Avtomobilske gume in pločevinke
33 6. novembra 2013 Prvi samozadostni objekt na Škotskem Avtomobilske gume in pločevinke John Convery je bil le eden izmed mnogih, ki jih je radovednost pred trinajstimi leti pripeljala na dan odprtih vrat Ekološkega centra ob jezeru Kinghorn na vzhodu Škotske, kjer so predstavljali načrte za gradnjo prvega popolnoma samozadostnega objekta na Britanskem otočju. Postavljal je toliko vprašanj, da so ga predstavniki Pobude za trajnostno skupnost kar povabili k sodelovanju, češ da bo tako najhitreje dobil vse odgovore. Ekološki center ob jezeru Kinghorn so av gusta 1998 ustanovili kot neprofitno orga nizacijo, ki naj bi spodbudila razvoj v lokalni skupnosti. Z leti je postal pravi učni poligon biotske raznovrstnosti, v katerem se obisko valci – od najmlajših do najstarejših – pod vodstvom večinoma prostovoljcev učijo uporabljati naravo in njene danosti kot orod je za izboljšanje kakovosti življenja. Med drugim se lahko spoznajo z ekološkim vrt narjenjem, med sprehodom med gredicami zelenjavnega, okrasnega in zeliščnega vrta pa mimogrede izvedo, zakaj in predvsem kako znova uporabiti različne materiale, kaj storiti z odpadki, kako kompostirati, zakaj je dobro na vrtu postaviti rastlinjak, kako po staviti zeleno streho po starem, kako izdelati vrtno pohištvo in še vrsto drugih zanimivih stvari. Učni poligon, ki je od Edinburga oddaljen le dobrih 45 minut vožnje, je opremljen s tabla mi, ki obiskovalcem na razumljiv in nevsiljiv način predstavijo težave, ki so posledica čez mernega onesnaženja okolja. Na eni, deni mo, lahko preberemo, da povprečno škotsko gospodinjstvo vsako leto proizvede za dvo nadstropni avtobus odpadkov, kar znese pri bližno tono, 88 odstotkov teh odpadkov pa je mogoče reciklirati – v enem zabojniku se namreč v povprečju znajde 30 odstotkov ku hinjskih oziroma bioloških odpadkov, enak delež papirja, 11 odstotkov plastike, devet odstotkov stekla in osem odstotkov kovin skih odpadkov. Hiša, ki ne proizvaja odpadkov Avgusta 2000 so predstavniki Pobude za trajnostno skupnost tu pripravili dan odpr tih vrat, na katerem so želeli okoliškim pre bivalcem predstaviti idejo o ekohiši, v celoti zgrajeni iz naravnih oziroma recikliranih materialov, ki ne bi ustvarjala odpadkov ozi roma bi te reciklirala do njihove razgradnje Evropski projekt LIFE 10 INF/SI/136 Ločujmo odpadke vodi družba Slopak, d. o. o., partner je Delo, d. d. Vrednost projekta je 671.558 evrov. Partnerja Slopak, d. o. o., in Delo, d. d., sofinancirata 51 odstotkov (342.495 evrov). Evropska unija s podporo finančnega mehanizma LIFE+ sofinancira 49 odstotkov (329.063 evrov). 34 Prvi samozadostni objekt na Škotskem 6. novembra 2013 1 1. Louise Andree in John Convery sta dva izmed številnih prostovoljcev, ki delajo v Ekološkem centru ob jezeru Kinghorn, kjer so avgusta 2004 zgradili prvi samozadostni objekt na Škotskem in v Veliki Britaniji nasploh. 2. V predprostoru je zimski vrt, ki omogoča pasivni zajem toplote sončnih žarkov. 3. Koncept Earthship je razvil ameriški arhitekt Michael Reynolds, temelji pa na ideji, da naj bi hiša z okolico zagotavljala stanovalcem popolno neodvisnost od fosilnih goriv in javne infrastrukture. Podobno kot ladja, preden odpluje iz pristanišča na dolgo pot po morju. 4. Samozadostni objekt je skoraj v celoti vkopan v zemljo. Njegova osnovna konstrukcija in tudi konstrukcija, ki zadržuje zemljo na brežini, je zgrajena iz recikliranih materialov – iz odsluženih avtomobilskih gum, napolnjenih z zemljo, in pločevink. Z zemljo napolnjene gume dobro akumulirajo toploto in hkrati objektu zagotavljajo potrebno trdnost. www.deloindom.si ҁ Več fotografij in informacij o samozadostni »zemljanki« najdete na naši spletni strani. 2 in ki bi sama proizvajala dovolj energije za svoje delovanje. Samozadostna, torej. Tako imenovani koncept Earthship, ki ga je razvil ameriški arhitekt Michael Reynolds, izhaja iz ideje, da mora hiša z okolico – tako kot ladja, preden iz pristanišča odpluje na dolgo pot – svojim stanovalcem zagotoviti ne samo streho nad glavo, ampak tudi vse potrebne vire energije, od hrane do vode in elektrike. Bistvo hiše je preprosta arhitektura majhnih dimenzij, da se čim bolj neopazno vključi v okolico, zgrajena je iz naravnih oziroma recikliranih materialov in neodvisna od fosilnih virov energije. Zasnovana mora biti torej tako, da lahko čim bolj izkorišča obnovljive vire. Ideja se je arhitektu porodila iz povsem praktičnih razlogov – zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj in previsokih stroškov bivanja v obstoječih stanovanjih oziroma hišah. Od leta 1970, ko so na jugozahodu Združenih držav Amerike zgradili prvi objekt, do danes je po svetu zraslo več kot 2000 podobnih, na Škotskem pa s takšno gradnjo pred trinajstimi leti ni bilo še nobenih izkušenj, pove John Convery, ki ga je na dan odprtih vrat prignala radovednost: »Takrat sem se ravno upokojil in sem imel časa na pretek, pa sem šel pogledat, kaj se dogaja. Ko so začeli govoriti, da nameravajo zgraditi hišo, ki bo imela stene iz avtomobilskih gum, napolnjenih z zemljo, v kateri ne bo klasičnih ogreval, a bo v njej kljub temu pozimi toplo in poleti hladno, za povrhu pa ne bo priključena na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, se mi je začelo porajati nešteto vprašanj. Preveč jih je bilo, očitno, saj mi predstavniki Pobude za trajnostno skupnost na vsa niso znali odgovoriti. Raje so me povabili, naj se projektu pridružim kot prostovoljec, češ da bom tako najlaže in najhitreje izvedel vse, kar me zanima.« Pri pionirskem projektu, prvem na Britanskem otočju, ki naj bi pokazal, da je mogoče tudi v pregovorno neprijaznem škotskem podnebju zgraditi hišo, ki bo sama zadostila vsem potrebam stanovalcev, je sodelovalo več kot 200 prostovoljcev. Gradnja se je začela julija 2002, dve leti pozneje, avgusta 2004, so Earthship Fife slovesno odprli. Učili so se tudi gradbeni inšpektorji Brez težav seveda ni šlo. Zataknilo se je že pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo, saj uradnikom na upravni enoti niso mogli dopovedati, zakaj je dobro graditi hišo iz recikliranih materialov. V projekt so vključili tudi gradbene inženirje in gradbene inšpektorje, da so skupaj s prostovoljci spoznavali zakonitosti tovrstne gradnje. »Zdaj je precej lažje, trajnostna gradnja je namreč postala del škotskega kurikuluma, takrat pa nas je gradbena stroka imela za čudake in okoliški prebivalci so se bali, da se bo v njihovo bližino naselila neka čudna sekta,« se začetnih težav spominja Convery. Prvi samozadostni objekt na Škotskem 6. novembra 2013 A so s skupnimi močni premagali vse zapreke. Z najbolj osnovnim orodjem, kot so lopate in macole, so prostovoljci najprej zakopali v hrib in v njem začrtali obrise notranje stene približno 40 kvadratnih metrov velikega objekta. Nato se je začela gradnja osnovne konstrukcije, za katero so uporabili odslužene avtomobilske gume. Te so na Škotskem postale velik okoljski problem, saj jih na leto odvržejo dobre štiri milijone. »Z njimi smo ubili dve muhi na en mah; na okolju prijazen način smo se znebili odpadka, hkrati pa so gume, dodobra napolnjene z zemljo, trden gradbeni material, ki ne potrebuje temeljev in ki zelo dobro akumulira toploto zemlje,« pojasni Louise Andree, ki v Pobudi 4 za trajnostno skupnost skrbi za administrativne zadeve. »Hiša se zaradi akumulativnih sposobnosti tako uporabljenega odpadnega materiala greje in hladi sama,« doda John Convery. Dodatno se toplota akumulira v odpadnih pločevinkah, steklenih kozarcih in drugih recikliranih materialih, iz katerih so postavili zidove, pri čemer so vmesne prostore namesto z malto zapolnili mešanico zemlje in slame. Za izolacijo so uporabili penjeno steklo. Koncept Earthship ne predvideva nobenega klasičnega ogrevalnega sistema, zato je – tako kot pri načrtovanju pasivne hiše – pomembna pravilna orientiranost. Objekt, ki je skoraj v celoti vkopan v zemljo, se z veli- kimi zastekljenimi površinami odpira proti jugu, da prestreže kar največ sončnih žarkov za pasivno ogrevanje notranjosti. Toplota se najprej zadrži v približno meter in pol širokem ter slabe štiri metre dolgem zimskem vrtu, predprostoru, iz katerega vstopimo v objekt. Okrasne rastline, ki so jih zasadili v njem, zelo dobro uspevajo. Le deževnica, vsa elektrika pa iz obnovljivih virov Sama notranjost ni noben arhitekturni dosežek, kaj šele presežek, a ustreza svojemu namenu, torej za potrebe demonstracijskega objekta. V dveh prostorih, od katerih je eden namenjen sanitarijam, si je namreč mogoče Novo v Sloveniji! Najvarčnejši infrapaneli Vitalheizung EKO Thermodynamic 7+ na trgu. Paneli imajo patentiran termodinamični regulator, ki neodvisno od termostata uravnava delovanje. Zaradi tega prihranite tudi do 40 odstotkov električne energije v primerjavi s klasičnimi IR-paneli. Smo vodilno podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo električnih infrapanelov v Sloveniji avstrijskega proizvajalca Vitalheizung, in generalni uvoznik za Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Italijo. Paneli našega proizvajalca so na avstrijskem trgu že več kot 22 let, prisotni pa so še v 56 drugih državah, kar dokazuje, da so vrhunske kakovosti. Imajo sedem let garancije, uporabni pa so več kot 50 let, brez vzdrževanja in servisiranja. Lahko so tudi okras v prostoru, saj jih je mogoče poslikati. Infrapaneli Vitalheizung omogočajo edinstven sistem ogrevanja, saj se ne ogreva zrak v prostoru, temveč stene, strop, tla, pohištvo ipd. Ti se segrejejo na želeno temperaturo (npr. 22 stopinj) in potem oddajajo toploto (podobno kot krušna peč). To je edini in najhitrejši sistem za izsuševanje vlage v zidu, preprečuje tudi nastajanje plesni, saj ogreva zidove in jih tako suši – zidovi so vedno topli in suhi. Pri klasičnem talnem ogrevanju se toplota akumulira samo po tleh, pri infrapanelih pa se tudi v stenah in drugih predmetih, zaradi česar je temperatura po celotnem prostoru enaka. Infraogrevanje uporabljajo tudi v medicini (v inkubatorjih, infrasavne so koristne za zdravje, s pomočjo infratehnologije zdravijo nekatere poškodbe ali obolenja). Vse to je dokaz, da je varno ter koristno za zdravje in počutje ljudi v prostoru. Investicija je lahko postopna, saj lahko vsak prostor opremite posebej, pri novogradnjah pa odpade projektna dokumentacija za centralno napeljavo. Montaža je hitra in enostavna ter brez večjih posegov, ne potrebujete dodatnih inštalacij, zato je ogrevanje primerno za vse vrste stanovanj. Več o sistemu ogrevanja si lahko preberete na www.zastonj-ogrevanje.si ali nam pišete na [email protected]. Poraba električne energije je praviloma dovoljena le za dopolnilno ogrevanje subjektov v skladu s 23. členom pravilnika o racionalni rabi pri gretju in prezračevanju ter pripravi tople vode (Uradni list SRS št. 31/1984). ZASTONJ OGREVANJE Edinstveno, najbolj zdravo in varčno ogrevanje z infrapaneli VITALHEIZUNG! Oglasno sporočilo Nuvision, d. o.484 o. Du{an Luzar, 041 886 log 16 dusan@ Cerov zastonj-ogrevanje.si 8310041 Šentjernej Zvone Luzar, 575 176 [email protected] zvone@ zastonj-ogrevanje.si www.zastonj-ogrevanje.si Povpra{evanje, faks 07 30 71 235 041 886 484 info@ zastonj-ogrevanje.si www.zastonj-ogrevanje.si PANELNI SISTEMI 3 35 36 6. novembra 2013 5 6 8 9 7 Prvi samozadostni objekt na Škotskem 6. novembra 2013 5. Ekološki center je z leti postal pravi center biotske raznovrstnosti in učni poligon za vse generacije, ki želijo izvedeti, kako živeti z naravo. 6. Prerez stene, zgrajene iz avtomobilskih gum in pločevink. 7. V zadnjem delu rastlinjaka, katerega večji del je zgrajen iz odsluženih plastenk, je zadnja, četrta postaja za odpadno vodo. 8. Deževnica, ki se zbira na ravni strehi, je speljana v zbiralnik, od tam pa skozi večstopenjski filtrirni sistem. Vsa voda se znova uporabi, nazadnje za zalivanje tropskih rastlin v zadnjem delu rastlinjaka iz plastenk. 9. Električno energijo pridobivajo iz treh obnovljivih virov: sonca, vetra in vode. ogledati tehnologijo, zaradi katere je objekt samozadosten. Tu je filtrirni sistem za de ževnico, ki se z ravne strehe steka v zbiralnik in jo je mogoče uporabiti za pitje, kuhanje, osebno higieno, splakovanje stranišča ter čisto na koncu njene poti za zalivanje. »Vsa deževnica se uporabi štirikrat. Prvič za pitje in kuhanje, odpadna voda, tako imenovana siva voda, se iz objekta steka v filtrirni sistem v zimskem vrtu, kjer se drugič uporabi za za livanje rastlin v njem, od tam je speljana v sa nitarije, kjer se z njo splakuje stranišče. To je torej tretja uporaba. Odplake iz stranišča pa so speljane do rastlinjaka v bližini objekta. Ta tako imenovana črna voda se tam prečisti v posebni samostojni enoti filtrirnega sistema in se, četrtič in zadnjič, uporabi za zalivanje tropskih rastlin, ki smo jih zasadili v tem ra stlinjaku, zgrajenem večinoma iz odpadnih plastenk,« pojasnjuje sogovornik. V osrednjem prostoru objekta so tudi raz smerniki in druge komponente sončne elek trarne (nad vhodom v objekt so štirje foto voltaični paneli s po približno 250 vati moči), ki proizvede deset odstotkov potrebne elek trične energije, 40 odstotkov je proizvede majhna vetrnica na vrhu hriba nad objek tom, preostalo polovico pa mini hidroelek trarna v neposredni bližini »zemljanke«. »Presežke električne energije shranjujemo v akumulatorjih na ravni strehi objekta. Aku mulatorji so nujni, saj je vreme tukaj zelo nepredvidljivo; zdaj je sonce, čez pet minut bo petnajst minut deževalo ... Kolikor toliko stalen je le veter in seveda pretok vode za malo hidroelektrarno. Pravzaprav tudi ob najbolj ugodnih vremenskih razmerah ne moremo zagotoviti vse potrebne električne energije, zato jo takrat, ko jo vsi trije sistemi proizvajajo, shranjujemo v akumulatorje. In ti so dovolj veliki, da še nismo imeli električ nega mrka,« pove Convery. Načrtujejo tudi samozadostno vas Zdaj v Pobudi za trajnostno skupnost načr tujejo gradnjo ekovasi z 12 podobnimi sa mozadostnimi hišami dvajset minut vožnje od Ekološkega centra. John Convery pravi, da bi se z veseljem preselil tja za leto ali dve. Zemljišče, na katerem naj bi zrasla vas, ima jo v najemu, a se še spopadajo z zapleti pri pridobivanju dovoljenj. »Nekaj težav imamo z okoliškimi prebivalci, ki se bojijo, da bo vas postala nekakšna komuna, precej več pa z lokalnimi oblastmi oziroma oddelkom za prostorsko načrtovanje. Parcela je namreč na hribu, kar pomeni, da bodo hiše in celot na vas vidne daleč naokoli, zato smo morali spremeniti načrte, da bi se hiše s svojo za snovo čim bolj neopazno vključile v pokra jino,« pove Louise Andree, ki kljub zapletom ostaja optimistična. Ne nazadnje projekt trajnostne ekovasi spodbuja gradnjo cenov no dostopnih domov, zmanjševanje količi ne odpadkov, recikliranje tistih, ki jih kljub temu proizvedemo, manjšo rabo energije, s projekti in delavnicami, ki bi jih pripravlja li v okviru dejavnosti ekovasi, pa bi tesneje povezali lokalno skupnost, izobraževali ljudi vseh starosti o pomenu trajnostne gradnje, ekološke pridelave hrane, recikliranja in podobno. »Vse našteto pa odpira tudi zelena delovna mesta,« sklene sogovornica. Besedilo in fotografije Barbara Primc 37
© Copyright 2024