 12. 1934 – Radovljica, 27. 3. 2009) je mladost preživljal v času, ki je obetal, da se bo Kropa razvila v središče umetnoobrtne obdelave kovin. V prvem povojnem desetletju je bilo obnovljeno delo umetne kovačnice pri tovarni Plamen (ust. 1937), ki je že imela vidnega predstavnika – Joža Bertonclja. Leta 1951 je bila v Kropi ustanovljena Šola za umetno kovinarstvo, specializirana poklicna šola za področja umetnega kovaštva, graverstva in cizelerstva, hkrati z diplomanti te šole pa je bil v okviru Plamena osnovan poseben oddelek za graverstvo in cizelerstvo. Izobraževanje graverjev in cizelerjev v Kropi je bilo povezano s Šolo za umetno obrt v Ljubljani: diplomanta z oddelka za graverstvo Pavle Uršič iz Kranja in Marija Lindnter iz Ljubljane sta med kroparske učence graverstva in cizelerstva prenašala znanje, ki sta si ga pridobila med šolanjem v Ljubljani. Šola za umetno kovinarstvo v Kropi je delovala le tri leta, tako je tudi kroparska graverska in cizelerska delavnica delovala le v eni generaciji, od ustanovitve leta 1951 do začetka 90. let 20. stoletja, ko so se delavci, sošolci s kroparske Šole za umetno kovinarstvo, upokojili. Delavnica je bila od leta 1956 sestavni del podjetja UKO Kropa. Janez Gašperšič je po končani osnovni šoli in prvem letniku Industrijske kovinarske šole v Kropi leta 1949 začel obiskovati petletni program Šole za umetno obrt v Ljubljani, oddelek za umetno kovinarstvo – odsek za graverstvo. Izobraževalni program za graverje, edini v tedanji Jugoslaviji, je v Ljubljani potekal že od leta 1930, in sicer na Moški obrtni šoli v okviru Srednje tehniške šole, predhodnice leta 1946 ustanovljene Šole za umetno obrt. Dolgoletni strokovni učitelj za praktični pouk graverstva je bil puškar in graver Rudolf Užnik, ki je za svoje strokovno in pedagoško delo prejel več priznanj. Užnik je bil tudi Gašperšičev učitelj na Šoli za umetno obrt. Janez se je med šolanjem seznanil z različnimi tehnikami graviranja in cizeliranja, jedkanjem, intarzijo. Šola mu je dala dobro likovno izobrazbo (risanje pri Gizeli Šuklje in modeliranje pri Stanetu Dremlju). Diplomiral je spomladi 1954, sočasno s sošolcem, kroparskim rojakom in slikarjem Kamilom Legatom, z odlično zaključno oceno pri praktičnem delu. Po diplomi se je zaposlil v Kropi, sprva v oddelku za umetno kovinarstvo pri Plamenu, po vojaščini leta 1956 pa v novoustanovljenem podjetju UKO Kropa, kjer je delal do svoje upokojitve leta 1991. Ko se je Janez po šolanju vrnil v Kropo, je bila graverska in cizelerska delavnica pri tedanjem Plamenu kadrovsko precej močna: dvanajst izučenih diplomantov in diplomantk graverstva in cizelerstva s kroparske Šole za umetno kovinarstvo, dva diplomanta Šole za umetno obrt, graverja Janez Gašperšič in Metoda Berčič, oba iz Krope, ter mojster delavnice graver Pavle Uršič. Kratko obdobje, že v okviru podjetja Uko, so še nadaljevali začrtan program izdelave kvalitetnih graverskih in cizelerskih izdelkov. Izdelovali so razne izdelke uporabne umetnosti iz bakra in medenine: okrasne krožnike, lonce in pladnje, pepelnike, svečnike, namizne luči, šatulje z intarzijo. Delavnica se je v 70. letih v graverskem delu specializirala za izdelavo žigov in pečatnikov za trg celotne Jugoslavije. Janez Gašperšič (vodja graverske delavnice pri UKO Kropa od leta 1974) je za podjetje izpeljal več zahtevnejših graverskih naročil, med drugim za Puškarno Kranj (gravure v srebru in zlatu na puškah za maršalat), Tiskanino Kranj (valj z vzorcem za potisk blaga) in Tovarno avtomobilskih pnevmatik Sava Kranj (vzorec pnevmatike). Umetnostnih izdelkov v bakru je bilo manj (bili so poenostavljeni). V glavnem so bili to izdelki uporabne umetnosti, kot so pladnji in vaze, okrašeni v graverskih tehnikah, ter stenske slike z narodnimi motivi, broške, okovje steklenic in kozarčkov za žganje v cizelerskih tehnikah. Priljubljeni so bili horoskopi ter stenske figure živali, izdelane po vzoru kovanih. Janez Gašperšič je po svojih predlogah mdr. izdeloval cizelirane peteline in stenske slike po naročilu. Janez je veliko ustvarjal tudi v domači delavnici v Kropi in nato v Radovljici. Po naročilu je izdeloval laterne in stenske slike iz bakra. Njegova v javnosti najbolj znana dela so cizelirani simboli prireditev Rekre acijskega kluba Večno mla dih fantov iz Radovljice. Med letoma 1985 in 2008 je za klub izdelal 24 cizeliranih podob oz. predmetov v bakru s pretežno humoristično noto – simbolov vsakoletnega klubskega pohoda na Stol. Med njimi izstopa situla ob 20-letnici kluba z upodobitvami dotedanjih simbolov pohodov, ki se vrstijo v več pasovih. Ustvarjal je tudi zase. Svoje zanimanje za ornament je preiz kušal in kombiniral v različnih graverskih in cizelerskih tehnikah. Leta 1999 je imel svojo edino lastno razstavo v župnišču v Radovljici, z jaslicami v tehniki cizeliranja pa je med letoma 2001 in 2006 sodeloval tudi na razstavi jaslic v Jalnovi hiši na Rodinah. V njegovi družinski zapuščini se je ohranilo več kot 150 izdelkov v bakru. Večji del predstavljajo cizelerski izdelki: okrasni krožniki, pladnji, posodje, ure, stenske slike, okviri ogledal, razpela in jaslice. S smislom za likovno kompozicijo je sledil obliki predmetov, ki jim je dal uporabno vrednost: zlasti pri okrasnem posodju prideta do izraza njegov značilni krasilni slog in preciznost izdelave. Njegova ornamentika je pogosto zelo bogata in izredno pestra tudi po motiviki. Veliko je črpal iz slovenske folklore, mitologije ter iz živalskega in rastlinskega sveta. Nekateri motivi se pojavljajo v različnih izvedbah na več predmetih. Tak je motiv fantazijske ptice, ki mu je omogočal raznovrstno ornamentiko. Spet drugič je preigraval mitološki motiv boga sonca Mitre ali pa se oziral v preteklost, ko so že obstajali mojstri z znanjem oblikovanja ba krene pločevine. Tak je motiv s prizorom moža s frigijsko čepico na prestolu z Vaške situle, izdelane ok. 500 let pred našim štetjem. Izredno veliko je cizeliranih slik z religiozno vsebino z več izvedbami Kristusa s trnovo krono na glavi, svete družine in kroparske Matere božje. Posebnost so njegova razpela, pri katerih je opuščal okras. Pri izdelavi stenskih slik z religiozno vsebino je veliko uporabljal tudi graverske teh nike. Pri nekaterih slikah je z izčiščeno gravuro ponazoril ploskovit način ljudskega slikarstva, pri drugih pa je z različnimi gravurami dosegel vtis plastičnosti prostora. Na razstavi predstavljena dela so le manjši doku mentiran del njegove obsežne zapuščine, ki se sicer nahaja po številnih domovih in tudi na javnih mestih v Kropi, Radovljici in okolici. Saša Florjančič Graverstvo in cizelerstvo Janeza Gašperšiča Kropa je širšemu občinstvu znana predvsem po umetnem kovaštvu, le malo ljudi razen domačinov pa ve, da je bilo v tem kovinarskem kraju zelo razvito tudi graverstvo in cizelerstvo. Osrednja figura te veje umetnoobrtne obdelave kovin je bil nedvomno Janez Gašperšič. Zapuščino Janeza Gašperšiča bi lahko razdelili v tri skupine: gravirani predmeti, cizelirani predmeti in eksperimentiranje z drugimi krasilnimi tehnikami na kovinskih izdelkih. Material, ki ga je pri svojih izdelkih uporabljal, je skoraj izključno bakrena pločevina. Graviranja se je loteval predvsem na ravnih površinah. Na predhodno potemnjeno površino je z graverskimi dleti risal najrazličnejše motive. Črna podlaga in svetle zareze tvorijo zanimiv kontrast. Veliko je uporabljal tako imenovano cikcak gravuro, pri kateri črta ni ravna, ampak nazobčana. Sorodna tehnika okraševanja kovinskih predmetov je tavširanje. V tem primeru je v utore, ki jih je v kovinsko površino izrezal z graverskim dletom, vtolkel mehkejšo kovino. S fotografij poznamo Gašperšičeve šatulje, izdelane iz potemnjene medenine, v katere je vtolčen vzorec iz srebra. Cizeliranje je tehnika, ki jo je mojster pri svojem delu največ uporabljal. S posebnimi orodji je preoblikoval pločevino z obeh strani, brez odvzemanja materiala. Morda je najbolj znan izdelek v tej tehniki Vaška situla, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije. Tudi on je večkrat upodabljal motive s te prazgodovinske posode. Bakrena pločevina se dobro vleče in izkoristil jo je tako, da so izpod njegovih rok prihajali izdelki z visokim reliefom. Poleg ravne pločevine kot začetne oblike je uporabljal vnaprej izdelane posode, ki jih je okrasil v svojem značilnem slogu. Ni pa uporabljal samo cizelerskih orodij, pač pa tudi orodja, ki so ob udarcu dala določen vzorec, kar pomeni, da se je ukvarjal s sorodno tehniko, to je punciranje. Ob pozornem pogledu na njegova dela vidimo, da nam opisi tehnik ne pomagajo dosti, saj je včasih uporabljal več krasilnih tehnik hkrati. Pomembna mu je bila namreč izpovedna moč izdelka. Zato je tudi eksperimentiral. Brez uporabe preoblikovalnih orodij je določene površine posode potemnil, drugi pa so ostali svetli. S tem je dobil zanj značilne vzorce brez reliefa. Nekatere okvirje za ogledala je po izdelavi še patiniral v zeleno barvo, značilno za korozijo bakra. Eksperimentiral pa je še s plamenskim rezanjem in s tem dobil značilne neravne robove in luknje v izdelku. Med pregledovanjem njegove zapuščine smo (med drugim) našli vazo, z zanj značilnim okrasjem, izdelano iz granatnega tulca. Imel sem priložnost ogledati si mojstrovo delavnico v Kropi. Kljub opremi za obdelavo kovine začutiš, da gre za intimen prostor, v katerem so se ideje prelivale v izdelke. Tak prostor je potrebno zaščititi, saj se v njem še vedno čuti ustvarjalni duh mojstra Janeza Gašperšiča. Ob vsem tem ne smemo mimo pomembne vloge Kovaškega muzeja, ki zbira, ščiti in razstavlja to pomembno dediščino kraja. Igor Ravbar Ornament v bakru. Janez Gašperšič, graver in cizeler Kovaški muzej v Kropi, 2. julij – 30. september 2010 Predmeti, predstavljeni v katalogu in na razstavi, so iz družinske zapuščine Janeza Gašperšiča oz. v lasti sorodnikov. Posamične predmete – simbole pohodov na Stol, ki se sicer nahajajo na več javnih mestih v Radovljici in Lescah, je za čas razstave posodil Rekreacijski klub Večno mladih fantov Radovljica. Tekst: Saša Florjančič, Kovaški muzej Kropa in Igor Ravbar, Narodni muzej Slovenije Lektoriranje: Jerneja Jelovčan Fotografije: Miran Kambič Oblikovanje zloženke in postavitev razstave: Barbara Bogataj Kokalj Tisk: Medium d.o.o., naklada 500 izvodov Izdali in založili Muzeji radovljiške občine, junij 2010
© Copyright 2024