1. No category

Lutkovno gledališče Ljubljana
Krekov trg 2, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 3000 970
Faks: 01 3000 980
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.lgl.si
Blagajna LGL (vhod pri grajski
vzpenjači)
Odprta od ponedeljka do petka
med 9. in 19. uro, ob sobotah med
9. in 13. uro in uro pred predstavo.
Telefon: 01 3000 982, 080 2004
Informacije: www.lgl.si
Kartica KU KU vam omogoča nakup
vstopnic pri blagajni in po internetu.
Vstopnice za tekoči mesec si lahko
zagotovite v predprodaji.
Gledališki list, sezona 2011/12
Izdalo: Lutkovno gledališče Ljubljana
Za izdajatelja: Uroš Korenčan
Odgovorna urednica: Jera Ivanc
Urednici: Lena Vastl, Lidija Franjić
Lektura: Lena Vastl
Skice: Branko Hojnik, Matic Hrovat
Oblikovanje: Špela Čadež
Tisk: Kocman Grafika d. n. o.
Naklada: 1000 izvodov
Vzorci rezank v gledališkem listu so
delo Hansa Christiana Andersena.
Poleg Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana –
Oddelka za kulturo – nam uresničevanje programov omogočajo še:
Medijski pokrovitelji:
Krovni znak podjetja
Fini oglasi d.o.o.
Znaki blagovnih znamk
Izvedbo projektov Small Size financira Evropska komisija. Vsebina publikacije je izključno
odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Uroš Korenčan, direktor
Jera Ivanc, umetniška vodja
Ignacije Šunjić, producent
Ana Rokvić Pinterič, Helena Sebanc, poslovni sekretarki
Tel.: 01 3000 970, [email protected]
Lutkovno gledališče Ljubljana
Krekov trg 2, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 3000 970
Faks: 01 3000 980
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.lgl.si
Blagajna LGL (vhod pri grajski
vzpenjači)
Odprta od ponedeljka do petka
med 9. in 19. uro, ob sobotah
med 9. in 13. uro in uro pred
predstavo.
Telefon: 01 3000 982, 080 2004
Informacije: www.lgl.si
Nataša Antunićević Vižintin, organizatorka stikov z javnostmi
Tel.: 01 548 45 40, [email protected]
Špela Juntes, Edita Golob, koordinatorki, organizatorki
Tel.: 01 3000 976, [email protected]
Jure Žnidaršič, vodja tehničnega sektorja
Tel.: 01 3000 991, [email protected]
Lidija Franjić, arhivarka, dokumentalistka v gledališču
Tel.: 01 3000 972, [email protected]
Mara Pevec, vodja finančno-računovodske službe
Tel.: 01 3000 983, [email protected]
Vanja Arhar Kurent, računovodkinja
Tel.: 01 3000 984, [email protected]
Tatjana Arrigler, samostojna strokovna sodelavka
Tel.: 01 548 45 41, [email protected]
Delavnica LGL
Tel.: 01 3000 977, [email protected]
Svet Lutkovnega gledališča Ljubljana
dr. Milena Mileva Blažić (predsednica), mag. Mojca Jan Zoran
(namestnica predsednice), mag. Nina Kalčič, Barbara Rogelj, Alojz
Sedovnik
Strokovni svet Lutkovnega gledališča Ljubljana
dr. Blaž Lukan (predsednik), Brane Vižintin (namestnik predsednika),
Ajda Rooss, mag. Jasna Vastl, dr. Mateja Pezdirc Bartol
Režija: Tijana Zinajić
Dramatizacija: Andrej Jaklič
Scenografija: Branko Hojnik
Kostumografija: Matic Hrovat
Glasba: Tim Kostrevc, Luka Jamnik
Gib: Primož Bezjak
Lektura: Lena Vastl
Asistentka scenografa: Urša Vidic
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
Nastopajo:
Gerda: Kaja Tokuhisa k. g.
Kaj, Princ: Jan Bučar
Snežna kraljica: Nina Ivanič
Zlodej: Jernej Kuntner
Starka, Razbojniška deklica, Laponka: Alenka Tetičkovič
Krokar, Golob, Jelen: Iztok Jereb
Oblikovanje maske: Špela Kink Bravničar
Vodja predstave in tonski mojster: Aca Ilić
Lučni mojster: Srečo Brezovar
Odrska tehnika in rekviziterja: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja
Garderoberka, frizerka in maskerka: Mihaela Majcen
Izdelava scene in kostumov: Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Verica
Hrovat, Mitja Ritmanič, delavnica Šentjakobskega gledališča,
Delo osvobaja d. o. o.
Izdelava lutk: Jože Lašič
Šentjakobski oder LGL
Premiera: 1. decembra 2011
Lutkovno gledališče Ljubljana
Lena Vastl
SNEŽNA KRALJICA
Pravljica pripoveduje o prijateljstvu in ljubezni – o deklici, ki si bolj
kot vse na svetu želi, da bi našla prijatelja, ki je izginil v snežnem
viharju. Pa tudi o osamljenosti in odtujenosti – o kraljici, ki živi tam,
kjer vladajo led, sneg in ostri vetrovi. Njeni čarobni poljubi lahko
človeka začarajo v kepo ledu brez spominov in toplega srca ...
Zlodej si je izmislil čarobno ogledalo. Kakšna je bila njegova moč?
Kaj se je z ogledalom zgodilo? Se je njegova moč po tem dogodku
spremenila? Kako?
Si že srečal/a človeka, za katerega bi lahko rekel/a, da v srcu nosi
košček takšnega ogledala?
Poznaš še kakšno pravljico, v kateri nastopa čarobno ogledalo?
Katero?
Zakaj misliš, da kraljica ugrabi Kaja?
Kako si predstavljaš kraj, kamor ga odpelje? Kakšna bitja živijo tam?
Na gradu Snežne kraljice ni drugih ljudi, zakaj misliš, da ne?
Kako si predstavljaš njen grad? Nariši ga.
Gerda zelo pogreša svojega najboljšega prijatelja, zato se odloči, da
ga bo šla iskat. Se ti zdi pogumna? Misliš, da jo je strah?
Koga vse sreča na svoji poti? Opiši te osebe in živali.
Katera izmed naštetih oseb ti je bila v predstavi najbolj všeč?
Koga bi ti šel/šla iskat na konec sveta?
Krokar v pravljici govori krokarščino. Tudi ti si izmisli prav poseben,
pravljični jezik, s katerim se boš lahko sporazumeval/a s prijateljem/
prijateljico, ne da bi te odrasli razumeli.
Vsaka izmed oseb, ki jih Gerda sreča na poti, ima neko govorno
posebnost. Kakšno?
Poznaš še kakšno pravljico, v kateri nastopajo pravljična bitja, ki
govorijo svoj jezik?
Kraljica želi, da ji Kaj iz različnih vzorcev sestavi besedo večnost?
Kaj misiš, da pravzaprav sestavlja deček? Kako si ti predstavljaš
večnost?
Kaj bi se zgodilo, če Gerda in Kaj ne bi pobegnila z gradu Snežne
kraljice? Spremeni konec pravljice.
Hans Christian Andersen
Hans Christian Andersen se je rodil na Danskem. Imel je
revne starše. Njegova mati je bila perica. Vsak dan je prala
perilo v mrzli reki, zato se je rada grela s šilci žganja. Mlademu
Hansu je pogosto pripovedovala nenavadne zgodbe, povezane
s starimi vražami. Njeno živo pripovedovanje je v dečku
burilo brezmejno domišljijo. Njegov oče, po poklicu čevljar
in spreten rokodelec, pa je včasih posebej zanj izdelal leseno
igračo.
Pri štirinajstih letih je Hans Christian sam odpotoval v glavno
mesto Kopenhagen, kjer je prvič začel hoditi v šolo. Tam je bil
za dve glavi večji od vseh sošolcev. Prosti čas si je rad krajšal z
risanjem in rezanjem zanimivih sličic.
Pripravila L. V.
Tijana se je po končani gimnaziji vpisala na francoščino in
filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa je študij
nadaljevala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Režira v gledališču, včasih pa pomaga pri režiji filmov.
Poleg tega tudi igra, in sicer v gledališču, filmih, televizijskih
nadaljevankah in videospotih. Režirala je že v večini slovenskih
gledališč, izjemno odmevne so njene predstave za otroke
(Ronja, razbojniška hči, Svinčnik piše s srcem, Sonce in sončice,
Antonton idr.). Prejela je že več nagrad. Ponosna je na svoje tri
sinove, v nosu nosi uhan in ima lepe lase.
Andrej Jaklič, diplomirani dramaturg, je v gledališču
profesionalno aktiven dobrih ducat let, opravlja dramaturgije,
dramatizacije, adaptacije dramskih besedil, prevaja, piše
songe … Dela skratka vse, kar se razume pod besedno zvezo
»praktična dramaturgija«. Nekaj let je deloval kot svobodnjak,
a ker praktična dramaturgija ne prinaša dovolj finančnega
»materiala« za preživetje, se kot novinar udinja v eni od nekoč
največjih slovenskih medijskih hiš.
Že v srednji šoli ga je zanimalo gledališče, zato je soustvarjal
v srednješolskih gledaliških skupinah. Študiral je slikarstvo
na ljubljanski likovni akademiji in v času študija sodeloval pri
študentski produkciji Akademije za gledališče, radio, film in
televizijo. Leta 1998 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za
slikarstvo. Leta 1999 je začel redno sodelovati s profesionalnimi
gledališči kot scenograf. Oblikoval je scenografije za več kot 80
gledaliških predstav pri nas in na področju bivše Jugoslavije.
Zadnje čase ga vedno bolj zanima delo za otroške, mladinske
in lutkovne predstave.
Matic Hrovat je rojen 18. 2. 1991 v Ljubljani. Njegova ljubezen
do tkanine sega skoraj v plenice, ob polnoletnosti je imel
že svojo prvo samostojno modno revijo. Kreiranje oblačil, v
katere se radi oblačijo znane Slovenke in Slovenci, je njegova
prva življenjska strast. Kostumografija je druga. Sodeloval je
pri številnih projektih na malih in velikih zaslonih: TV oglasi
(Krka, Cerin, Sony Ericsson), filmi (Prepisani 2009, Gremo mi
po svoje 2010, Stanje šoka 2011). V zadnjih letih lahko njegovo
kostumografijo občudujemo tudi v gledališču (To so gadi 2010,
Luno Krast 2010, Antonton 2011). Trenutno v Ljubljani pripravlja
svojo novo kolekcijo, ki bo modno pisto osvojila februarja 2012. Tim Kostrevc je multinštrumentalist in pisec glasbe, na glasbo
je vezan že od malih nog. Vrsto let je preživel kot član/soavtor
glasbenih skupin, kot so Srečna mladina (1995–2009), Kamerad
Krivatoff (2005–) idr., gostoval pa je vsaj še v ducatu drugih
zasedb. Poleg udejstvovanja v skupinah njegov glasbeni opus
obsega tudi pisanje glasbe za oddaje, predstave, mladinske
filme, dokumentarce … pogosto v sodelovanju z Luko Jamnikom.
Je večni glasbeni romantik.
Luka Jamnik (1982), glasbenik (sintetizatorji, zvoki),
producent, od leta 2008 sodeluje s skupno Laibach (Volk
Tour, Laibachkunstderfuge, Volkswagner, Revisited). Aranžiral
je skladbe za njihove koncerte (Revisited). Deluje tudi kot
član skupine Kamerad Krivatoff (sintetizatorji, komponiranje,
aranžiranje, produkcija, mešanje zvoka). V preteklosti je
sodeloval tudi z zasedbami Silence, Niowt, Srečna mladina,
Gušti in Polona, Torul, Lovljenje ritma.
Igralec, plesalec, koreograf in performer. Kot igralec je trenutno
zaposlen v Slovenskem mladinskem gledališču, kot koreograf,
plesalec in performer pa je zelo dejaven v projektih neodvisne
sodobne scenske umetnosti v Sloveniji in tujini. Je stalni član
skupine Betontanc, odigral pa je tudi že nekaj zelo opaznih vlog
v slovenskih filmih.
Lena Vastl (1983) je diplomirala na ljubljanski filozofski
fakulteti iz slovenščine in primerjalne književnosti.
Lektorirala je za založbe Studia humanitatis, Založba
Sanje in Študentska založba. Lektorske izkušnje si je
nabirala tudi v Slovenskem mladinskem gledališču.
Enkrat je šepetala v Prešernovem gledališču Kranj.
Urša Vidic je leta 2008 zaključila magistrski študij na Akademiji
za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoja dela je
predstavila na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah
doma in v tujini. Od leta 2009 intenzivno sodeluje z umetnico
Meto Grgurevič. Skupaj ustvarjata prostorske instalacije, preko
katerih raziskujeta meje med galerijsko in odrsko postavitvijo.
Pri tem uporabljata različne tehnike in medije, da bi celostno
zaobjeli gledalca v prostoru. Urša Vidic se z odrsko scenografijo
ukvarja priložnostno.
Od leta 1999 je dejavna na kozmetičnem področju. Zaključuje
študij na Visoki šoli za storitve (VIST) v Ljubljani – Oddelek za
kozmetiko. V sklopu diplomske naloge bo pri predstavi Snežna
kraljica sodelovala kot ustvarjalka maske in maskerka.