1. No category

A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Vsebina
To je v Avstriji drugače
2
To ureja EU
2
Takšna je situacija v Avstriji
2
Splošno
Kje se plačujejo davki?
Izogibanje dvojnega obdavčevanja
Neomejena in omejena davčna zavezanost
Davek na viru
Dohodki študentov/študentk in vajencev/vajenk
Ugotavljanje dohodkov, ki jih je treba obdavčiti
Stroški, ki se uveljavljajo kot davčna olajšava
Tarifa dohodnine, obračun in davčni dolg
Davčna napoved, odločba o odmeri dohodnine
Davek na dodano vrednost
Delavci migranti/delavke migrantke morajo vedeti tole
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Avstrijo in Slovenijo
V kateri državi moram plačati davke?
Potrebne formalnosti
Kako se v Avstriji upošteva plačan davek na mezde in davek od plač?
Kdo je davčno zavezan za plačilo polne davčne stopnje dohodnine?
Kaj je treba storiti, če avstrijsko podjetje pooblasti slovenskega
podjetnika/slovensko podjetnico?
Informacija in svetovanje na kraju samem
Slovenski davčni uradi v bližini meje
Avstrijski davčni uradi v bližini meje
2
2
3
5
5
5
6
6
9
9
10
10
10
10
10
11
11
11
11
12
13
-1-
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
To je v Avstriji drugače

V Avstriji se uporablja najvišja davčna stopnja 50 odstotkov že pri zaslužku
60.000 evrov naprej. V Sloveniji je dohodnina urejena po razredih in sicer
16,27 in 41 odstotkov (od skupnih letnih dohodkov 14.820,83 evrov). Davčne
tarife se revalorizirajo za vsako odmero davka na novo.

Za regres in božičnico (13. in 14. mesečna plača) se obračuna prosti znesek
oz. posebna davčna stopnja.

Za stroške prevoza se prizna znesek za uveljavljanje davčne olajšave za
prometna sredstva ter pod določenimi pogoji tudi pavšal za dnevne migrante.
§§
To ureja EU
V nasprotju s socialnim zavarovanjem pri davčni obravnavi delojemalcev/delojemalk
ni skupinske ureditve. Večina članic EU pa ima bilateralne konvencije o izogibanju
dvojnega obdavčevanja, tako da so delojemalci/delojemalke dolžni plačati dohodnino
samo v eni državi.
A
Takšna je situacija v Avstriji
Splošno
Kje se plačujejo davki?
Osebe plačujejo praviloma davke v tisti državi pogodbenici, kjer so rezidenti (kjer
imajo svoje stalno prebivališče, običajno bivališče). Dohodki iz odvisnega delovnega
razmerja delavcev migrantov/delavk migrantk, ki so v odvisnem delovnem razmerju v
drugi državi pogodbenici, se tam tudi obdavčujejo (“načelo kraja pridobitne
dejavnosti”).
Če ste na primer rezident Avstrije in ste v Sloveniji zaposleni v odvisnem delovnem
razmerju, se dohodki iz pridobitne dejavnosti obdavčijo v Sloveniji. Tudi če ostane
Avstrija vaša rezidentna država, se delo izvaja dejansko v Sloveniji.
Toda naslednji primer predstavlja izjemo od načela kraja pridobitne dejavnosti
(“klavzula za monterje”):
Do obdavčenja prihodkov iz zaposlitve v odvisnem delovnem razmerju prihaja v
državi pogodbenici, v kateri ste rezident,
-2-
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije

če delodajalec/delodajalka ni rezident druge države pogodbenice;

če nima obratovalnice ali stalnega obrata v drugi državi pogodbenici, ki nosi
stroške;

in pridobitna dejavnost ne traja dlje kot 183 dni v davčnem letu (koledarskem
letu), torej se opravlja le začasno. Za obračun 183 dni se uporabljajo dnevi, ko
je bila oseba fizično prisotna.
Denimo, da je delojemalec/delojemalka rezident Avstrije in je zaposlen/zaposlena v
podjetju, ki ima svoj sedež v Avstriji. To podjetje napoti delavca/delavko začasno
(manj kot 183 dni v davčnem letu) v Slovenijo. Podjetje v Sloveniji nima stalne
obratovalnice, niti stalnih objektov podjetja. V tem primeru se dohodek
delojemalca/delojemalke obdavči v Avstriji.
Tudi dobički, ki jih ustvari oseba, ki prebiva v eni državi pogodbenici, iz prodaje
nepremičnega premoženja, (npr. prodaja zemljišč, prihodki iz kmetijske in gozdarske
dejavnosti, dohodki iz obrtne dejavnosti, dobički iz odtujitve obratnega premoženja) v
drugi državi pogodbenici, se smejo obdavčevati v drugi državi pogodbenici. Enako
velja za prihodke iz dajanja v najem in zakup.
Če oseba, ki prebiva v Sloveniji, ustvari dobiček iz kmetijskih in gozdarskih objektov,
ki se nahajajo v Avstriji, obdavčitev lahko poteka po avstrijskem pravu.
Osebe, ki samostojno opravljajo pridobitne dejavnosti in prejemajo dohodke iz
samostojne pridobitne dejavnosti oziroma iz “neodvisnega dela”, ki so bili ustvarjeni v
drugi državi pogodbenici v neki stalni ustanovi (tamkajšnja pisarna, v kateri se
dejavnost opravlja), se smejo obdavčiti v drugi državi pogodbenici. Kot neodvisni
poklic so definirane na primer umetniške, vzgojne in znanstvene dejavnosti ter
dejavnosti poučevanja. V to se uvrščajo tudi zdravniki/zdravnice, odvetniki/odvetnice
ali arhitekti/arhitektke.
Če ima samostojni arhitekt/samostojna arhitektka, ki stalno prebiva v Sloveniji, na
primer v Avstriji pisarno, se lahko dohodki, ki se ustvarijo iz te dejavnosti v Avstriji,
obdavčijo v Avstriji.
Izogibanje dvojnega obdavčevanja
Praviloma ne prihaja do dvojne obdavčitve istega dohodka. V Konvenciji o izogibanju
dvojnega obdavčevanja med Avstrijo in Slovenijo so določeni postopki za preprečitev
dvojnega obdavčevanja.
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Avstrijo in Slovenijo zajema
naslednje davke:
-3-
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
v Avstriji:

dohodnina oz. davek na plače

davek od dohodkov pravnih oseb

davek na zemljišča

dajatve iz kmetijske in gozdarske dejavnosti

dajatve na vrednost zemljišča pri nepozidanih zemljiščih
v Sloveniji:

davek na dohodke fizičnih oseb (mezde, plače, itd.)

davek na dobiček pravnih oseb

dohodki iz kmetijske dejavnosti, dohodki iz obratne dejavnosti, dobički iz
odtujitve premoženja, itn.
V nadaljevanju bomo obravnavali Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja
glede na dohodke in dobičke.
Praviloma ne prihaja do dvojne obdavčitve istega dohodka. V Konvenciji o izogibanju
dvojnega obdavčevanje so določeni postopki za preprečitev dvojnega obdavčevanja.
Ko se v državi zaposlitve plačajo davki, se plačan znesek vračuna pri določanju
davčnega dolga v državi stalnega prebivališča (postopek vračunavanja ali se v državi
stalnega prebivališča s pridržkom progresije v celoti oprosti obdavčitve. Pri zadnje
omenjeni metodi država pogodbenica, v kateri oseba prebiva, oprosti obdavčitev
dohodkov osebi, ki jih je ta prejela v drugi državi. Od ostalega davčno obveznega
dohodka pa se pobira enaka davčna stopnja, kot bi se sicer uporabila, če dotični
dohodki ne bi bili izvzeti iz obdavčitve. S tem naj bi se zmanjšale davčne prednosti, ki
bi nastale zaradi manjše obdavčitve v tujini.
V Sloveniji se uporablja metoda vračunavanja pri dohodkih iz zaposlitve v odvisnem
delovnem razmerju in iz samostojne pridobitne dejavnosti (če je obratovalnica v
Avstriji in se dobiček pripisuje tej obratovalnici), pri dohodkih iz najemnine in zakupa
ter iz kmetijske in gozdarske dejavnosti.
V Avstriji se v imenovanih primerih uporablja metoda oprostitve s pridržkom
progresije. Metoda vračunavanje se uporablja le v povezavi s slovenskim davkom pri
viru za dividende, obresti in licenčnino.
-4-
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Neomejena in omejena davčna zavezanost
Neomejeno davčno zavezani ste praviloma v državi stalnega prebivališča. To
pomeni, da se tam uporabljajo vaši celotni dohodki za plačilo davkov, neodvisno od
tega, ali gre za domače ali tuje dohodke, ali od tega, ali so bili ti dohodki obdavčeni
že v tujini. Dvojno obdavčevanje pa se seveda preprečuje.
Kot neomejeno davčno zavezana oseba lahko uveljavljate različne davčne ugodnosti,
npr.:

davčne olajšave za edine hranilce/hranilke v družini

odbitek za posebne izdatke

določeni neobdavčeni zneski
Omejeno davčno zavezani ste v tujini, če ste tam zaposleni in imate dohodke, toda
tam nimate ne svojega stalnega prebivališča, niti običajnega bivanja. Obdavčujejo se
le dohodki iz zaposlitve v vsakokratni državi. Pri polnem obdavčevanju kot omejeno
davčno zavezani lahko uveljavite predvsem stroške, povezane z dohodki, ki ste jih
ustvarili v tujini, npr. povečane stroške v zvezi s pridobivanjem dohodkov.
Davek na viru
Davek na viru je davek na dohodke, ki se odtegnejo in plačajo neposredno na viru. V
primeru delavcev migrantov/delavk migrantk gre za pavšalni odbitek oz. davek na
dohodek, ki ga delodajalec/delodajalka odtegne in plača na pristojni davčni urad.
Plačan davek na viru se obračuna pri ugotovitvi davčnega dolga v državi
rezidentstva.
Dohodki študentov/študentk in vajencev/vajenk
Za študente/študentke, praktikante/praktikantke in vajence/vajenke veljajo naslednje
določbe: plačila, ki so v zvezi z vzdrževanjem, študijem ali izobrazbo se lahko
praviloma obdavčujejo samo v državi pogodbenici, ki predstavlja vir za plačila, razen
če gre za zaposlitev, ki je neposredno povezana s študijem ali izobrazbo in se ne
izvaja dlje kot 183 dni v davčnem letu. Če na primer slovenska študentka, ki je
rezidentka Slovenije, toda študira v Avstriji, opravlja študentsko delo v podjetju, ki se
nahaja v Avstriji, se dohodek, ki ga prejema iz študentskega dela, v Sloveniji ne sme
obdavčevati.
Vendar za omenjen primer velja naslednja omejitev: če gre za študentsko delo ali
prakso, ki je neposredno povezana s študijem in ni trajala dlje kot 183 dni v davčnem
letu, se bo dohodek za to prakso obdavčeval v Sloveniji. Obdavčitev dohodka v
Sloveniji se izvaja neodvisno od trajanja zaposlitve, če ima osnova plačila vir v
Sloveniji.
-5-
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Vsi podatki služijo le za orientacijo. Za podrobnejše informacije se vedno lahko
obrnete na pristojnega svetovalca pri davčnem uradu oziroma na davčnega
svetovalca.
Ugotavljanje dohodkov, ki jih je treba obdavčiti
Dohodki, ki jih je treba obdavčiti, so načeloma sestavljeni in naslednjih dohodkov
koledarskega leta, po odbitku posebnih izdatkov in izrednih obremenitev:

dohodki iz odvisnega delovnega razmerja (aktivno delo in
upokojenci/upokojenke)

dohodki iz samostojne pridobitne dejavnosti

dohodki iz obrtne dejavnosti

dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti

dohodki iz kapitala

dohodki iz dajanja v najem in zakup
Drugi dohodki (npr. prejemki iz zakonskega rentnega zavarovanja, ponavljajočih se
prejemkov kot so določene življenjske rente, presežki iz zasebnih prodaj).
Slovenski državljani imajo možnost, da zaprosijo za obravnavanje kot neomejeni
davčni zavezanci, če za vsoto najmanj 90% njihovih dohodkov velja avstrijska
dohodnina, ali če dohodki, za katere ne velja avstrijska dohodnina, ne znašajo več
kot 11.000 evrov. To ima prednost, da ti davčni zavezanci lahko povečane stroške v
zvezi s pridobivanjem dohodkov in posebne izdatke uveljavijo v celotni višini, da se
sklicujejo na znesek za uveljavljanje davčne olajšave za edine hranilce/hranilke v
družini oz. za samohranilce/samohranilke, ter da izkoristijo določene državne
možnosti subvencije. Prošnja za obravnavanje kot neomejen davčni
zavezanec/neomejena davčna zavezanka se vloži z obrazcem L1 pri pristojnem
davčnem uradu (davčni urad, pod katero spada obratovalnica).
Stroški, ki se uveljavljajo kot davčna olajšava
Naslednji odhodki se samodejno upoštevajo pri dohodkih iz odvisnega delovnega
razmerja:

znesek za uveljavljanje davčne olajšave za delojemalce/delojemalke v višini
54 evrov na leto

znesek za uveljavljanje davčne olajšave za prometna sredstva v višini 291
evrov na leto
-6-
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Omejeno davčno zavezani pa ne morejo uveljaviti zneska za uveljavljanje davčne
olajšave za edine hranilce/hranilke v družini oz. za samohranilce/samohranilke v
višini 364 evrov – ki vsebuje pribitek doplačila za vsakega otroka.
Odhodki, ki so povezani z avstrijskimi dohodki, kot so na primer povečani stroški v
zvezi s pridobivanjem dohodkov ali v Avstriji nastali posebni izdatki, se lahko
uveljavijo pri postopku odmere davka, ki zmanjšajo davek.
Povečani stroški v zvezi s pridobivanjem dohodkov delojemalca/delojemalke so
stroški ali izdatki, ki nastanejo v zvezi s poklicem. Torej so neposredno povezani z
dejavnostjo v odvisnem delovnem razmerju. Naslednji povečani stroški v zvezi s
pridobivanjem dohodkov, ki so v praksi najpogostejši, zmanjšujejo davek le takrat, če
na leto znašajo več kot 132 evrov:

delovne obleke

delovna sredstva in orodje

delovna soba

Izobrazba in dopolnilno usposabljanje, prekvalifikacija

prispevek za svet delavcev

računalnik

vodenje dvojnega gospodinjstva in vožnja k družini

strokovna literatura

kolo

prevozni stroški

denarni primanjkljaj

prispevki za sindikate

splet

motorno vozilo

potni stroški

jezikovni tečaji

študijska potovanja

telefon, mobilni telefon
-7-
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
K posebnim izdatkom prištevamo

pokojninska zavarovanja (npr. prostovoljno
prispevki za avtonomni pokojninski sklad),

nakup stanovanjskih prostorov (npr. prispevki za zadružno stanovanje, stroški
lastniškega stanovanja),

sanacija stanovanjskih prostorov, ki jo izvajajo pooblaščeni profesionalci (npr.
zamenjava oken),

določene oblike kapitalskih naložb, kot npr. Mlade delnice,

prispevki za verske skupnosti do največ 200 evrov,

zasebne donacije prejemnikom donacij s posebnimi davčnimi ugodnostmi,

stroški za davčne svetovalce (toda le v izjemnih primerih, ker se stroški za
davčne svetovalce praviloma uveljavijo kot povečani stroški v zvezi s
pridobivanjem dohodkov) in

določene življenjske rente.
zdravstveno
zavarovanje,
Ti izdatki so praviloma določeni z maksimalno višino in se le s četrtino lahko davčno
uveljavijo. Stroški prostovoljnega nadaljevanega zavarovanja in dokup zavarovalnih
dob pa se lahko uveljavijo neomejeno. Tudi če vam dejansko niso nastali posebni
izdatki, vam bodo vseeno odtegnili posebni pavšal 60 evrov posebnih izdatkov.
K izrednim obremenitvam spadajo na primer stroški zaradi bolezni. Omejeni davčni
zavezanci ne morejo uveljaviti izrednih obremenitev.
Stroški vožnje se upoštevajo poleg zneska za uveljavljanje davčne olajšave za
prometna sredstva pod določenimi pogoji tudi kot pavšal za dnevne migrante.
“Majhen pavšal za dnevne migrante” vam pripada, če lahko uporabljate sredstva
javnega prevoza. Če najmanj polovica poti na delo ne more biti opravljena s sredstvi
javnega prevoza, se lahko uveljavi “veliki pavšal za dnevne migrante”. Dejanskih
voznih stroškov v Avstriji ne morete uveljaviti. Za pavšal za dnevne migrante lahko
zaprosite med letom z obrazcem L34 pri delodajalcu/delodajalki ali na koncu leta
uveljavite z odmero davka za delojemalce/delojemalke.
Informacije so vam na voljo pri davčnem uradu vašega stalnega prebivališča in pri
avstrijskih davčnih uradih.
-8-
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Tarifa dohodnine, obračun in davčni dolg
V Avstriji velja davčna stopnja iz tarifa dohodnine z neprekinjeno naraščajočimi
davčnimi stopnjami:
Letni dohodek do 11.000 evrov s pribitkom raznih zneskov za uveljavljanje davčne
olajšave je davkov prost. Toda ta neobdavčen znesek velja le za neomejene davčne
zavezance in neomejene davčne zavezanke, pri katerih se uporablja odbitni postopek
za davek na mezde in davek od plač.
Za letne dohodke med 11.000 evrov in 25.000 evrov znaša davčna stopnja 36,5%.
Za letne dohodke med 25.000 evrov in 60.000 evrov znaša davčna stopnja 43,2%.
Za letne dohodke nad 60.000 evrov znaša davčna stopnja 50%. Nad to najvišjo
davčno stopnjo se deli dohodnine konstantno obremenijo z najvišjo davčno stopnjo
50%.
Nasprotno pa so pri postopku za odmero davka omejeni davčni zavezanci oproščeni
plačila davkov le pri višini 2.000 evrov letno, kar velja kot osnovni dohodek, ki
zagotavlja eksistenco. V praksi se to izvaja tako, da se fiktivnih 9.000 evrov priračuna
k letnim dohodkom, potem pa se uporabi splošna dohodninska tarifa.
Skupna odmera davka zakoncev v Avstriji ni mogoča.
Za obračun vašega predvidenega davčnega dolga lahko izkoristite interaktivne
obračunske
programe
Zveznega
ministrstva
za
finance
(https://www.bmf.gv.at/Steuern/Berechnungsprogramme/_start.htm).
Davčna napoved, odločba o odmeri dohodnine
Delojemalci/delojemalke morajo oddati napoved za odmero dohodnine v naslednjih
primerih:
Če vaš dohodek poleg obdavčljivih vsebuje tudi druge dohodke (npr. iz podjemne
pogodbe) v skupnem znesku več kot 730 evrov in presegajo vaši skupni dohodki
12.000 evrov, ste dolžni predati napoved za odmero dohodnine.
Napoved za odmero dohodnine morate vložiti, če ustvarjate dohodke iz dejavnosti
(dohodki iz kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne
dejavnosti) in se dobiček ugotovi s knjigovodstvom.
V napovedi za odmero dohodnine morate navesti tudi druge oblike dohodkov (npr.
donos kapitala).
Termin za oddajo napovedi za odmero dohodnine za preteklo davčno leto je 30. april
tekočega
leta,
oz.
pri
elektronski
vlogi
po
FinanzOnline
(https://finanzonline.bmf.gv.at/) do 30. junija tekočega leta. V posameznih utemeljenih
primerih se lahko termin za vlogo napovedi za odmero dohodnine podaljša. Ta vloga
se lahko odda tudi po elektronski pošti na FinanzOnline pod naslovom
Vloga/odmera/podaljšanje roka (Eingaben/Anträge/Fristverlängerung). Če vas
zastopa davčni svetovalec/davčna svetovalka, imate za vlogo praviloma več časa. Za
-9-
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
napoved za odmero dohodnine so predvideni originalni obrazci avstrijskih davčnih
uradov, ali pa jo vložite po spletu: https://finanzonline.bmf.gv.at/.
Potem ko je pristojni davčni urad obravnaval vašo napoved za odmero dohodnine,
boste prejeli odločbo o odmeri dohodnine, ki med drugim vsebuje višino davka in
obračun.
Davek na dodano vrednost
Pri nakupu robe in blaga ter pri uporabi storitev zapade davek na dodano vrednost.
Normalna višina davka na dodano vrednost znaša v Avstriji 20%, znižana davčna
stopnja 10% se uporablja predvsem pri živilih, knjigah, časopisih, kmetijskih in
gozdarskih pridelkih, pri osebnem transportu in kulturnih prireditvah.

Delavci migranti/delavke migrantke morajo
vedeti tole
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Avstrijo in Slovenijo
Davčna obravnava dohodkov in premoženja je urejena v meddržavni Konvenciji med
Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi
z davki na dohodek in premoženje (BATIDO). Namen te konvencije je preprečitev
dvojnega obdavčevanja, kar pomeni, da se za en dohodek mora plačati davek v več
državah. Dogovor o dvojni obdavčitvi med Avstrijo in Slovenijo ne predvideva nobene
posebne ureditve za delavce migrantke/delavke migrantke.
V kateri državi moram plačati davke?
Osebe plačujejo praviloma davke v tisti državi pogodbenici, kjer so rezidenti (kjer
imajo svoje stalno prebivališče, običajno bivališče). Dohodki iz odvisnega delovnega
razmerja delavcev migrantov/delavk migrantk, ki so v odvisnem delovnem razmerju v
drugi državi pogodbenici, se tam tudi obdavčujejo (“načelo kraja pridobitne
dejavnosti”).
Potrebne formalnosti
Davek na plače in mezde v skladu z davčnimi stopnjami pri zaposlenih v odvisnem
delovnem razmerju delodajalec/delodajalka zadrži ter ga neposredno odvaja
avstrijskemu davčnemu uradu (postopek odbitkov). Dohodke iz samostojnega
opravljanja
pridobitne
dejavnosti
(neodvisni
delavci/neodvisne
delavke,
podjemniki/podjemnice) morajo samozaposleni obdavčiti sami.
- 10 -
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Kako se v Avstriji upošteva plačan davek na mezde in davek od plač?
Če ste svoje dohodke obdavčili v Avstriji, so ustrezni dohodki v Sloveniji ob uporabi
metode vračunavanja oproščeni plačila davka. V Sloveniji pa morate ob vložitvi
napovedi za odmero dohodnine vseeno prijaviti svoje dohodke iz odvisnega
delovnega razmerja in samostojnega opravljanja pridobitne dejavnosti.
Kdo je davčno zavezan za plačilo polne davčne stopnje dohodnine?
V Avstriji se delojemalci/delojemalke iz Slovenije, kot tudi osebe, ki samostojno
opravljajo pridobitne dejavnosti (neodvisni delavci/neodvisne delavke itn.) ustrezno
obdavčijo. Če v Avstriji nimate stalnega prebivališča in ne običajnega bivališča, ste tu
le omejeno davčni zavezanec/davčna zavezanka, to pomeni, da se obdavčujejo le
dohodki, ki ste jih ustvarili v Avstriji. Tudi delojemalci/delojemalke, ki so omejeno
davčno zavezani, lahko uveljavljajo odmero davka delojemalcem/delojemalkam.
Prošnja za uveljavitev se lahko vloži v roku petih let pri pristojnem davčnem uradu.
Osebam, ki v Avstriji ustvarjajo dohodke le iz zaposlitve v odvisnem delovnem
razmerju, ni treba izvajati odmere davkov delojemalcem.
Kaj je treba storiti, če avstrijsko podjetje pooblasti slovenskega
podjetnika/slovensko podjetnico?
V določenih primerih mora avstrijski podjetnik/avstrijska podjetnica od honorarja, ki
ga izplača slovenskemu podjetniku/slovenski podjetnici, zadržati izplačilo posebnih
odbitkov za davek in jih odvesti davčnem uradu.
Več informacij:
https://www.usp.gv.at/Portal.Node/usp/public/content/steuern_und_finanzen/internati
onales_steuerrecht/48606.html#Besondere_Abzugssteuer
i
Informacija in svetovanje na kraju samem
Informacije so na voljo pri davčnih uradih vašega stalnega prebivališča in pri
avstrijskih davčnih uradih v avstrijskih obmejnih regijah s Slovenijo (okraji Leibnitz,
Radkersburg, Deutschlandsberg, Graz, Klagenfurt/Celovec, Villach, Völkermarkt,
Wolfsberg):
- 11 -
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Več informacij:
https://www.usp.gv.at/Portal.Node/usp/public/content/steuern_und_finanzen/internati
onales_steuerrecht/48604.html (Konvencija o preprečitvi dvojne obdavčitve)
http://www.bmf.gv.at/Steuern/Fachinformation/InternationalesSteu_6523/Diesterreichi
schenD_6527/_start.htm (Konvencija o preprečitvi dvojne obdavčitve)
http://www.bmf.gv.at/Steuern/Brgerinformation/ArbeitnehmerPensionisten/Dienstvertr
agfreier_5181/WelchesteuerlichenP_5764/EinkommensteuerfrEi_5776/_start.htm
(dohodnina za dohodke iz pogodbe o neodvisnem delu ali iz podjemne pogodbe)
Slovenski davčni uradi v bližini meje
Generalni davčni urad
Šmartinska cesta 55
SI - 1001 Ljubljana
tel.: +386 (0)1 478 27 00,
faks: +386 (0)1 478 27 43
e-pošta: [email protected]
internet: www.durs.gov.si
Davčni urad Maribor
Titova c.10
SI - 2502 Maribor
tel.: +386 (0)2 235-65-00
faks: +386 (0)2 235-65-05
e-pošta: [email protected]
internet: www.durs.gov.si
Davčni urad Murska Sobota
Slomškova ulica 1
SI - 9001 Murska Sobota
tel.: +386 (0)2 530-31-00
faks: +386 (0)2 530-31-86
e-pošta: [email protected]
internet: www.durs.gov.si
Davčni urad Celje
Aškerčeva ulica 12
SI - 3001 Celje
tel.: +386 (0)3 422 37 00
faks: +386 (0)3 422 38 90
e-pošta: [email protected]
internet: www.durs.gov.si
- 12 -
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Davčni urad Kranj
Koroška cesta 21
SI - 4001 Kranj
tel.: +386 (0)4 237-11-00, 237-11-40
faks: +386 (0)4 237-11-21
e-pošta: [email protected]
internet: www.durs.gov.si
Davčni urad Velenje
Kopališka cesta 2a
SI - 3320 Velenje
tel.: +386 (0)1 369-38-00
faks: +386 (0)1 369-38-55
e-pošta: [email protected]
internet: www.durs.gov.si
Avstrijski davčni uradi v bližini meje
Finanzamt Graz-Stadt (FA68)
Conrad von Hötzendorf-Str. 14-18
A - 8010 Graz
tel.: +43 (0)316 881 538000
faks: +43 (0)316 817608
Finanzamt Graz-Umgebung (FA69)
Adolf-Kolping-Gasse 7
A - 8010 Graz
tel.: +43 (0)0316 881 539000
faks: +43 (0)0316 881 539981
Finanzamt Deutschlandsberg Leibnitz Voitsberg (FA FA72)
A - 8530 Deutschlandsberg, Bahnhofstraße 6
A - 8430 Leibnitz, Lastenstraße 10
A - 8570 Voitsberg, Dr. Ch. Niederdorfer-Straße 1
tel.: +43 (0) 3452703
faks: +43 (0)1 51433 594100
Finanzamt Klagenfurt (FA57)
Kempfstraße 2 und 4
A - 9020 Klagenfurt am Wörthersee
tel.: +43 (0)463 539
faks: +43 (0)463-539-5933001
- 13 -
A10 Davki
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Finanzamt Spittal Villach (FA61)
A - 9500 Villach, Meister-Friedrich-Straße 2
A - 9800 Spittal an der Drau, Dr. Arthur Lemisch-Platz 2
tel.: +43 (0)4242 207
faks: +43 (0)1 51433 5935002
Finanzamt St. Veit Wolfsberg (FA59)
A - 9300 St. Veit an der Glan, Sponheimer Straße 1
A - 9400 Wolfsberg, Lindhofstraße 3
tel.: +43 (0)4212 465
faks: +43 (0)1 51433 5934002
- 14 -