PODHLADITEV – nastanek in preprečevanje
Z nižanjem zunanjih temperatur se v poznojesenskem in zimskem času lahko posvetimo nevarnosti podhladitve. Naše telo se
prične ohlajati, ko je temperatura okolja (zraka okoli nas) nižja od okoli 15 oC. Proces ohlajanja pa je odvisen od več dejavnikov,
ki različno močno vplivajo na hitrost ohlajanja našega telesa.
Vzroki za ohlajanje
Kot rečeno, se naše telo ohlaja, kadar je zrak v naši okolici hladnejši, saj
takrat pričnemo oddajati našo toploto v okolje. To se dogaja na štiri
načine:
Konvekcija je prevajanje toplote na hladen zrak, ki je v stiku z našim
telesom. Večja ko je razlika v temperaturi, hitrejši (močnejši) je ta proces,
(znano je, da se v hladni vodi ohladimo precej hitreje). Ravno tako se
poveča pri gibanju zraka (veter). Zaščitimo se tako, da preprečimo
gibanje zraka tik ob telesu (slojni – čebulni način oblačenja).
Kondukcija je prehajanje toplote s predmeta z višjo temperaturo na
predmet z nižjo temperaturo. To se dogaja, ko stojimo v snegu ali pa, ko
se oprijemamo hladnih in mogoče tudi mokrih skal. Zaščitimo se tako, da
uporabljamo dobro izolativno zaščito (čevlji, nogavice, rokavice, …)
Radiacija ali toplotno sevanje je fizikalna lastnost vseh teles, ki imajo
toplotno energijo. Torej tudi človeško telo v okolico seva in s tem oddaja
toploto.
Evaporacija ali uparjanje je proces v našem telesu – z vdihavanjem se
mrzli zrak v pljučih ogreva in vlaži. S tem se porablja precej naše toplote
in kar je najslabše, se to dogaja prav v jedru našega telesa.
Proces podhlajanja
Človek vzdržuje primerno telesno temperaturo na dva načina. Zavedno – to je s fizično aktivnostjo (delo mišic) ter z oblačili in
nezavedno, ko s padanjem temperature v jedru telesa nastopijo samoohranitveni procesi, kot je drgetanje (delo mišic), oženje
kapilarnega sistema v udih (preprečevanje prehoda hladne krvi v jedro telesa – možgani, srce), povečanje frekvence dihanja …
Daleč najboljši način ohranjanja temperature poleg zaščite (oblačila, zavetje) je fizična aktivnost – dokler je človek aktiven, se
mu podhladitev ne more groziti (to seveda ne velja za tiste, ki padejo v ledeno mrzlo vodo, ker je proces konvekcije zaradi
gibanja še hitrejši).
V gorah nam podhladitev grozi takrat, ko človek ne zmore več, ko je telo povsem izčrpano. Nevarnost da se podhladimo je zelo
velika tudi ponoči pri nenačrtovanem bivakiranju in z nezadostno
zaščitno opremo.
Naše vodilo naj bo dobra fizična pripravljenost in dobra priprava ter
obvladovanje veščin bivakiranja.
Pomoč
Ločimo tri stopnje podhladitve, odvisno od temperature, ki jo merimo
v jedru telesa (ne pod pazduho). Lažje in srednje podhlajeni (temperatura je nad okoli 28 oC, človek je pri zavesti!). Pomagamo mu tako,
da ga zaščitimo pred nadaljnjim ohlajanjem – mu pomagamo do koče
ali drugo zavetišče ter mu damo tople pijače.
Globoko podhlajenega (človek je v nezavesti) pa moramo oskrbeti
precej bolj previdno. Predvsem tako osebo ČIM MANJ PREMIKAMO ! S
sunkovitim premikanjem lahko podhlajenemu povzročimo fibrilacijo
(trepetanje) srčne mišice, kar je zanj lahko usodno. Z aktivnim
ogrevanjem jedra telesa (Hieblerjev omot) poizkušamo na mestu
samem, seveda, če imamo potrebno opremo. In pa še najpomembneje:
globoko podhlajeni, čeprav brez znakov življenja, ni mrtev, dokler ga
ne ogrejemo in oživljamo do prihoda zdravniškega osebja.
Pa srečno!
RK