1. No category

Lutkovno gledališče Ljubljana
Lutkovno gledališče Ljubljana
Krekov trg 2, 1000 Ljubljana
Telefon 01 3000 970, faks 01 3000 980
E-pošta [email protected]
BLAGAJNA
(vhod pri grajski vzpenjači)
Od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro,
ob sobotah med 9. in 13. uro in uro pred predstavo.
Telefon 080 2004
Nataša Antunićević Vižintin, vodja blagajne in knjigarne Zvezdica Zaspanka
01 548 45 40, [email protected]
ORGANIZIRANI OBISKI SKUPIN, GOSTOVANJA IN NAJEMI
Edita Golob in Špela Juntes 01 3000 976, [email protected]
STIKI Z JAVNOSTMI
Anja Golob 041 787 267, [email protected]
TEHNIKA
Jure Žnidaršič 01 3000 991, [email protected]
www.lgl.si
@lutkovno
@LutkovnoGledalisceLjubljana
LGL je član naslednjih združenj
Svet Lutkovnega gledališča Ljubljana
dr. Milena Mileva Blažić (predsednica), mag. Mojca Jan Zoran (namestnica
predsednice), mag. Nina Kalčič, Barbara Rogelj, Alojz Sedovnik
Strokovni svet Lutkovnega gledališča Ljubljana
dr. Blaž Lukan (predsednik), Brane Vižintin (namestnik predsednika), Matjaž
Loboda, mag. Jasna Vastl, dr. Mateja Pezdirc Bartol
2
8
28
52
54
60
62
64
66
70
76
78
80
82
84
86
88
Uvodniki
Premiere
Ponovitve
Nagrade
Kulturno-umetnostni programi
Lutkoteka LGL
Kulturnica
Projekt EPKE
Festival Zlata paličica
Igralski ansambel
Gostje v ponovitvah
Delavnica, tehnika, zaodrje & uprava
Dvorane
Knjigarna in slaščičarna
Pa še ...
Zemljevid
Kartica KU KU in nakup vstopnic
Idealno gledališče
Lutkovno gledališče Ljubljana skrbi za prvi stik najmlajših
z gledališčem. In to počne že 65 let, tako kot se spodobi –
kakovostno. Oklicani smo za osrednje tovrstno gledališče pri
nas, zato smo prepričani, da nas mora obiskati vsak slovenski
otrok. Potrudili se bomo po najboljših močeh in upam, da
nam bo to v čim večji meri tudi uspelo. Tudi Zlata paličica, ki
jo tokrat skupaj s Cankarjevim domom organiziramo v začetku
oktobra, je uperjena v to smer. Kot platforma, ki določa
standarde gledališča za otroke in mlade, bo pomagala pri
informiranju šolske stroke po vsej Sloveniji.
Uroš Korenčan
D I R E K TO R
2
Že mnogokrat je bilo ugotovljeno, da med zgoraj omenjeno
skrbjo za najmlajše in delom ostalih gledališč zija vrzel,
generacijska diskontinuiteta, saj v gledališčih pogrešamo
najstniško (predvsem dijaško) publiko. Te vrzeli v ponudbi (pa
tudi povpraševanju) ne uspe zapolniti nobeni od gledaliških
ustanov, mladi se v teh letih zadovoljijo predvsem z »instant«
ponudbo radia in televizije. To (vsaj za nas) zaskrbljujoče
dejstvo, se trudi spremeniti precej gledaliških hiš, ki pa zelo
hitro ugotovijo, da je »marketinški preboj« do mladinske
publike zelo zahteven. V Lutkovnem gledališču Ljubljana smo
zato pred dvema letoma sprožili koordinacijo ljubljanskih javnih
zavodov s področja kulture, ki je botrovala novemu mestnemu
abonmaju za mlade – KUL (kultura, umetnost, Ljubljana). V
prihajajoči sezoni bo KUL abonma že tretjič po dostopni ceni
ponujal raznovrstno ponudbo gledališča, ilma in glasbe – 8
dogodkov za ceno enega koncerta. S ponosom lahko rečemo,
da nam je preboj do mladih uspel, ponosni pa smo tudi na
vsakega posameznega mladostnika, ki se je sam od sebe (brez
posredovanja šolskega sistema) odločil postati KUL abonent.
Z letošnjim letom smo vzpostavili produkcijsko okolje za
mlade gledališke ustvarjalce, gre za novo programsko nišo
našega gledališča, ki se imenuje BiTeater. BiTeater na oder
pripušča mlado generacijo izšolanih umetnikov, ki jim naš mali,
nehvaležno zaprti prostor sicer praviloma kar nekaj let po
opravljenem šolanju ne pusti opravljati njihovega poklica, saj
naj bi bili preveč rizični in neartikulirani za konvencionalne odre
slovenskih gledališč. Generacijsko prehajanje in uveljavljanje
je eden od indikatorjev demokratičnosti prostora in v LGL
se trudimo kaj spremeniti tudi na tem področju. Obenem se
nadejamo s korpusom gledališke ponudbe mladih ustvarjalcev
povečati identiikacijo mladih z našim programom. BiTeater
skupaj s programom lutkarskih »delikates« za odrasle sestavlja
nov in drugačen program naše dislocirane dvorane na Židovski
stezi (nasproti lokala Bikofe), z imenom Kulturnica. Ponudba
neuveljavljenih mladih gledaliških avtorjev, raziskovanj gledaliških
izraznih registrov, lutkarstva za odrasle itn. v Kulturnici je skupaj
s preostalo programsko ponudbo v osrednji hiši usmerjena k
enemu od naših poglavitnih ciljev – uveljavljanju lutkarstva kot
oblike totalnega gledališča med vsemi starostnimi skupinami.
In za vse naše cilje velja, da so podobno naravnani na
nedosegljivo prihodnost – navkljub zavidljivim rezultatom ne
bomo nikdar zadovoljni, ker so naši cilji ideali, ki nam omogočajo,
da naše delo nikdar ne bo dokončano.
3
Dragi otroci, cenjeni odrasli,
Jera Ivanc
U M E T N I Š K I VO DJA
4
sezona, ki jo držite v rokah, prinaša kot vselej doslej zajetno
število dobrih starih in mlajših znank ter devet novink. Slednje
so večinoma punce, ki jih odlikujejo pogum, odločnost in
domišljija: Alica, Pika, Antigona, Jelka, štiri črne mravljice,
Ljubljana in Pepelka. Punce so tudi njihove ustvarjalke,
večinoma prihajajo v parih. Tamara Matevc in Ivana Djilas nam
bosta odkrivali manj poznane dimenzije slavne Pepelke, Jelena
Sitar Cvetko bo vzela Jelko Ele Peroci in jo poslala na polet čez
Ljubljano z dežnikom, saj je ta lahko tudi balon, Desa Muck si
bo od Astrid Lindgren sposodila Piko, Martina Maurič Lazar in
Anja Štefan pa nam bosta v soju mesečine v jeziku lutk slikali
mravljice, pripovedovali pravljice. Od devetih novink bo šest
lutkovnih in tri dramske. Gotovo se bo našel kdo, ki bo trdil,
da predstavi Turlututu in Lublana nista lutkovni, ker v njiju
ni lutk tako kot denimo v Alici ali v Kapitanu Nemu, ki bosta
gostili marioneto, kraljico lutk; da sta dramski, pa tudi ne bo
mogel trditi, saj bosta brez dramskega besedila. Prvo, ki se
bo opirala na začarane slikanice francoskega avtorja Tulleta,
bo v prepoznavnem lutkovnem zamahu brez besed ušpičil
Matija Solce, mlada zvezda mednarodne lutkarije in slovenske
HISTeRIE, drugo bo po motivih knjige S tramovi podprto mesto
s komaj kaj besed, a z obilo podob, tudi tridimenzionalno
projekcijo (!), na Oder pod zvezdami postavil lutkovni, televizijski
in ilmski režiser Uroš Trefalt. Ja, tudi Ljubljana je ena izmed
junakinj. V letu 2014 praznuje dva tisoč let od svoje prve
pisne omembe, ko je bila še Emona, in v Lutkovnem gledališču
Ljubljana jo bomo obdarili z dvema predstavama. Veste, katera
je druga?
Med novinkami bo vsak našel pravo zase. Dveletni otroci in
njihovi odrasli bodo uživali v Turlututuju, predšolski otroci v
Dežniku, ki je lahko balon, Mravljicah in Pepelki, prvošolci v Alici
in Piki, starejši otroci v Nemu in Lublani, mladina in odrasli v
Antigoni. Ja, nikar se ne zmrdujte, užitek in grška tragedija se
ne izključujeta. Če je predstava dobra, je to čisti užitek. Ne glede
na vse. Če je namenjena gledalcem, starejšim od dveh let, in
če je dobra, bodo v njej uživali tako triletniki kot tridesetletniki.
Zato smo iz novink in starih dobrih znank poleg šestih obstoječih
abonmajev – treh za najmlajše in enega za starejše otroke,
enega za mlajše najstnike in enega za mladostnike – oblikovali
še dva nova abonmaja. Enega za odrasle iskalce smisla, lepote in
bistva, ki so odprti za staro in novo, mainstream in alter, drugega
za starostnike, ki si, obkroženi z množico predšolskih otrok,
privoščijo dopoldanski ogled predstave sredi tedna, zaokrožijo pa
ga ob kavi v Sapramiški. Ja, imamo tudi slaščičarno. In knjigarno.
Dobri smo.
5
Med tradicijo in sodobnostjo
Nekoč je bil …
Ajda Rooss
ST R O KOV N A SV E TOVA L K A
Z A P O D R OČJ E LUT K A RST VA,
U M E T N I Š K A D I R E K TO R I C A
F E ST I VA L A LUT K E
»Nekoč je bil – kos lesa!« se začne pravljica o navihanem
lesenjačku Ostržku, ki mu je mojster Pepe vdahnil življenje.
Prav tako že več kot pol stoletja oživljajo tudi drugi junaki
Lutkovnega gledališča Ljubljana. Tako so nastale žogica
Marogica, zvezdica Zaspanka, Sapramiška ali vila Malina. Več
kot sto ur je potrebnih, da nastane taka lutka – marioneta, v
rokah izvrstnega lutkovnega mojstra z dletom skrbno izrezljana
iz lipovega lesa. Ne sme biti ne pretežka, ne prelahka, z
natančno določenim težiščem in na točno določenih delih
obtežena s svincem, skrbno navezana na posebno vodilo
(rečemo mu vaga), ki zaživi šele v rokah spretnih animatorjev.
Marioneta je »fantazija, pravljična slika, poezija, nežnost brez
pretirane razigranosti in razgibanosti – globoko, zasanjano,
lepo, tiho notranje doživetje,« je o kraljici lutk zapisal
eden naših največjih lutkarjev Jože Pengov. To je zagotovo
kakovostna tradicija Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki jo je
treba negovati.
Danes pa …
Danes dobiva marioneta nove razsežnosti. Silikon, obogaten
s posebnimi notranjimi mehanizmi, Belemu zajcu iz Alice
v čudežni deželi omogoči, da skrivnostno pomežikne, z
najmodernejšo tehniko mappinga lahko v predstavi Lublana
poleti na ogromni 3D-projekciji samofrča kovača Kristana,
s »pošastno« podmornico Nautilus kapitana Nema pa nas
popelje v podvodno odisejado številnih nevarnih prigod in
morskih skrivnosti.
V prihajajoči sezoni bo mogoče res malce več govora o marioneti,
vendar bodo po zraku frčale tudi lutke predmeti, kot se spodobi
za Moj dežnik je lahko balon, Štiri črne mravljice bodo pomigale
iz vsakega prsta ene roke, Turlututu, skrivnostni knjižni junak, pa
še ne ve, ali bo le košček papirja, zgolj animirana pisana senca
ali le zvok … Sanjsko pravljična, odtisnjena v podobah preteklosti,
bo znova zaživela Sinja ptica (tudi marionete). Svojo premiero v
režiji Jožeta Pengova je doživela pred šestdesetimi leti (1964) in je
pomenila vrh v umetniškem ustvarjanju našega gledališča, uvrščali
pa so jo celo med »najizvirnejše in najboljše predstave takratne
evropske lutkovne umetnosti«. Avtor likovne podobe France
Mihelič je za njeno pravljično fantastičnost prejel Prešernovo
nagrado. Doletela pa jo je žalostna usoda Zvezdice Zaspanke – v
začetku sedemdesetih let sta skupaj zgoreli v lutkovnih delavnicah.
Ob njeni obletnici (aprila) jo bomo kot razstavno rekonstrukcijo
postavili na ogled.
Dragi obiskovalec Kraljestva domišljije!
Pred nami je nova sezona. Vse njene zgodbe so spravljene v tej
knjižici, ki je tokrat urejena malce drugače. Je brez abonmajev
in popoldanskih ustvarjalnih delavnic – letos jih boste našli v
bolj igrivi zloženki. Je pa v njej devet novih zgodb (lutkovnih
in dramskih), devetintrideset ponovitev, ki kar nočejo z odra,
kulturno-umetnostni programi, festival Zlata paličica … In en kup
svežih idej in vihravih načrtov. Prostor iščemo lutkovni knjižnici,
obuditi nameravamo lutkovno revijo, naši oblikovalci lutk bodo
znanja izmenjavali s tujimi tehnologi in na grajskem griču se
že ureja lutkovni muzej, ki bo poskrbel, da bodo lutkovni biseri
slovenske kulture lahko na ogled tudi naslednjim rodovom.
Vsemu bomo kos!
6
7
REŽIJA Matjaž Pograjc
Koprodukcija z Lutkovnim gledališčem
Maribor
Jan Zakonjšek – po
znanstvenofantastičnem romanu
Julesa Verna 20.000 milj pod morjem
KAPITAN NEMO
LUTKOVNA PREDSTAVA, 6+
PREMIERA V OK TOBRU 2013
VELIKI ODER LGL
REŽIJA Jan Zakonjšek
LUTKOVNA PREDSTAVA, 6+
PREMIERA V MARCU 2014
VELIKI ODER LGL
Desa Muck
NAŠA PRIJATELJICA PIKA
Tamara Matevc
PEPELKA
R E Ž I JA Luka Martin Škof
Koprodukcija z Gledališčem Koper
REŽIJA Ivana Djilas
DRAMSK A PREDSTAVA, 4+
PREMIERA V APRILU 2014
ŠENTJAKOBSKI ODER LGL
D RA M S K A P R E D STAVA, 6+
PREMIERA V OK TOBRU 2013
ŠENTJAKOBSKI ODER LGL
Ela Peroci
MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON
REŽIJA Jelena Sitar Cvetko
LUTKOVNA PREDSTAVA, 3+
PREMIERA V NOVEMBRU 2013
MALI ODER LGL
Anja Štefan
ŠTIRI ČRNE MRAVLJICE
ZA MLADINO IN ODRASLE
ZA OTROKE
Premiere
Lewis Carroll – Blažka Müller Pograjc
ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI
Sofokles
ANTIGONA
REŽIJA Marko Čeh
DRAMSK A PREDSTAVA Z A ML ADINO
IN ODRA SLE
PREMIERA V SEPTEMBRU 2013
MALI ODER LGL
Uroš Trefalt, Petr Vodička –
po motivih knjige Janeza Kajzerja
S tramovi podprto mesto
LUBLANA
REŽIJA Uroš Trefalt
LUTKOVNA PREDSTAVA Z A ML ADINO
IN ODRA SLE
PREMIERA V MARCU 2014
ODER POD Z VEZDAMI LGL
REŽIJA Martina Maurič Lazar
LUTKOVNA PREDSTAVA, 4+
PREMIERA V APRILU 2014
MALI ODER LGL
Hervé Tullet
TURLUTUTU
REŽIJA Matija Solce
Koprodukcija s Kulturnim centrom
Tinqueux (FR)
LUTKOVNA PREDSTAVA IZ KOVČK A, 2+
PREMIERA V NOVEMBRU 2013
8
9
Sofokles
Antigona
PREVOD Kajetan Gantar
REŽIJA Marko Čeh
DRAMSK A PREDSTAVA Z A ML ADINO IN ODRA SLE
PREMIERA V SEPTEMBRU 2013
MALI ODER LGL
Sofoklova tragedija Antigona, ki je bila prvič uprizorjena leta 441 pr. Kr.,
sodi v vrh svetovne dramatike, a je kljub temu – in kljub dejstvu, da je na
seznamu obveznega gimnazijskega branja – le redka gostja slovenskih
profesionalnih odrov. Zgodba mlade Ojdipove hčere, tebanske princese
Antigone, ki kljub prepovedi pokoplje brata Polinejka in s tem tvega smrt,
vse od nastanka navdihuje različne interpretacije, branja in pisanja; od
Hegla, ki je v konliktu med Antigono in Kreontom videl spopad med dvema
enakovrednima moralnima vrednotama, družino in državo, do nekaterih
poosamosvojitvenih interpretacij Smoletove Antigone, po katerih drama
tematizira povojne poboje domobrancev. Heglova teza je padla na plodna
tla v Hitlerjevi Nemčiji, branje skozi prizmo povojnih pobojev pa je bilo v
ospredju v letih po osamosvojitvi.
In danes? Kako nagovarja današnjo mladino? Zgodba mladega dekleta, ki
se v imenu univerzalnih vrednot upre zakonom oblastnika, ki ima državo
za svojo last, zgodba Antigone, ki pride v navzkrižje s trenutno politično
zakonodajo, ker sledi »večnim in nenapisanim zakonom,« v resnici ne
potrebuje nobene konkretne aktualizacije; ker ljudje nismo samo dobri, je
večna, in zato tudi večno aktualna.
10
11
Lewis Carroll – Blažka Müller Pograjc
Alica v čudežni deželi
REŽIJA Matjaž Pograjc
LIKOVNA PODOBA Barbara Stupica
Koprodukcija z Lutkovnim gledališčem Maribor
LUTKOVNA PREDSTAVA Z A OTROKE OD 6. LETA DAL JE
PREMIERA V OK TOBRU 2013
VELIKI ODER LGL
Alica v čudežni deželi je predstava igrivih nesmislov. Je ekstravagantna
zgodba o Alici, bistroumni desetletnici, ki nalašč in brez oklevanja skoči
v zajčjo luknjo in s tem v svet čudes, kakršna obstajajo le v sanjah in v
Čudežni deželi. Tu se zgodi ogromno čud(ež)nega. Zajci, ki nosijo gala
oblačila, mačke, ki se režijo, kraljice, ki vsevprek sekajo glave, in še druga
živalska in domišljijska bitja, ki jih poznamo tudi tu, v Nečudežni deželi,
le da so tam v nenavadnih odnosih med seboj in se ukvarjajo s čudnimi
zadregami, z nesmisli, iz katerih izhajajo misli o resnih matematičnih,
logičnih, ilozofskih in izikalnih vprašanjih. Ekstravaganca vsepovsod,
odstopanje od običajnega.
Gledališka Alica je takšna, kot so otroci danes. Nepokorna, nič ponižna,
drzna; ko išče, se ne zadovolji s čimerkoli; radovedna, da je kar predrzna. Pa
vendar v srcu sočutna in mila, tako dobra, da nikdar ne spregleda ‘drugega’.
Za vse ji je mar, za nič ji ni vseeno, ničesar ne vzame za samoumevno.
Taka potuje skozi Čudežno deželo, išče, najde, dvomi. Razišče, gre naprej. Z
novimi spoznanji raste. In v nesmislih, s katerimi se srečuje v Čudežni deželi,
za vse nas išče smisel v človeškem in naravnem svetu.
12
13
Desa Muck
Naša prijateljica Pika
REŽIJA Luka Martin Škof
Koprodukcija z Gledališčem Koper
DRAMSK A PREDSTAVA Z A OTROKE OD 6. LETA DAL JE
PREMIERA V OK TOBRU 2013
ŠENTJAKOBSKI ODER LGL
Gregor in Polonca imata tako zaščitniško mamo, da bi ju zavila v debele
plasti vate, če bi bilo to mogoče, tako rada bi ju zaščitila pred svetom. Ker
to z vato ne gre, ju brani in varuje na vse mogoče načine, tako da jima
po eni strani že močno preseda, saj jima dela sramoto pred prijatelji, po
drugi strani pa se zaradi njene zaščitniške vzgoje bojita vsega novega in
sta prepričana, da potrebujeta nekoga, ki bi ju branil. Ampak to ne more
biti mama. Potrebujeta torej nekoga, ki bi ju hkrati branil pred njo in
pred svetom. Za kaj takega se jima zdi od vseh junakov najbolj primerna
Pika. Tista Pika, ki ni samo najmočnejša deklica na svetu, ampak je verjetno
tudi najbolj posebna deklica na svetu: ima štrleči kiti v barvi korenčka in
pegast nos v obliki krompirčka, njeni nogi pa tičita vsaka v različni nogavici
in so jima skupni le čevlji, ki bi lahko rabili tudi namesto čolna. Neverjetno,
a resnično – prav ta Pika se dejansko pojavi in jima pomaga reševati težave,
vendar ne čisto tako, kot sta si zamislila ... Seznani ju s kupom novih stvari,
popelje ju skozi nore dogodivščine in jima pokaže, da svet ni stvar, ki bi se je
moral človek bati. Pomaga jima odrasti, sama pa – kot vedno doslej – poje
kroglice pregelk in se odpravi iskat nove prijatelje, nove Tomaže, Gregorje,
Anice in Polonce. Morda bo našla koga, ki mu ne bo treba odrasti.
14
15
Ela Peroci
Moj dežnik je lahko balon
REŽIJA Jelena Sitar Cvetko
LIKOVNA PODOBA Svjetlan Junaković
LUTKOVNA PREDSTAVA Z A OTROKE OD 3. LETA DAL JE
PREMIERA V NOVEMBRU 2013
MALI ODER LGL
Zgodba o deklici Jelki, njenem rumenem dežniku in deželi Klobučariji,
ki se razteza preko ljubljanskega Tivolija in ponuja čudežne klobuke, je
prva objavljena pravljica Ele Peroci. Zanjo je še isto leto (1955) prejela
Levstikovo nagrado. Doživela je več kot deset ponatisov, prevode v številne
evropske jezike in nepreštevno mnogo dramskih, predvsem pa lutkovnih
priredb – sam naslov pravljice skriva deinicijo gledališča objekta, ki za
marsikoga pomeni prvi korak v svet lutkarstva, predmeti, ki oživljajo, junaki,
ki letajo po zraku, dežela, v kateri rastejo klobuki in se uresničujejo želje,
vse to pa zmore v vsej svoji živi čarobnosti najbolje prikazati prav lutkovni
medij. Sodobna urbana pravljica Moj dežnik je lahko balon je tudi zgodba
o osamljenosti in nerazumevanju, o reševanju konliktov v družini, pa tudi
zgodba o prijateljstvu in čudežni moči domišljije. Vanjo Jelka vstopi, ko zapre
oči, saj kot vsi otroci in umetniki verjame v obstoj čudežnega.
16
17
Hervé Tullet
Turlututu
REŽIJA Matija Solce
LIKOVNA PODOBA Hervé Tullet
Koprodukcija s Kulturnim centrom Tinqueux (FR)
LUTKOVNA PREDSTAVA IZ KOVČK A Z A OTROKE OD 2. LETA DAL JE
PREMIERA V NOVEMBRU 2013
Lutkovna miniaturka za najmlajše bo temeljila na lutkovni dogodivščini
Turlututuja, lika, ki ga že več let razvija priznani francoski ilustrator in avtor
Hervé Tullet. Turlututu je živahen, dinamičen, navihan, prisrčen in iznajdljiv,
predvsem pa je poln nenavadnih idej. V knjigi so te ideje povezane z
obračanjem knjige (lik pade na desno), s pritiskanjem na gumb (na naslednji
strani se ugasne luč), s pihanjem (vse nezaželeno na naslednji strani knjige
izgine) itd.
V lutkovni predstavi bo lik iz knjige prestopil na oder in tu se mu bodo,
tako kot gledalcem, začele dogajati čudežne gledališke stvari. Otroci bodo s
pihanjem, ploskanjem, zapiranjem oči, oživljanjem predmeta ter z intuitivno
iznajdljivostjo in odzivnostjo postali aktivni akterji predstave, v kateri bo z
režijskimi, interpretacijskimi in tehničnimi domislicami zaživela lutkovnost
v vseh svojih razsežnostih. Lutkovne rešitve in domislice bodo podpirale
razvoj zgodbe, in bodo naslovnega junaka iz knjige prenesle na oder ter ga
na koncu, obogatenega z izkušnjami, ki jih pridobi ob različnih srečanjih z
drugimi liki, znova vrnile v knjigo. Ali pa kam drugam.
18
19
Uroš Trefalt, Petr Vodička –
po motivih knjige Janeza Kajzerja S tramovi podprto mesto
Lublana
REŽIJA Uroš Trefalt
LIKOVNA PODOBA Bára Čechová
LUTKOVNA PREDSTAVA Z A ML ADINO IN ODRA SLE
PREMIERA V MARCU 2014
ODER POD Z VEZDAMI LGL
Lublana je zgodba o mestu in ljudeh, ki so ga bistveno zaznamovali. Zgodba
o tem, kako je v Ljubljano pripeljal prvi vlak, o baronu, ki je izumil televizijo,
o tem, kako je gorelo gledališče, zasvetila prva žarnica ali kako so zgradili
nebotičnik. Za vse pa je bil kriv veliki potres. Spoznali boste, kakšni ljudje
so živeli v Ljubljani, ali so bili iznajdljivi, škodoželjni, sramežljivi ali ponosni.
Kdo so bili pomembni meščani in v katerih jezikih so se pogovarjali. Na
duhovit in izviren način bo predstava popeljala gledalce skozi zgodovino
Ljubljane v čarobnem svetu gledališča, kjer se srečujeta najmodernejša
sodobna tehnologija in lutka. Glavna ideja izhaja iz znane knjige S tramovi
podprto mesto. Gre za poljudno mešanico zgodovinskih trenutkov in prigod,
združenih v likovno kolažen svet lutk, igralcev, fotograij, litograij, slik ali
ilmov.
Da pa bi tudi naša predstava vnesla nekaj najnovejših svetovnih izumov,
se bomo poigrali z mappingom, enkratno 3D-projekcijo, prvo te vrste na
slovenskih odrih. Mednarodna skupina sodelavcev pod režijskim vodstvom
Uroša Trefalta bo ustvarila enkraten sodobni doživljajski dogodek.
20
21
Jan Zakonjšek – po znanstvenofantastičnem romanu Julesa Verna 20.000 milj pod morjem
Kapitan Nemo
REŽIJA Jan Zakonjšek
LIKOVNA PODOBA Shoshanna Utchenik
LUTKOVNA PREDSTAVA Z A OTROKE OD 6. LETA DAL JE
PREMIERA V MARCU 2014
VELIKI ODER LGL
Leta 1866 svet pretrese vrsta nenavadnih dogodkov: ladje se na svojih
morskih poteh srečajo z doslej neznano morsko pošastjo izjemnih dimenzij
in karakteristik. Srečanja so bolj ali manj usodna, zato ameriška vlada
pošlje na lov križarko Abraham Lincoln. Ekspediciji se pridružijo profesor
Pierre Arronax in njegov služabnik Conseil ter kralj harpunarjev Ned Land.
Po dolgem križarjenju pošast naposled le izsledijo in napadejo. Bitka
je za križarko uničujoča, naši trije junaki pa padejo v morje. Na svoje
presenečenje odkrijejo, da je pošast v resnici podmornica, ki ji poveljuje
skrivnostni kapitan Nemo. Kot njegovi ujetniki so prisiljeni v podmorsko
odisejado in na krovu Nautilusa, tako je podmornici namreč ime, preživijo
številne nevarne prigode ter odkrijejo mnoge morske skrivnosti. Spoznajo
pa tudi temno stran kapitana Nema. Čeprav je mož izjemno izobražen
in plemenit, je v maščevalnem boju s sovražniki neusmiljen in krut. Ko
Nautilus pred obalo Norveške zaide v morski vrtinec, se trije ujetniki rešijo.
Se bo rešil tudi Nemo?
Dela Julesa Verna, pionirja znanstvene fantastike, so navdihovala tako
pisatelje, od Ionesca do Saint-Exupéryja, kot znanstvenike, od speleologov
do raketnih inženirjev, še danes pa navdušujejo milijone mladih po vsem
svetu.
22
23
Tamara Matevc
Pepelka
REŽIJA Ivana Djilas
DRAMSK A PREDSTAVA Z A OTROKE OD 4. LETA DAL JE
PREMIERA V APRILU 2014
ŠENTJAKOBSKI ODER LGL
Po svetu kar mrgoli različic pravljice o lepi, skromni in dobri deklici, ki je
doživljala krivico, a bila na koncu poplačana s prinčevo ljubeznijo. Eno od
različic je prvi zapisal Charles Perrault, za njim sta svojo zapisala brata
Grimm. V obeh najdemo hudobno mačeho in polsestri, ples s princem ter
izgubljeni čeveljc, le da v prvi Pepelko z obleko za ples opremi dobra vila,
v drugi pa drevo, ki ga je bila Pepelka posadila na materinem grobu. Brez
števila je opernih, gledaliških, televizijskih in ilmskih priredb, za najbolj
znano pa velja po Perraultovi različici posneta Disneyeva risanka, ki je brez
dvoma zaslužna za to, da po svetu kar mrgoli deklic, ki sanjajo Pepelkin
happy end. Stereotipi, ki jih generira ta pravljica, so v družbi enaindvajsetega
stoletja že nekoliko zastareli, zato je svojo različico Pepelke napisal tudi
Roald Dahl. V njej pokaže Pepelka svojo odločnost in neodvisnost, za razliko
od svojih predhodnic zavzame aktivno držo ter si namesto bogatega princa
zaželi spodobnega fanta – le hip in že je srečno poročena s pridelovalcem
marmelade. In različica Tamare Matevc? Pravljica potrebuje zle fante – v
našem primeru mačeho in polsestre – ter srečen konec; vse drugo so detajli,
ki bodo ravno prav klasični in nič premalo sodobni.
24
25
Anja Štefan
Štiri črne mravljice
REŽIJA Martina Maurič Lazar
L I KOV N A P O D O BA Zvonko Čoh
LUTKOVNA PREDSTAVA Z A OTROKE OD 4. LETA DAL JE
PREMIERA V APRILU 2014
MALI ODER LGL
Štiri črne mravljice je zbirka kratkih prilik o štirih mravljicah, v katerih je
vsega ravno prav – poezije, humorja, ritma, besed, rim, topline in modrosti.
Polne so drobnih užitkov in duhovitih prigod, ki porajajo meditativne
razmisleke in prebujajo z bistroumno poanto. Kaj srečajo mravljice, ko se
odpravijo v medvedji brlog, da bi srečale medveda? Medveda ne, pač pa
pamet. Ko se odpravijo v gledališče, ugotovijo, da je gledališče v redu, saj
so tam vsi nagneteni kot mravljice. Kadar dežuje in jim je tesno, se stisnejo
močno močno in tesnoba mine. V soju mesečine si pripovedujejo pravljice,
ki jih ponesejo širom sveta, sonce pa se jim kaže kot sladka mandarina, ki
jih bo, ko se ji približajo, stopila v sončne žarke. Nimajo ušes, zato si uhane
pripnejo na klobuke in šale, kajti kdor gleda z vso širino srca, ta ne pozna
meja. Tako kot morje, ki ga imajo za svoj dom, čeprav še nikdar niso čofotale
v njem. Kajti morske mravlje so navzven čisto take kot vse druge. Navznoter
pa, navznoter imajo srce, brezmejno kot morje.
Anja Štefan, slovenska pesnica, pisateljica in pravljičarka, je v sodelovanju
z ilustratorjem Zvonkom Čohom ustvarila očarljivo in duhovito slikanico, ki
bo – dopolnjena z novimi prigodami štirih črnih mravljic – zaživela še v vseh
dimenzijah, ki jih ponuja lutkovni oder.
26
27
LUT KOV N A P R E D STAVA
1 L E TO+
LUT KOV N A P R E D STAVA
2 L E T I+
S E N ZO R IČN A P R E D STAVA
3 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
ZVERJASEC
BOBEK IN BARČICA
ŠTIRJE MUZIKANTI
TRNJULČICA
VILA MALINA
SAPRAMIŠKA
VELIKI KOSOVIRSKI KONCERT
ŽOGICA MAROGICA
BEZGOVA PRAVLJICA
LUT KOV N I M UZ I K A L
3 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
ČRNI MUC VASUJE
VŽIGALNIK
SPET KOSOVIRJI!
ZVEZDICA ZASPANKA
IZGUBLJENI TON
SOVJI GRAD
SNEŽNA KRALJICA
MALA IN VELIKA LUNA
OBUTI MAČKON
PROV HUDO
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
LUT KOV N I KO N C E RT
3 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
3 L E TA+
D RA M S KO-LUT KOV N A
P R E D STAVA
4 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
4 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
4 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
4 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
4 L E TA+
LUT KOV N A P R E D STAVA
5 L E T+
LUT KOV N A P R E D STAVA
8 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
5 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
5 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
6 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
8 L E T+
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
30
30
31
32
32
33
33
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
34
34
35
35
36
36
37
37
38
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
38
39
39
40
40
41
42
42
43
43
ZA MLADINO IN ODRASLE
ZA OTROKE
Ponovitve
28
TIK TAK
TI LOVIŠ!
MOČERADEK GRE ČEZ CESTO
LALANIT
VSI DRUGAČNI, VSI ČUDNI
MIŠEK MIŠKO IN BELAMIŠKA
KDO JE NAPRAVIL VIDKU
SRAJČICO
ROMEO IN JULIJA
DOKTOR FAUST
ŽIVALSKA FARMA
LUKNjA
BESTIAIRES
LUT KOV N A P R E D STAVA
12 L E T+
LUT KOV N A P R E D STAVA
12 L E T+
LUT KOV N A P R E D STAVA
12 L E T+
LUT KOV N A P R E D STAVA
14 L E T+
P L E S N O-LUT KOV N A
P R E D STAVA
16 L E T+
LOVE DOLLS
PREPOVEDANE LJUBEZNI
BOKSARSKO SRCE
KAMNI
BREZ
LEONCE IN LENA
ZLATI ŠUS
INŠTRUKCIJA
LUT KOV N A P R E D STAVA
16 L E T+
LUT KOV N A P R E D STAVA
16 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
12 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
12 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
12 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
14 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
14 L E T+
D RA M S K A P R E D STAVA
14 L E T+
str.
str.
str.
str.
str.
44
44
45
46
46
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
47
47
48
48
49
49
50
51
LUT KOT E K A LG L (str. 60)
29
Sonja Kononenko
TIK TAK
1 L E TO+
25’
R E Ž I JA Sonja Kononenko
P R E M I E RA 30. S E PT E M B E R 2010
58 P O N OV I T E V
N A STO PATA Sonja Kononenko
in Irena Zubalič Žan
LUT KOV N A P R E D STAVA
KU LTU R N I C A LG L
Predstava za najmlajše, ki s preprostim,
a učinkovitim oživljanjem senc, različnih
kosov blaga in hišnih predmetov spregovori o času, ki teče, in o simpatičnem
zajčku, ki skoči iz svetlobe. Ko pručka
postane čoln, blazina oblak in tkanina
voda, se popotovanje v svet domišljije
lahko začne ...
Matija Solce
MOČERADEK GRE ČEZ CESTO
Ugledališčena poezija Srečka Kosovela
3 L E TA+
40’
R E Ž I JA Matija Solce
P R E M I E RA 18. M A R E C 2013
28 P O N OV I T E V
N A STO PA J O
Polonca Kores, Miha Arh,
Tjaša Koprivec k. g.,
Nika, Julija in Oja Mineja
S E N ZO R IČN A P R E D STAVA
Š E N TJA KO B S K I O D E R LG L
Ugledališčena poezija Srečka Kosovela
skuša gledalce povabiti k čudenju,
jih raznežiti in razigrati ter zazibati
s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo
verzi. Pesniški lutkovni kolaž vodi
v svet senzoričnega, glasbenega in
imaginativnega gledališča. Uporabite
vse svoje čute in vstopite v gledališče,
ki pomeni svet – in se mu čudite! Kajti
toliko zanimivega je v njem ...
Saša Eržen
TI LOVIŠ!
2 L E T I+
30’
Koprodukcija LGL in Umetniškega
društva Konj
R E Ž I JA Silvan Omerzu
P R E M I E R I 7. I N 8. N OV E M B E R 2013
47 P O N OV I T E V
N A STO PATA Brane Vižintin
in Martina Maurič Lazar
LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I O D E R LG L
Ti loviš! je igriva in dinamična
predstava. Takšna, kot so otroci.
Zajec in pes skačeta in tekata iz ene
igrarije v drugo. Spreta se, a se
zamere ohladijo tako hitro, kot so bile
skuhane. Njuna zgodba pokaže, da je
lahko sosed sosedu pes in zajec. Da
je mogoče z nekaj igrivosti, sočutja in
pameti preseči vsako razprtijo in da
je mogoče poiskati rešitev, ki vsem
prinaša zadovoljstvo. Zato bi si vsak
moral
kdaj obuti sosedove čevlje.
32
31
Burleska po motivih pravljice
Repa velikanka
LALANIT
3 L E TA+
3 L E TA+
35’
AV TO RS K I P R OJ E K T Iune Ornik
P R E M I E RA 2. O K TO B E R 2000
O B N OV I T E V 3. S E PT E M B E R 2011
176 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Iuna Ornik, Jože Šalej,
Marko Velkavrh k. g./Gašper Malnar
LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I O D E R LG L
Pravljica o repi velikanki je pravzaprav
zgodba o nastanku sveta. Kdo je izpulil
repo velikanko, ki je planet? Miška je
prijela kokoške, kokoške so prijele goske,
goske so prijele ovčke, ovčke so prijele
kravico, kravica je prijela babico, babica
je prijela dedka, dedek je prijel repo;
vlekli so in vlekli, pulili in izpulili – VELIKI
POK. Potem so vsi padli po tleh, valjali so
se in se smejali, smejali, smejali …
Maja Kunšič
VSI DRUGAČNI, VSI ČUDNI
3 L E TA+
35’
R E Ž I JA Maja Kunšič
P R E M I E RA 19. JA N U A R 2012
43 P O N OV I T E V
N A STO PA Maja Kunšič
LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I O D E R LG L
Domišljena in duhovita predstava,
v kateri se prepletajo prvine živega
gledališča, lutk, veščine odrskega
mima in cirkuški elementi, govori
o prijateljstvu in sprejemanju
drugačnosti. Monotono in dolgočasno
življenje delavke v tovarni otroških
mehaničnih igrač – električnih
robotov postane čarobno in radostno,
ko nekega dne na poti domov naleti
na radoživ in pisan potujoči cirkus.
Doma si sešije novo igračo, vendar …
Ali robot in mehka igrača lahko
postaneta prijatelja?
32
Feri Lainšček - Ajda Rooss
MIŠEK MIŠKO IN BELAMIŠKA
30’
R E Ž I JA Ajda Rooss
P R E M I E R I 23. I N 24. N OV E M B E R 2011
50 P O N OV I T E V
N A STO PATA
Polonca Kores in Gašper Malnar
LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I O D E R LG L
Na starem zaprašenem podstrešju se
po mnogih letih spet srečata prijatelja iz
otroških dni. V skrivnostnih sencah in ob
glasnem mišjem škrbljanju znova oživita
zgodbo o drugačnosti, prijateljstvu in
prepovedani ljubezni med Belamiško iz
Mišjega Gradca in črnim Miškom iz Mišje
vasi. Se bo zgodba o Romeu in Juliji iz
mišjega sveta srečno končala?
Fran Levstik – Eka Vogelnik
KDO JE NAPRAVIL VIDKU
SRAJČICO
3 L E TA+
35’
R E Ž I JA Eka Vogelnik
P R E M I E RA 5. O K TO B E R 2006
357 P O N OV I T E V
N A STO PATA Maja Kunšič in Iztok Lužar
LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I O D E R LG L
Neko poletje si Videk strga svojo edino
obleko. Ker so doma revni, je to velika
težava. Žalosten je in napol nagec. Tedaj
pa – saj ste najbrž že uganili – mu
pridejo na pomoč živali! Ovčka dá volno,
pajek stke blago, rak blago razreže,
ptiček ga sešije. Videk ima kmalu
prekrasno novo srajčko in ves vesel se
teče domov pokazat.
Tenkočutna predstava, ki oživlja eno
najlepših dragocenosti iz domačega
literarnega sporočila.
33
Julia Donaldson – Milan Dekleva
ZVERJASEC
3 L E TA+
40’
Matija Solce
ŠTIRJE MUZIKANTI
3 L E TA+
50’
R E Ž I JA Jaka Ivanc
P R E M I E RA 18. A P R I L 2013
17 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Gašper Malnar, Brane Vižintin,
R E Ž I JA Matija Solce
P R E M I E RA 22. A P R I L 2010
79 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Martina Maurič Lazar,
Martina Maurič Lazar, Jure Lajovic
Polonca Kores, Miha Arh, Gašper
Malnar
LUT KOV N I M UZ I K A L
V E L I K I O D E R LG L
Da bi miška prestrašila požrešne plenilce,
ki jo želijo pohrustati, si izmisli strašnega
prijatelja – pravega zverjasca, ki obožuje
lisice na žaru, sladoled v sovjem soku
in pražene kače. Toda Zverjasec tudi
v resnici obstaja. Bo miška dovolj
iznajdljiva, da bo ugnala tudi njega?
Zverjasec je lutkovni muzikal, poln
zanimivih preobratov, humorja in odličnih
rim.
Anja Štefan
BOBEK IN BARČICA
3 L E TA+
30’
R E Ž I JA Barbara Bulatović
P R E M I E RA 16. A P R I L 2009
125 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Martina Maurič Lazar,
Asja Kahrimanović, Brane Vižintin
LUT KOV N A P R E D STAVA
V E L I K I O D E R LG L
Bobek živi ob jezeru. Vsak dan po vodi
spušča svoje male barčice in sanjari, da
je kapitan. Rad bi imel čisto pravi čoln:
če bi ga imel, si misli, potem bi odplul
čez vodo in prišel na drugo stran. Pa se
zgodi, da pravi čoln zares dobi. Pogumno
sede vanj, a čim zapluje, že je tu miška.
Potem ga kliče žabica, za njo zajček,
lisica, medved. Jih ni za čolniček malo
preveč? Le kako se bo to končalo ...
34
LUT KOV N A P R E D STAVA
V E L I K I O D E R LG L
Štirje muzikanti – osel, petelin,
pes in muca – so znani predvsem
kot Bremenski godci bratov
Grimm. Oživljeni iz najrazličnejših
suhorobarskih izdelkov (košare,
kuhalnice, žlice, cedila) se odpravijo
v mesto, kjer ljudi navdušijo s svojo
glasbo. Pridružite se jim na živahnem
glasbeno-lutkovnem popotovanju,
polnem ugank in znanih slovenskih
pesmi!
Brata Grimm –
Katarína Aulitisová
TRNJULČICA
3 L E TA+
45’
R E Ž I JA Katarína Aulitisová, Ľubomír Piktor
P R E M I E RA 20. M A R E C 2008
189 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Asja Kahrimanović, Miha Arh,
Sonja Kononenko, Iztok Jereb k. g.
LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I I N V E L I K I O D E R LG L
Trnjulčica je domišljena in duhovita
lutkovno-glasbena uprizoritev, polna
odličnih režijskih, igralskih in gibalnih
rešitev. Uprizarja znano klasično
pravljico o speči kraljični, ki se je ob
kolovratu zbodla v prst in zaspala za
sto let. Pravljico gotovo poznate, prav
gotovo pa ne veste, kakšno vlogo ima pri
vsem tem žaba, ki negibna krasi vodnjak
grajskega vrta, in od kod so se vzeli
čudni glasbeniki in njihova še bolj čudna
glasbila …
35
Svetlana Makarovič
VILA MALINA
3 L E TA+
35’
R E Ž I JA
Svetlana Makarovič, Brane Vižintin
P R E M I E RA 24. N OV E M B E R 2006
112 P O N OV I T E V
O B N OV I T E V 6. S E PT E M B E R 2011
N A STO PA J O Asja Kahrimanović,
Urška Hlebec, Brane Vižintin,
Miha Arh, Gašper Malnar
LUT KOV N A P R E D STAVA
V E L I K I O D E R LG L
Predstava o radovedni, radoživi in
otroško svojeglavi gozdni vili brez imena
ter slastni malini, ki zaneti prepir med
različnimi gozdnimi prebivalci. Se bo
vili uspelo posladkati z rdečim gozdnim
sadežem? Bo končno dobila tudi svoje
ime?
Jan Malik
ŽOGICA MAROGICA
3 L E TA+
50’
R E Ž I JA Jože Pengov
P R E M I E RA 31. M A R E C 1951
1341 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Peter Dougan k. g.,
Breda Hrovatin k. g., Marko Velkavrh k. g.,
Jernej Slapernik k. g./Alenka Pirjevec,
Urška Hlebec, Karel Brišnik, Nadja Vidmar
k. g., Božo Vovk k. g., Irena Zubalič Žan,
Brane Vižintin, Iztok Jereb k. g.
LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I O D E R LG L
Žogica Marogica je bila rojena daljnega
leta 1936, že leta 1951 pa je našla pot
tudi na ljubljanski marionetni oder. Od
takrat navdušuje otroke, ki prihajajo k
nam, da bi dedku in babici pomagali
odpihniti zmaja Tolovaja, ter njihove
starše in stare starše, ki z njimi prihajajo
obujat nežne spomine na svojo mladost.
Svetlana Makarovič
SAPRAMIŠKA
Svetlana Makarovič
VELIKI KOSOVIRSKI KONCERT
3 L E TA+
3 L E TA+
45’
R E Ž I JA Nace Simončič
P R E M I E RA 17. O K TO B E R 1986
1644 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Asja Kahrimanović/Sonja
Kononenko, Jernej Slapernik k. g./Marko
Velkavrh k. g., Peter Dougan k. g., Breda
Hrovatin k. g.
LUT KOV N A P R E D STAVA, V E L I K I O D E R LG L
Mala siva miška se je nekega dne
znašla iz oči v oči z mačko, ki je bila
tako presenečena, da ji je ušla kletvica
»sapramišnazaj«. Tako je Sapramiška
dobila svoje ime. Potem pa ji je za rojstni
dan teta Grizelda podarila tri prekrasne
lešnike. Na, in tako se ji je zlomil tisti
nesrečni »vob« in je morala kljub prijazni
»pomoči« veverice in žabe Regice
obiskati zobozdravnika, doktorja Detla.
Tako je Sapramiška prišla v zgodovino
kot prva miš, ki je zbrala toliko poguma,
da
38 je sedla na zobozdravniški stol.
50’
R E Ž I JA Barbara Hieng Samobor
P R E M I E RA 27. JA N U A R 2001
O B N OV I T E V 9. F E B R U A R 2013
2 P O N OV I T V I
N A STO PA J O Brane Vižintin,
Katja Povše k. g., Martina Maurič Lazar,
Miha Arh, Asja Kahrimanović,
Jelena Ždrale k. g., Ana Vipotnik k. g.
LUT KOV N I KO N C E RT
O D E R P O D Z V E Z D A M I LG L
Ko se ljubkim kosovirjem in drugim
zemeljskim bitjem vseh sort (goski,
snežni sovi, malemu Cepetalu, Strašniku,
smejalni rožici, coprnici Zofki, Ščeperju
in še drugim) pridružijo še pevci in
glasbeniki, nastane pravi veliki kosovirski
koncert. Najrazličnejše pesmi, ki jih
lahko najdemo tudi na zgoščenki iz leta
2000, prav gotovo sodijo med najbolj
kakovostno glasbeno ponudbo za
najmlajše.
37
Eva Kraševec
BEZGOVA PRAVLJICA
Po motivih Bezgove mamke
H. Ch. Andersena
4 L E TA+
30’
R E Ž I JA Yulia Roschina
P R E M I E R I 13. I N 14. F E B R U A R 2013
23 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Maja Kunšič, Iztok Valič, Sonja
Kononenko
D RA M S KO-LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I O D E R LG L
Hans Christian Andersen –
Andrej Rozman Roza
VŽIGALNIK
4 L E TA+
40’
R E Ž I JA Jan Zakonjšek
P R E M I E RA 12. M A R E C 2009
138 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Iztok Lužar, Gašper Malnar,
Maja Kunšič
LUT KOV N A P R E D STAVA, M A L I O D E R LG L
Bezgova pravljica je pravljica o spominu
in o tem, kako iz zgodbe nastane
pravljica. Je fantazijsko potovanje med
resničnostjo spomina in pravljičnostjo
sanj, na katerega odpotuje prehlajen
deček, ko popije skodelico bezgovega
čaja. Potuje skozi letne čase in neznane
kraje, v samo jedro čarobnega dogajanja,
kjer odkrije, da ga le pogum lahko
pripelje do njegovega kraljestva in lepote
življenja.
Prikolica tricikla, s katerim se trije klovni
pripeljejo na prizorišče, postane majhen
lesen oder, na katerem z mojstrsko
animacijo ročnih lutk ter z žonglerskimi
in klovnovskimi veščinami oživi duhovita
zgodba o preprostem vojaku, ki pride v
mesto, da bi videl poroko Princeske in se
ob tej priložnosti končno dobro najedel in
napil. Pot mu prekriža stara čarovnica,
od katere dobi čudežni vžigalnik –
kadarkoli ga prižge, se pojavi Pes, ki mu
uresniči prav vsako željo. Kaj si bo vojak
zaželel? Bo njegova želja uresničena?
Josip Ribičič
ČRNI MUC VASUJE
Svetlana Makarovič
SPET KOSOVIRJI!
4 L E TA+
4 L E TA+
55’
R E Ž I JA Jiří Vyšohlíd
P R E M I E RA 16. F E B R U A R 2011
69 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Miha Arh, Asja Kahrimanović,
50’
Jure Lajovic
R E Ž I JA Barbara Hieng Samobor
P R E M I E RA 9. D E C E M B E R 2000
O B N OV I T E V 22. O K TO B E R 2011
163 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Brane Vižintin, Katja Povše
LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I I N V E L I K I O D E R LG L
k. g., Martina Maurič Lazar, Karel Brišnik,
Nina Skrbinšek, Andrej Slinkar
Črni muc beli muci na kitaro brenka,
da bi mu postala ženka. Obljublja ji
vse mogoče, a njegove podoknice se
vsakokrat končajo sladko-grenko. Ko
mu bela muca končno prisluhne, na svet
pricvilijo beli in črni mucki. Ima jih rada,
pa čeprav se ne koplje v mleku in ne živi
v gradu, kot ji je bil obljubljal njen ženin.
LUT KOV N A P R E D STAVA
V E L I K I O D E R LG L
Znana Ribičičeva rimana mačja pravljica
ponuja duhovito uprizoritev v domači
kuhinji na način gledališča predmetov.
Posebno vrednost ji daje bogata
glasbena podoba.
40
Spet kosovirji! so pravi lutkovni spektakel
o radovednih kosovirjih (ljubke živali, ki
jih krasi dolg, košat rep), ki se iz varne
in domače Kosovirije odpravijo v naš
svet, da bi tu srečali in spoznali »človeke,
človekinje in človečke«. Med razburljivim
letom na žlicah pa srečajo še zemeljska
bitja vseh sort: neumno gos z mladiči,
prijaznega afriškega krokodila, snežno
sovo, Strašnika, coprnico Zofko, belega
ptiča Kivika …
39
Frane Milčinski Ježek
ZVEZDICA ZASPANKA
4 L E TA+
60’
R E Ž I JA Jože Pengov, Matjaž Loboda
P R E M I E RA 22. JA N U A R 2009
147 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Nina Skrbinšek, Maja Kunšič,
Peter Dougan k. g., Iztok Jereb k. g.,
Breda Hrovatin k. g., Urška Hlebec,
Polonca Kores/Sonja Kononenko,
Asja Kahrimanović/Alenka Pirjevec, Iztok
Lužar, Gašper Malnar, Karel Brišnik
LUT KOV N A P R E D STAVA
M A L I O D E R LG L
Zvezdica Zaspanka – radijska
igra,slikanica, ilm in lutkovna predstava
– je poetična zgodba o ljubezni in
srčnosti, brez katere na Slovenskem ni
mogoče zrasti. Pripoveduje o zaspani
zvezdici, ki z zamujanjem v službo na
nebu povzroča veliko zmedo. Boter
Meseček jo za kazen pošlje na Zemljo,
tam pa živi strašni razbojnik Ceferin, ki
ima kamen namesto srca.
Zalka Grabnar Kogoj, Peter Kus
IZGUBLJENI TON
5 L E T+
60’
Franz Pocci
SOVJI GRAD
8 L E T+
40’
R E Ž I JA Milan Klemenčič in Matjaž Loboda
P R E M I E RA 12. O K TO B E R 1990
OŽ I V I T E V 20. M A J 2013
5 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Miha Arh, Asja Kahrimanović,
Karel Brišnik, Matevž Müller k. g., Rok
Kunaver, Alenka Pirjevec, Irena Zubalič Žan
LUT KOV N A P R E D STAVA
KU LTU R N I C A LG L
Sovji grad je ena od dveh v celoti
ohranjenih predstav iz bogate lutkovne
zapuščine Milana Klemenčiča, očeta
slovenskega lutkovnega gledališča.
Igra prinaša v naš čas neko žlahtno
patino, tako značilno za staro dobro
iluzionistično marionetno gledališče, ki s
Klemenčičevo mojstrsko pisavo navduši
tudi današnjega gledalca.
To je igra o zakletem vitezu in Gašperčku
Larifariju, burkežu in premetencu,
ki najde izhod iz še tako zapletenega
položaja. Tokrat iz potepuških cunj
zleze v ministrski frak, a se zaradi svoje
objestnosti spet znajde na cesti – pred
pragom svoje zveste Marjetke. Kar pa
tudi ni slabo. Jutri bo poroka!
Koprodukcija LGL in Foruma Ljubljana
R E Ž I JA Peter Kus
P R E M I E RA 31. JA N U A R 2010
71 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Miha Arh, Asja Kahrimanović,
Polonca Kores, Andrej Žibert k. g.
LUT KOV N A P R E D STAVA
V E L I K I O D E R LG L
Zanimiva in nenavadna animirana zvočna
predstava z izvirnimi inštrumenti, ki so
hkrati tudi lutke in scenski elementi.
Igralci iz njih izvabljajo tone in melodije
ter ustvarjajo zvočne pokrajine,
skozi katere na svojem domišljijskem
zvokomobilu potuje glavni junak v iskanju
izgubljenega tona. Mu ga bo uspelo najti
in rešiti svet pred propadom?
40
41
Hans Christian Andersen –
Andrej Jaklič
SNEŽNA KRALJICA
Igor Bojović
OBUTI MAČKON
5 L E T+
R E Ž I JA Dušan Jovanović
P R E M I E RA 15. N OV E M B E R 2013
46 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Iztok Valič, Rok Kunaver,
45’
R E Ž I JA Tijana Zinajić
P R E M I E RA 1. D E C E M B E R 2011
55 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Kaja Tokuhisa k. g., Jan
Bučar, Nina Ivanič, Jernej Kuntner, Alenka
Tetičkovič, Iztok Jereb k. g.
D RA M S K A P R E D STAVA
Š E N TJA KO B S K I O D E R LG L
6 L E T+
70’
Jan Bučar, Ana Hribar, Nina Ivanič,
Jernej Kuntner, Alenka Tetičkovič, Iztok
Jereb k. g., Gašper Jarni k. g., Jure Lajovic,
Andrej Nahtigal k. g., Jernej Čampelj k. g.
D RA M S K A P R E D STAVA
O D E R P O D Z V E Z D A M I LG L
Pravljica pripoveduje o prijateljstvu in
ljubezni – o deklici, ki si bolj kot vse na
svetu želi, da bi našla svojega prijatelja,
ki je izginil v snežnem viharju. Pa tudi o
osamljenosti in odtujenosti – o kraljici,
ki živi tam, kjer vladajo led, sneg in
ostri vetrovi. Njeni čarobni poljubi
lahko človeka začarajo v kepo ledu brez
spominov in toplega srca.
Todor, najmlajši mlinarjev sin, po smrti
svojega očeta skuša uresničiti očetovo
neizpolnjeno željo, da bi postal kralj.
Toda za tako velikopotezne načrte je
poleg vztrajnega dela potrebna sreča, pa
tudi prava mera zvitosti. Vse to pa ima
Todorjev novi živalski čudežni pomočnik
in na koncu se vse srečno konča.
Boris A. Novak
MALA IN VELIKA LUNA
Dragica Potočnjak
PROV HUDO
5 L E T+
50’
Koprodukcija LGL in PG Kranj
R E Ž I JA Vinko Möderndorfer
P R E M I E RA 21. J U N I J 2010
91 P O N OV I T E V
N A STO PA J O
Ana Hribar, Vesna Slapernik k. g./
Vesna Pernarčič k. g., Jan Bučar/Matevž
Müller k. g., Alenka Tetičkovič, Jernej
Kuntner, Matjaž Višnar k. g.
D RA M S K A P R E D STAVA
Š E N TJA KO B S K I O D E R LG L
Kot vsak otrok tudi Luna hrepeni po
tem, da bi čim prej odrasla. Zaljubi se
v Sonce in mu zavida njegovo velikost
in svetlobno moč. A ko odraste v polno
luno, presenečena spozna, da odraslost
prinaša tudi težke dolžnosti.
42
8 L E T+
50’
R E Ž I JA Andrej Jus
P R E M I E RA 12. M A J 2011
25 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Ana Hribar,
Marijana Brecelj k. g., Matevž Müller k. g.,
Alenka Tetičkovič, Jernej Kuntner
D RA M S K A P R E D STAVA
Š E N TJA KO B S K I O D E R LG L
Hudo je, če si star enajst let, še huje,
če si punca in so tvoji starši ločeni in
hočeš živet z mamo, ampak moraš pa z
očetom in z njegovo tanovo in z njunim
tečnim tamalim. Potem uporabiš star
trik in mami rečeš, da si pri očetu,
očetu pa, da si pri mami – itak se ne
pogovarjata – in greš po svoje. Še
dobro, da srečaš ljubiteljsko potepuhinjo
in duhovitega fanta, ki ti je všeč, ker bi
se sicer stvari lahko končale dosti huje.
43
William Shakespeare – Andrej Jaklič
ROMEO & JULIJA
12 L E T+
65’
Koprodukcija LGL in Gledališča Koper
R E Ž I JA Jaka Ivanc
P R E M I E RA 27. M A J 2011
30 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Martina Maurič Lazar,
Iztok Lužar, Brane Vižintin, Miha Arh,
Gašper Malnar, Asja Kahrimanović, Sonja
Kononenko, Maja Kunšič, Polonca Kores
LUT KOV N A P R E D STAVA
V E L I K I O D E R LG L
Sodobna priredba po motivih
Shakespearove tragedije je predstava,
ki ohranja vse bistvene elemente
izvirnika: raziskuje sile privlačnosti
in premaguje silo težnosti. Prepiri,
pretepi in (ne)ubrano petje v urbanem
jeziku, s komičnimi vložki in obveznim
pretresljivim koncem.
George Orwell –
Andrej Rozman Roza
ŽIVALSKA FARMA
12 L E T+
80’
R E Ž I JA Vito Taufer
P R E M I E RA 26. A P R I L 2012
11 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Brane Vižintin, Iztok Lužar,
Gašper Malnar, Martina Maurič Lazar,
Polonca Kores, Nina Skrbinšek, Urška
Hlebec, Stane Tomazin k. g., Jure Lajovic
LUT KOV N A P R E D STAVA
V E L I K I O D E R LG L
V lutkovni priredbi romana se
sprašujemo: Je pozitivna utopija sploh
še mogoča? Kaj ponuditi mladim kot
alternativo, če pa se vsak sistem lahko
izrodi v različico totalitarizma? Je nujno,
da jim ponudimo že izdelan sistem, ali
je bolje, da jim privzgojimo vrednote in
jih hkrati ves čas opozarjamo na možne
napake? Če bodo v preteklosti prepoznali
sedanjost in se učili za prihodnost, smo
na dobri poti do boljšega jutri?
Po motivih iz 18. stoletja –
Milan Klemenčič
DOKTOR FAUST
12 L E T+
60’
R E Ž I JA Jelena Sitar, Igor Cvetko
P R E M I E RA 12. N OV E M B E R 1982
OŽ I V I T E V 30. N OV E M B E R 2003
111 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Alenka Pirjevec, Karel Brišnik,
Iztok Jereb k. g., Irena Zubalič Žan
LUT KOV N A P R E D STAVA, KU LTU R N I C A LG L
Čarobna Klemenčičeva mojstrovina
s komaj deset centimetrov velikimi
marionetami je svetovna zanimivost,
ki se je izkazala kot prava poslastica
za ljubitelje lutkovne umetnosti in za
gledališke strokovnjake doma in po svetu.
Leta 1982 sta Jelena Sitar in Igor Cvetko
v LGL predstavo prvič obnovila in jo
priredila, zdaj je tu že četrta ekipa. Pred
seboj imamo največjo dragocenost naše
lutkovne zgodovine, ki si zasluži status
kulturnega spomenika.
44
45
Matija Solce
LUKNjA
Po motivih Alice v čudežni deželi
Duda Paiva
LOVE DOLLS
14 L E T+
Koprodukcija LGL in DudaPaiva Company
50’
R E Ž I JA Matija Solce
P R E M I E RA Kabaretluknje 10. S E PT. 2008
P R E M I E RA P R I R E D B E 11. S E PT. 2012
9 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Miha Arh, Polonca Kores,
Gašper Malnar, Martina Maurič Lazar
LUT KOV N A P R E D STAVA, M A L I O D E R
Potopite se v zajčjo luknjo in sledite
Poznemu zajcu v grozljivi pravljični svet,
svet čajnih skodelic, urnih mehanizmov,
marmeladnih kozarcev, spominov, vonjav
in zvoka starih podstrešnih vrat. Stopite
v svet sanj, izklopite svoj razum in se
prepustite Aličini prizmi sveta.
Luknja je nadrealistična sonata, ki
združuje predmetno, lutkovno in igrano
gledališče, ščepce kabareta in malce več
groteske, je večplastna kompozicija, v
kateri bo vsak gledalec našel svoj smisel.
Duda Paiva
BESTIAIRES
16 L E T+
60’
Koprodukcija LGL in DudaPaiva
Company/Laswerk (NL), Kilden Teater/
Riksteatret (NO)
R E Ž I JA Duda Paiva
SV E TOV N A P R E M I E RA 20. S E PT. 2012
S LOV E N S K A P R E M I E RA 20. A P R I L 2013
5 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Iztok Lužar (SI), Ester Natzijl
(NL), Ilija Surla (SR)
P L E S N O-LUT KOV N A P R E D STAVA
O D E R P O D Z V E Z D A M I LG L
V podobi ljudi, živali ali pošasti, ki se
preobražajo v presenetljive oblike, priljubljeni grški bogovi doživljajo neuspehe ter
pred gledalci, navadnimi smrtniki, ponovno slavijo svojo nesmrtnost. Mitološka
bitja odstirajo zgodbo o soočanju s
srhljivo avantgardno rahločutnostjo, ki
je svojevrsten izziv našemu dojemanju
sodobnega časa, lepega in grdega,
domišljije in resničnosti.
48
16 L E T+
60’
R E Ž I JA Duda Paiva
P R E M I E RA 15. S E PT E M B E R 2009
24 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Augusto Valença k. g., Iztok
Lužar, Maja Kunšič, Martina Maurič Lazar,
Miha Arh, Asja Kahrimanović, Polonca
Kores, Urša Kržič k. g., Rok Felicjan k. g.,
Marko Jurečič k. g.
LUT KOV N A P R E D STAVA, V E L I K I O D E R LG L
Pretresljiva, radikalna in angažirana
lutkovna predstava govori o alienaciji
kot problemu sodobnega človeka. Junaki
v naši predstavi se zaradi nezmožnosti
za partnerstvo in bližino toplega,
a zahtevnega človeškega bitja raje
odločajo za ljubezen z lutkami, v katere
lahko projicirajo svoje sanje, želje in
pričakovanja. Zgodba, trpka podoba naše
družbe, se odvija v kleti neke stavbe,
skriti pogledom ljudi in zakona …
Po motivih antičnih mitov –
Silvan Omerzu
PREPOVEDANE LJUBEZNI
16 L E T+
50’
Koprodukcija LGL in Umetniškega
društva Konj
R E Ž I JA I N L I KOV N A P O D O BA Silvan Omerzu
P R E M I E RA 29. M A J 2009
12 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Gašper Malnar, Asja
Kahrimanović, Martina Maurič Lazar,
Iztok Lužar, Brane Vižintin
LUT KOV N A P R E D STAVA, V E L I K I O D E R LG L
V predstavi prepoznavamo tragične
usode znanih junakov iz grške mitologije:
izumitelja Dedala, katerega sin Ikar poleti
previsoko k soncu, kiparja Pigmaliona,
zaljubljenega v svojo stvaritev, kraljico
Pasifao, ki v ljubezni z božanskim bikom
spočne in rodi Minotavra, ter v svoj odsev
zagledanega Narcisa. Predstavo označujejo
asketska, a plemenita likovna podoba,
minimalizem in usodnost dogodkov, v
47
katere junake žene njihovo srce.
Lutz Hübner
BOKSARSKO SRCE
12 L E T+
75’
R E Ž I JA Samo M. Strelec
P R E M I E RA 9. O K TO B E R 2008
97 P O N OV I T E V
N A STO PATA Iztok Valič in Domen Valič k. g.
D RA M S K A P R E D STAVA
Š E N TJA KO B S K I O D E R LG L
Janja Vidmar – Simona Hamer,
Eva Nina Lampič
BREZ
12 L E T+
70’
R E Ž I JA Eva Nina Lampič
K RST N A U P R I ZO R I T E V
P R E M I E RA 5. O K TO B E R 2011
22 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Jan Bučar, Ana Hribar,
Hübnerjeva igra se odvije kot naključno
srečanje med najstniškim prestopnikom
Jojom, ki mora s pleskanjem v domu
za ostarele v obliki prostovoljnih
humanitarnih dejavnosti »odslužiti«
kazen za svoj domnevni prestopek, ter
ostarelim in osamljenim stanovalcem
v varovanem oddelku doma za
ostarele Leom, nekdanjim boksarskim
šampionom. Kaj imata skupnega? Punce
in šport. Aktualna igra o nasilju in
agresivnosti.
Jure Lajovic, Nina Ivanič, Iztok Valič,
Nina Skrbinšek
Tom Lycos, Stefo Nantsou
KAMNI
Po motivih Georga Büchnerja
12 L E T+
55’
D RA M S K A P R E D STAVA
ODER POD ZVEZDAMI
Brez je kriminalno napeta, romantično
zasanjana in življenjsko odkrita predstava
o najstniku Simiju, ki hrepeni po Lejli,
se prepira z mamo in očimom, obiskuje
očeta v zaporu, kadi travo, po malem
krade ter preprodaja. Bo končal v
popravnem domu?
LEONCE IN LENA
14 L E T+
80’
R E Ž I JA Ivica Šimić
P R E M I E RA 11. N OV E M B E R 2010
54 P O N OV I T E V
N A STO PATA
R E Ž I JA Ivana Djilas
P R E M I E RA 10. M A J 2012
6 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Iztok Valič,
Jernej Kuntner in Matevž Müller k. g.
Jernej Čampej k. g., Ana Hribar,
Jernej Kuntner, Alenka Tetičkovič,
Jan Bučar, Nina Ivanič, Matevž Müller k. g.
D RA M S K A P R E D STAVA
Š E N TJA KO B S K I O D E R LG L
Predstava Kamni, ki je prava uspešnica
svetovnih odrov, je dramatizirana
resnična zgodba o dveh fantih, ki sta z
mostu nad avtocesto metala kamenje
in tako ubila voznika. Napisana je kot
igra za dva igralca, ki skozi zgodbo
preigravata lika najstnikov in dveh
detektivov. Energična družbeno
angažirana gledališka kriminalka, nabita
s čustvi in igralskimi presežki, gledalcev
prav gotovo ne bo pustila hladnih.
48
D RA M S K A P R E D STAVA
Š E N TJA KO B S K I O D E R LG L
Princ Leonce in princesa Lena se
zahtevam staršev in pričakovanjem
družbe upirata z dolgočasjem,
naveličanostjo in razvajenostjo. Njun beg
je upor, je kot zadušen krik na pomoč!
Büchnerjeva satirična kritika družbe
je aktualna tudi danes. Uprizorjena je
kot kolaž vseh mogočih stilov in žanrov.
Poigrava se s citati ulične umetnosti
in z aluzijami na reklame, videospote,
glasbene hite, zvezdnike, skratka z vsem,
kar danes bombardira mlade.
49
Tamara Matevc
ZLATI ŠUS
Eugène Ionesco
INŠTRUKCIJA
14 L E T+
14 L E T+
60’
R E Ž I JA Marko Čeh
K RST N A U P R I ZO R I T E V
P R E M I E R I 29. F E B R U A R
I N 1. M A R E C 2012
25 P O N OV I T E V
N A STO PA Ana Hribar
D RA M S K A P R E D STAVA
TU N E L LG L
To je zgodba o drogah. To je zgodba o
zasvojenostih. To je zgodba o življenju.
Trije prijatelji, Mura, Viki in Sale,
sanjarijo o poletnih počitnicah. Še pred
valeto pa Saleta najdejo na šolskem
stranišču. Nezavestnega. Sanje se v hipu
sesujejo … Monodrama o poliemocijah. O
trenutku, ki te zadene. O življenju, ki te
zasvoji. Mlada ekipa, odštekana lokacija.
50
80’
R E Ž I JA Matjaž Zupančič
P R E M I E R I 7. I N 8. M A R E C 2013
11 P O N OV I T E V
N A STO PA J O Boris Ostan k. g.,
Asja Kahrimanović, Nina Skrbinšek
D RA M S K A P R E D STAVA
M A L I O D E R LG L
Potrebujete doktorat iz materialnih ved
ali vsestranske ilozoičnosti? Potrebujete
absolutnega ali megatotalnega? Če ne
veste, koliko je štiri manj tri ali kako se
po orientalsko reče »vrtnice moje babice
so prav tako žolte kot moj ded, ki je bil
aziat«, je morda bolje, da se prijavite le
na delnega. Vsekakor si privoščite uro
Inštrukcije z Učenko in Profesorjem, a
bodite brez strahu – besede, obtežene
s pomenom in obremenjene s smislom,
bodo strmoglavile v gluha ušesa, vam pa
bo ostala več kot zabavna megatotalna
gledališka izkušnja.
51
Nagrade
LALANIT
ROMEO & JULIJA
XI. MEDNARODNI FESTIVAL GLEDALIŠČA ZA OTROKE, BANJA LUKA, Republika Srbska,
2012 – nagrada Iuni Ornik
10. FESTIVAL TIBA, BEOGRAD, Srbija 2012 – velika nagrada
FESTIVAL ZLATA PALIČICA, LJUBLJANA 2001 – nagrada za izbiro in animacijo materiala
DOKTOR FAUST
ŠTIRJE MUZIKANTI
XI. MEDNARODNI FESTIVAL GLEDALIŠČA ZA OTROKE, BANJA LUKA, Republika Srbska,
2012 – nagrada za ohranjanje gledališke tradicije
BIENALE ULU, MARIBOR 2011 – nagrada Matiji Solcetu za glasbo v interakciji z animacijo
predmetov
44. MEDNARODNI FESTIVAL PIF, ZAGREB, Hrvaška 2011 – nagrada Martini Maurič Lazar,
Polonci Kores, Gašperju Malnarju in Mihi Arhu za skupinsko animacijo in izvajanje glasbe ter
nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo
LOVE DOLLS
10. MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL LUTKE, LJUBLJANA 2010 – specialna nagrada
žirije za zanimivo scensko postavitev ter inovativen stik z najmlajšim občinstvom
BIENALE ULU, MARIBOR 2011 – posebna nagrada ansamblu za koherentno izvedbo
uprizoritvene zamisli
TRNJULČICA
PREPOVEDANE LJUBEZNI
XXIII. FESTIVAL VALISE, ŁOMŽA, Poljska 2010 – nagrada za metaforično imaginacijo
BIENALE ULU, MARIBOR 2011 – nagrada Silvanu Omerzuju za likovno podobo
11. MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL ZLATA ISKRA KRAGUJEVAC, Srbija 2009 – druga
nagrada
43. MEDNARODNI FESTIVAL PIF, ZAGREB, Hrvaška 2010 – nagrada za tehnološke rešitve
likovne kreacije in nagrada Iztoku Lužarju za odigrano vlogo
41. MEDNARODNI FESTIVAL PIF, ZAGREB, Hrvaška 2008 – nagrada za najboljšo predstavo
za otroke ter nagrada Janu Kocmanu za likovno podobo
15. MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL ZA ODRASLE, PÉCS, Madžarska 2010 – nagrada
strokovne žirije za vizualno podobo
VŽIGALNIK
5. MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL ZA ODRASLE PIERROT, STARA ZAGORA, Bolgarija
2009 – nagrada za eksperimentalne in nove forme in nagrada Mitji Vrhovniku Smrekarju
za glasbo
21. SVETOVNI LUTKOVNI FESTIVAL UNIME 2012, CHENGDU, Kitajska 2012 – nagrada
Iztoku Hrgi za kostumograijo
52
42. MEDNARODNI FESTIVAL PIF, ZAGREB, Hrvaška 2009 – posebna nagrada strokovne
žirije za ohranjanje tradicije hišnega marionetnega gledališča ansamblu Lutkovnega
gledališča Ljubljana z Iztokom Jerebom na čelu
21. MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL POLETNI LUTKOVNI PRISTAN, MARIBOR 2010 –
nagrada za animacijo Maji Kunšič, Gašperju Malnarju, Iztoku Lužarju, nagrada za vlogo v
predstavi Gašperju Malnarju in nagrada za najboljšo predstavo
BOKSARSKO SRCE
MALA IN VELIKA LUNA
BREZ
PIKIN FESTIVAL, VELENJE 2011 – nagrada zlata Pika
FESTIVAL ZLATA PALIČICA, LJUBLJANA 2010 – nagrada za najboljše dramsko besedilo
FESTIVAL ZLATA PALIČICA, LJUBLJANA 2009 – nagrada Domnu Valiču za najboljšega
igralca
53
ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
Kulturno-umetnostna vzgoja
SPLOŠNI KULTURNI PROGRAM
V LGL vam ponujamo raznovrstne programe kulturnoumetnostne vzgoje, ki otrokom in mladostnikom omogočajo
bolj celostno doživljanje gledališke umetnosti. Izbirate lahko
med petimi programi, ki obsegajo vse od ogleda predstave in
pogovora z gledališkimi ustvarjalci ali strokovnjaki za posamezna
področja do obiska Ljubljanskega gradu ali Hiše eksperimentov.
Stik z umetnostjo otroke in mladostnike spodbuja k domišljiji,
lastni ustvarjalnosti, vpliva na njihovo estetsko občutljivost in
kritičnost ter jih spodbuja k zavedanju sebe in drugih.
TI LOVIŠ!
INŠTRUKCIJA
SKRIVNOSTI LUTK
DRAMSKO GLEDALIŠČE
O G L E D K AT E R E KO L I I Z B RA N E LUT KOV N E
O G L E D K AT E R E KO L I I Z B RA N E D RA M S K E
P R E D STAV E
P R E D STAV E
T E M E P O G OVO RA tematika in sporočilo predstave,
predstavitev različnih lutkovnih tehnik (mimične lutke,
marionete, javajke, siciljanke, senčne lutke, maske,
lutka predmet …), celovit proces nastajanja predstave,
poklici in naloge v lutkovnem gledališču
T E M E P O G OVO RA tematika in sporočilo predstave,
proces nastajanja dramske predstave, poklici in
naloge v dramskem gledališču
VO D I Ajda Rooss ali Jera Ivanc z ustvarjalci predstave
VO D I Ajda Rooss ali Jera Ivanc z ustvarjalci predstave
Rezervacije 01 3000 976
Podrobnejše informacije www.lgl.si/si/mentorji-in-stroka
54
OŠ/1, OŠ/2, OŠ/3, SŠ
P R E DV I D E N Č A S T RA JA N JA P O G OVO RA 45 minut
C E N A P R E D STAV E I N P O G OVO RA
P R E DV I D E N Č A S T RA JA N JA P O G OVO RA 45 minut
C E N A P R E D STAV E I N P O G OVO RA
5 € (otroške predstave) in 6 € (mladinske predstave) na udeleženca
5 € (otroške predstave) in 6 € (mladinske predstave) na udeleženca
55
GLEDALIŠČE V MEDOSEBNIH ODNOSIH
LUTKOTEKA LGL
OŠ/2, OŠ/3, SŠ
OŠ/2, OŠ/3, SŠ
str. 60
Janja Vidmar – Simona Hamer,
Eva Nina Lampič: BREZ str. 49
Franz Pocci: SOVJI GRAD
OŠ/2
T E M E P O G OVO RA prestopništvo, medvrstniško
nasilje, odnosi v družini, prijateljstvo
VO D I Irena Matko Lukan, urednica leposlovnih revij
za otroke in družinska terapevtka
Po motivih iz 18. st. – Milan Klemenčič:
DOKTOR FAUST str. 44
OŠ/3, SŠ
Tamara Matevc: ZLATI ŠUS
O G L E D P R E D STAV E, Z A O D RJA, LUT K I N
str. 50
M E H A N I Z M OV
T E M E P O G OVO RA droge, različne odvisnosti,
ŽIVALSKA FARMA
Dragica Potočnjak: PROV HUDO
str. 43
T E M E P O G OVO RA odnosi v družini, ločitev staršev,
prijateljstvo, prehod iz otroštva v najstništvo
VO D I Irena Matko Lukan, urednica leposlovnih revij
za otroke in družinska terapevtka
Lutz Hübner: BOKSARSKO SRCE
str. 48
T E M E P O G OVO RA nasilje, prestopništvo, agresija,
prijateljstvo med različnimi generacijami
VO D I Nešo Stojanović, socialni delavec
Tom Lycos, Stefo Nantsou: KAMNI
osamljenost, prijateljstvo
VO D I dr. Andreja Hočevar, avtorica knjige
Preprečevanje rabe in zlorabe drog: starši med stroko
in ideologijo ali Mina Paš, predsednica združenja
DrogArt
str. 41
SOVJI GRAD
T E M E P O G OVO RA Milan Klemenčič – pionir
slovenskega lutkarstva, miniaturne lutke,
iluzionistično lutkovno gledališče, začetki
slovenskega lutkarstva
VO D I TA Alenka Pirjevec in Irena Zubalič Žan
George Orwell – Andrej Rozman Roza:
ŽIVALSKA FARMA str. 45
T E M E P O G OVO RA totalitarni sistemi, socialne utopije,
družbe prihodnosti, George Orwell
VO D I Luka Omladič, dr. ilozoije, asistent za predmeta
socialna ilozoija in ilozoija zgodovine na Filozofski
fakulteti v Ljubljani.
DOKTOR FAUST
str. 48
T E M E P O G OVO RA nasilje, prestopništvo, agresija,
odnos do krivde in kazni
VO D I Nešo Stojanović, socialni delavec
P R E DV I D E N Č A S T RA JA N JA P O G OVO RA 45 minut, C E N A P R E D STAV E I N P O G OVO RA 7 € na udeleženca
56
ŠT E V I LO O S E B do 30 učencev, P R E DV I D E N Č A S T RA JA N JA 90 minut, C E N A P R E D STAV E I N P O G OVO RA 6 € na udeleženca
57
LUTKE IN GLASBA (LGL IN HIŠA EKSPERIMENTOV)
MOJA LJUBLJANA (LGL IN LJUBLJANSKI GRAD)
OŠ/2, OŠ/3, SŠ
OŠ/2, OŠ/3, SŠ
OŠ/1
GLEDALIŠČE IN GRAJSKI ZMAJČEK
O G L E D I Z B RA N E LUT KOV N E A L I D RA M S K E P R E D STAV E V LG L
Pogovor o predstavi in gledališču
O B I S K L J U B L JA N S K E G A G RA D U (s tirno vzpenjačo)
Iskanje zaklada z grajskim zmajčkom v različnih grajskih skrivališčih
(Lapidarij, Kazemate).
OŠ/2
GLEDALIŠČE IN SPREHOD PO POTEH CESARJA HABSBURŠKEGA
Zalka Grabnar Kogoj, Peter Kus: IZGUBLJENI TON
OŠ/1, OŠ/2
str. 40
T E M E P O G OVO RA prikaz in predstavitev izvirnih lutk in scenografskih
elementov, ki so hkrati tudi inštrumenti
O G L E D I Z B RA N E LUT KOV N E A L I D RA M S K E P R E D STAV E V LG L
Pogovor o predstavi in gledališču
O B I S K L J U B L JA N S K E G A G RA D U (s tirno vzpenjačo)
Sprehod po poteh cesarja Friderika III. Habsburškega, spoznavanje
obrambne funkcije gradu in življenja na njem, prehrambenih navad
tedanjega časa in obnašanja za mizo.
O B I S K H I Š E E K S P E R I M E N TOV
ogled Zvokologije in stalne razstave interaktivnih postavitev
OŠ/3
PEŠ IZ GLEDALIŠČA NA LJUBLJANSKI GRAD
O G L E D I Z B RA N E LUT KOV N E I N D RA M S K E P R E D STAV E V LG L
Pogovor o predstavi in gledališču
O B I S K L J U B L JA N S K E G A G RA D U
Sprehod z grajskim vodnikom po poti Peš iz mesta na Ljubljanski grad,
spoznavanje zgodovinskih stavb na poti in poteka srednjeveškega mestnega
obzidja, ogled Virtualnega gradu in razstave Slovenska zgodovina.
ŠT E V I LO O S E B do 45 učencev, P R E DV I D E N Č A S T RA JA N JA (predstava in obisk Hiše eksperimentov) do 3 ure
C E N A 10 € na udeleženca
58
P R E DV I D E N Č A S T RA JA N JA do 4 ure (vključena animacija in čas za malico)
C E N A 10 € na udeleženca
59
KREATIVNI PROSTOR ZA GLEDALIŠKO
EKSPERIMENTIRANJE
Kulturnica
BiTEATER je zastavljen
Kulturnico razvijamo kot kreativni prostor za gledališko eksperimentiranje oziroma iskanje novih načinov uprizarjanja na
področju lutkovnega gledališča pa tudi ostalih uprizoritvenih
oblik. V njej najdejo kreativno svobodo mladi gledališki ustvarjalci
(v okviru projekta BiTeater), lutkarska drugačnost (v okviru
programa BiLutka), pripovedovalke in pripovedovalci z zgodbami
za odrasle, odprta pa je tudi za nove pobude in programska
sodelovanja na področju uprizoritvenih umetnosti.
Kulturnica skupaj z lokalom Bikofe oživlja eno izmed najmanjših
ulic v središču Ljubljane, Židovsko stezo, in pomeni novo
zbirališče mlajše ljubljanske kulturniške scene.
ROBINSON
kot platforma, ki nudi mladim
ustvarjalcem možnosti za razvoj
in kreativno delo ter njihov
potencial predstavlja uveljavljenim
gledališčem. Zasnovan je kot
nizkoproračunski projekt, znotraj
katerega se bo vsako leto
razvrstilo pet gledaliških novitet,
ki iščejo lasten režijski, igralski,
dramaturški, kostumografski
in scenografski izraz. BiTeatru
prostor za vaje nudi Kreatorij
Dijaškega doma Ivana Cankarja
(DIC), inančno zaledje pa Mestna
občina Ljubljana.
Ob petkih ob 21. uri
BiLUTKA
je nova scena
alternativnega lutkovnega
gledališča za odrasle, ki združuje
kreativne, izzivalne, prodorne
in kritične miniaturne lutkovne
predstave, kabarete, koncerte z
lutkami, seminarje in delavnice.
Ob četrtkih ob 20. uri
62
POZOR, LOS! / TEATRO MATITA
63
PROJEKT IZMENJAVE EVROPSKIH
LUTKOVNIH ZNANJ
EPKE
64
EPKE (European Puppetry Knowledge Exchange) je projekt
Lutkovnega gledališča Ljubljana, Divadla Drak iz Češke in
Fundacije NUKU iz Estonije, ki ga soinancira Evropska komisija
v okviru programa Kultura (2013–2015). EPKE omogoča
izmenjavo tradicionalnih in sodobnih lutkovnih znanj med
izdelovalci lutk različnih evropskih lutkovnih gledališč ter pripravo
novih lutkovnih predstav v sodelovanju vseh treh partnerjev. V
okviru projekta bodo organizirane različne mojstrske delavnice
(prva z naslovom Marionete: med tradicijo in sedanjostjo bo že
julija letos) in seminarji.
15. BIENALNI PREGLEDNI FESTIVAL UPRIZORITVENIH
UMETNOSTI ZA OTROKE IN MLADE
Zlata paličica 2013
66
Jacqueline Wilson
SKRIVNOSTI
R E Ž I JA Mateja Koležnik
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Erich Kästner
PIKICA IN TONČEK
R E Ž I JA Jaka A. Vojevec
Slovensko ljudsko gledališče Celje
SKRIVNOSTI
ODSPEJSANI
POSLUH! RECIKLIRAMO
KNJIGA O DŽUNGLI
MALA ČAROVNICA
PEKARNA MIŠMAŠ
Ivana Djilas, Boštjan Gombač
POSLUH! RECIKLIRAMO
R E Ž I JA Ivana Djilas
Cankarjev dom, Društvo Familija
Svetlana Makarovič
PEKARNA MIŠMAŠ
R E Ž I JA Robert Waltl
Mini teater
Mirko Rajas
MORRISON IN ŠTIRJE LETNI ČASI
R E Ž I JA Mirko Rajas
Mini teater
Tone Pavček
JURI MURI V AFRIKI
R E Ž I JA Branka Nikl Klampfer
Slovensko narodno gledališče Maribor
Lutz Hübner
ODSPEJSANI
R E Ž I JA Uroš Fürst
SiTi Teater
69
Matija Solce
LUKNjA
R E Ž I JA Matija Solce
R E Ž I JA Ajda Rooss, Jasna Vastl, Brane Vižintin
Lutkovno gledališče Ljubljana
Gledališče Glej
Tamara Matevc
ZLATI ŠUS
Otfried Preußler – Andrej Rozman Roza
MALA ČAROVNICA
R E Ž I JA Marko Čeh
R E Ž I JA Diego de Brea
Lutkovno gledališče Ljubljana
Slovensko narodno gledališče Drama
Ljubljana
William Shakespeare – Andrej Jaklič:
ROMEO & JULIJA
KAKO JE JAROMIR ISKAL SREČO
RIBIČ TARO
Peter Svetina
KAKO JE JAROMIR ISKAL SREČO
R E Ž I JA Jaka Ivanc
Rudyard Kipling
KNJIGA O DŽUNGLI
Lutkovno gledališče Ljubljana
in Gledališče Koper
Anton Podbevšek Teater
George Orwell – Andrej Rozman Roza
ŽIVALSKA FARMA
Oscar Wilde
RIBIČ IN NJEGOVA DUŠA
R E Ž I JA Nana Milčinski, Matjaž Berger
R E Ž I JA Vito Taufer
R E Ž I JA Ivan Peternelj
Lutkovno gledališče Ljubljana
Slovensko mladinsko gledališče
Srečko Kosovel – Matija Solce
MOČERADEK GRE ČEZ CESTO
Svetlana Makarovič
ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO
R E Ž I JA Matija Solce
R E Ž I JA Matjaž Farič
Lutkovno gledališče Ljubljana
Slovensko mladinsko gledališče
Po ljudskih motivih E. Volpi
JANČEK JEŽEK
LUNA NA CESTI
R E Ž I JA Margit Gysin
Slovensko mladinsko gledališče
R E Ž I JA Ivan Peternelj
Lutkovno gledališče Maribor
RIBIČ TARO
70
ROMEO & JULIJA
BUTALCI
Po Franu Milčinskem
BUTALCI
R E Ž I JA Noriyuki Sawa
R E Ž I JA Jaka Ivanc
Lutkovno gledališče Maribor
Gledališče Koper
Predstave je izbrala selektorica
Zala Dobovšek.
69
Igralski ansambel
70
Miha Arh
Karel Brišnik
Urška Hlebec
D RA M S K I I G RA L E C A N I M ATO R
D RA M S K I I G RA L E C A N I M ATO R
D RA M S K A I G RA L K A A N I M ATO R K A
Jan Bučar
Ana Hribar
Nina Ivanič
D RA M S K I I G RA L E C
D RA M S K A I G RA L K A
D RA M S K A I G RA L K A
71
Asja Kahrimanović
Sonja Kononenko
Maja Kunšič
Jernej Kuntner
D RA M S K A I G RA L K A A N I M ATO R K A
D RA M S K A I G RA L K A A N I M ATO R K A
D RA M S K A I G RA L K A A N I M ATO R K A
D RA M S K I I G RA L E C
Polonca Kores
Rok Kunaver
Jure Lajovic
Iztok Lužar
D RA M S K A I G RA L K A A N I M ATO R K A
74
D RA M S K I I G RA L E C
D RA M S K I I G RA L E C A N I M ATO R
D RA M S K I I G RA L E C A N I M ATO R
73
Gašper Malnar
Martina Maurič Lazar
Alenka Tetičkovič
Iztok Valič
D RA M S K I I G RA L E C A N I M ATO R
D RA M S K A I G RA L K A A N I M ATO R K A
D RA M S K A I G RA L K A
D RA M S K I I G RA L E C
Alenka Pirjevec
Nina Skrbinšek
Brane Vižintin
Irena Zubalič Žan
D RA M S K A I G RA L K A A N I M ATO R K A
76
D RA M S K A I G RA L K A A N I M ATO R K A
D RA M S K I I G RA L E C A N I M ATO R
D RA M S K A I G RA L K A A N I M ATO R K A
75
Gostje v ponovitvah
Marijana Brecelj
Jernej Čampelj
Peter Dougan
Rok Felicjan
Breda Hrovatin
Stane Hudolin
Klemen Janežič
Gašper Jarni
Iztok Jereb
Marko Jurečič
Tina Jurgec
Tjaša Koprivec
Urša Kržič
Matevž Müller
Andrej Nahtigal
Iuna Ornik
Boris Ostan
Uršula Pevcin
Katja Povše
Rahela Srčič
Vesna Slapar
Jernej Slapernik
Jože Šalej
Kaja Tokuhisa
Stane Tomazin
Augusto Valença
Domen Valič
Marko Velkavrh
Nadja Vidmar
Matjaž Višnar
Božo Vovk
Andrej Žibert
Vesna Pernarčič
Tjaša Koprivec v Močeradek gre čez cesto
76
Boris Ostan v Inštrukciji
77
Z U N A N J I S O D E L AV C I
Tomo Bevanda, Aleš Erjavec, Tomo
Hvastja, Nina Jordanovski, Emina
Kaliman, Jože Lašič, Žiga Lebar, Richard
Maasarani, Božo Miler, Janko Oven,
Jernej Remše, Anja Skok, Milan Škrbič,
Mateja Šušteršič, Zvonimir Urbič, Marjeta
Valjavec, Matej Vidic
Uprava
Delavnica, tehnika in zaodrje
80
Sandra Birjukov KO ST U M S K A Š I V I L JA
Iztok Bobić O B L I KO VA L E C LU T K , T E H N O LO G
Mitja Ritmanič O B L I KO VA L E C LU T K , T E H N O LO G
Zoran Srdić O B L I KO VA L E C LU T K , K I PA R
Aca Ilić O B L I KO VA L E C Z V O K A , I N S P I C I E N T
Emil Koprivc O B L I KO VA L E C Z V O K A , I N S P I C I E N T
Izidor Kozelj O B L I KO VA L E C Z V O K A , I N S P I C I E N T
Alojz Sedovnik O B L I KO VA L E C Z V O K A , I N S P I C I E N T
Srečo Brezovar O B L I KO VA L E C SV E T LO B E
Miran Udovič O B L I KO VA L E C SV E T LO B E
Slobodan Ilić S C E N S K I T E H N I K
Danilo Korelec M OJ ST E R LU Č I
Alojz Milošič S C E N S K I T E H N I K
Darko Nedeljković O D R S K I M OJ ST E R
Andrej Slinkar S C E N S K I T E H N I K
Mirsad Vrević M OJ ST E R LU Č I
Iztok Vrhovnik S C E N S K I T E H N I K
Jadranka Pavlović O B L I KO VA L K A M A S K E
Azemine Dedić K U R I R K A
Šečira Dedić K U R I R K A
Najila Suljanović K U R I R K A
Raza Šarić K U R I R K A
Uroš Korenčan D I R E K TO R
Jera Ivanc U M E T N I Š K I VO DJA
Ajda Rooss U M E T N I Š K A D I R E K TO R I C A
F E ST I VA L A LUT K E,
ST R O KOV N A SV E TOVA L K A Z A P O D R OČJ E LUT K A RST VA
Ignacije Šunjić P R O D U C E N T
Ana Rokvić Pinterič P R O D U C E N T K A
Anja Golob O R G A N I Z ATO R K A ST I KOV Z JAV N O ST M I
Nataša Antunićević Vižintin VO DJA K N J I G A R N E
IN BLAGAJNE
Edita Golob KO O R D I N ATO R K A, O R G A N I Z ATO R K A
Špela Juntes KO O R D I N ATO R K A, O R G A N I Z ATO R K A
Jure Žnidaršič VO DJA T E H N IČN E G A S E K TO RJA
Helena Sebanc P O S LOV N A S E K R E TA R K A
Lidija Franjić A R H I VA R K A, D O KU M E N TA R I ST K A
Mara Pevec VO DJA F I N A NČN O-RAČU N OVO D S K E S LUŽ B E
Vanja Arhar Kurent RAČU N OVO D K I N JA
MALI ODER LGL
Krekov trg 2
Dvorana velikosti 19 m x 19 m s
pogledom na grajski hrib sprejme
do 300 obiskovalcev. Primerna je
za predstave, prireditve in koncerte.
Ima tudi garderobo in preddverje z
gostinsko infrastrukturo.
Oder velikosti 5 m x 5 m omogoča
uprizoritve manjših predstav in drugih
prireditev. Glede na naravo uprizoritve
se lahko spreminja globina prizorišča
in s tem tudi število sedežev. Dvorana
sprejme do 100 gledalcev.
VELIKI ODER LGL
Krekov trg 2
Oder velikosti 10 m x 12 m omogoča
uprizoritve tehnično zahtevnih
lutkovnih in igranih predstav. Primeren
je tudi za različne prireditve in
predstavitve. Dvorana sprejme do 250
gledalcev.
TUNEL LGL
Krekov trg 2
Rezervacije Edita Golob 01 3000 974
Podrobnejše informacije www.lgl.si/si/o-gledaliscu/dvorane
Dvorane LGL
ODER POD ZVEZDAMI LGL
Krekov trg 2
Tunel je nekonvencionalen gledališki
prostor pod Ljubljanskim gradom, ki
sprejme do 50 gledalcev.
ŠENTJAKOBSKI ODER LGL
Krekov trg 2
80
Oder velikosti 7 m x 11 m omogoča
uprizoritve tako lutkovnih kot igranih
predstav. Primeren je tudi za različne
prireditve in predstavitve. Dvorana
sprejme do 200 gledalcev.
KULTURNICA LGL
Židovska steza 1
Prostor omogoča različne postavitve
oziroma izvedbe predstav.
Dvoranica sprejme do 60 gledalcev.
81
Mali varietejček je tedenska brezplačna urica
ljudskih pravljic in zgodb z vsega sveta. ki jo
pripravljajo pripovedovalci Pripovedovalskega
Varieteja.
Knjigarna Zvezdica Zaspanka je odprta vsak dan
od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
in vsako uro pred predstavo.
Slaščičarna Sapramiška
Knjigarna Zvezdica Zaspanka
V otroški knjigarni domujejo najodličnejše
pravljice, izvirne slovenske slikanice, knjige,
zgoščenke, risanke in ilmi za najmlajše bralce
in najstnike. V knjigarni je tudi poseben kotiček
za starše, zagotavljamo pa tudi specializirano
ponudbo knjig in revij s področja lutkarstva.
Pa še ...
ABONMAJI
USTVARJALNICE ZA OTROKE, MLADE IN ODRASLE
FESTIVAL LUTKE
MIKLAVŽEV SPREVOD PO LJUBLJANSKIH ULICAH
PREDSTAVE Z OBISKOM DEDKA MRAZA
ZMAJEV KARNEVAL
PUSTOVANJE
PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI
LUTKOVNA USTVARJALNICA
PUSTOVANJE Z OBUTIM MAČKONOM, februar 2013
86
ZMAJEV KARNEVAL, februar 2013
ZMAJEV KARNEVAL, februar 2013
Prizorišča
Tunel LGL
Oder pod zvezdami
(III. NADSTROPJE)
Oder pod zvezdami
Šentjakobski oder
(II. NADSTROPJE)
Uprava
(I. NADSTROPJE)
Uprava LGL
Blagajna
Veliki oder
VHOD
Blagajna
KNJIGARNA
Z VEZDIC A
Z A SPANK A
VHOD
v Tunel
Šentjakobski oder
Mali
oder
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
Krekov trg 2
Veliki oder LGL
P R I T L IČJ E
Mali oder LGL
P R I T L IČJ E
Šentjakobski oder LGL
I. N A D ST R O PJ E
SL A ŠČIČ ARNA
S APRAMIŠK A
VHOD v dvorano
Velikega odra
VHOD v dvorano
Malega odra
Oder pod zvezdami LGL
KULTURNICA LGL
Židovska steza 1
I I I. N A D ST R O PJ E
Tunel LGL
P R I T L IČJ E
86
Dostop do večine dvoran je prilagojen tudi osebam na invalidskem vozičku.
Prosimo, da svoj prihod napoveste blagajni LGL na 01 3000 982.
87
Izdajatelj
Lutkovno gledališče Ljubljana
Za izdajatelja Uroš Korenčan
Urednica Ajda Rooss
Tehnična pomoč Lidija Franjić
Avtorji besedil Jera Ivanc, Ajda
Rooss, Uroš Trefalt, Jan Zakonjšek,
Mateja Bizjak Petit, Matjaž Loboda,
Arhiv LGL
Lektorica Magda Lojk
Oblikovanje in ilustracije Živa Moškrič
Fotograije portretov igralskega
ansambla Urška Boljkovac
Fotograije predstav Arhiv LGL
Tisk Kocman Graika, d.n.o.
Naklada 4000 izvodov
Maj 2013
Lutkovno gledališče Ljubljana soinancirata Ministrstvo za kulturo Republike
Slovenije in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.
Sponzorja
Izvedbo projektov EPKE in Small Size inancira Evropska komisija. Vsebina
publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja
stališč Evropske komisije.
ISSN 1855-4555
Pridržujemo si pravico
do spremembe programa.
Medijski pokrovitelji
92