1. No category

revija študentov fakultete za gradbeništvo
sep 2011
številka 5
Texas triki V.
TUTOR
.
BITKA ZA LIBIJO.
AJKTM
Bolonski program
vs.
Stari pogram KR(I)ŽIŠČE
HUMANITARNOST NA FG.
Gibanje je življenje
MATJAŽ TAJNIK
E-mail
so omogočili:
2
Včasih padejo bogovi na glavo, včasih iz neba ne prileti steklenica Coca-cole med Bušmane, včasih ti pade v naročje
stvar, ki jo najmanj pričakuješ. Da, včasih je v naravi vse prav. Razjezi me, ko katera od tistih starih tet, ki so še pred
par leti kipele od življenja, sedaj zdolgočasene, ker so otroci odšli, pes je slep in gluh, mož enostavno je, krediti so
odplačani in jim ne preostane drugega, kot da ihtijo s stavkom: »Čas teče in nič ne reče!« Kako da nič ne reče? Ni
ravno čas najbolj neusmiljen sodnik, ki resnično loči zrna od plevela? Ni ravno čas tisti, ki nam stoji ob boku in nas
spominja na vse žalosti in radosti, ki smo ji že doživeli? Na vse nepremišljene napake, v upanju da jih ne bomo več
naredili? Da, čas je najglasnejši med vsemi in njegovi sodbi ni mogoče ubežati, ne glede na to, kako hitro tečete.
Za vsakega izmed nas, bo prišel svoj čas.
Je novo vedno boljše? Bo to novo postalo kdaj staro in dobro? Kdo ve, na koncu bo vse pokazal čas!
Do takrat, pa sodite SAMI!
Mojca Roženičnik Korošec
Kolofon
št. 5, september 2011
naklada: 500 izvodov
Grezilo izdaja:
Društvo študentov
Fakultete za gradbeništvo,
Smetanova ulica 17,
2000 Maribor
odgovorna urednica:
Mojca Roženičnik Korošec
uredništvo:
Gregor Mlakar
Klara Mihalič
Maruša Retuznik
Anja Krobat
Primož Podkrajšek
Mojca Roženičnik Korošec
Patricija Turnšek
Matic Užmah
jezikovna pomoč:
Patricija Turnšek
oblikovanje:
Mojca Roženičnik Korošec
Ilustracija na naslovnici:
Apollinaria Koprivnik
tisk:
Grafični studio K, d.o.o.,
Šmartinska cesta 52,
1000 Ljubljana
I WANT YOU FOR...GREZILO!
Za vse, ki pišete, rišete, ste enostavno nadarjeni še za nekaj drugega, kot gradbeništvo
je GREZILO najboljša možna izbira. PRIDRUŽI SE NAM! [email protected] ali pa
postanite naš prijatelj na Fb! Obljubimo, da ne grizemo...razen, če boste želeli!
3
TUTOR.
5 HUMANITARNOST NA FG.
6 BITKA ZA LIBIJO.
7 AJKTM
9 MATJAŽ TAJNIK
11 KR(I)ŽIŠČE
13 Bolonski program
vs.
Stari program
19 Texas triki V.
21 kolumna: let po moje
23 E-mail
24
Poročilo ankete o delovanju društva študentov
25 Mladi na 25.maj
27 Gibanje je življenje
T
TUTOR.
Beseda, ki jo Wordov črkovalnik vztrajno podčrtuje
in je njeno edino nadomestilo termin Tudor. Morda se bo slišalo,
kot nekaj, kar slišite v sredo zjutraj ob kavi, ko se telo še ne more
odločiti, ali je za slabost kriv včerajšnji alkohol ali je to le lakota.
Da, tutorji smo novodobni Tudorji. Na videz ne tako drugačni
od ostalih, kot je bilo angleško plemstvo, in tudi več tedenski
zabav in orgij ne prirejamo, ampak smo vseeno malce posebni.
Biseri, v dobrem pomenu besede. V dnevih, ko je bilo vse skupno
in naše, a nič od nikogar je bila sosedska pomoč samoumevna.
A danes, ko bo kmalu ta kazniva, se kdaj le s težavo najde kdo,
ki ti je pripravljen pomagati. Res je, priznam, tutorji študentje
dobimo manjše denarno nadomestilo in to povem javno. Vsota
je odvisna od tega, kako aktivni smo. A roko na srce, manjk kot
petina najmanjše republiške štipendije nadomestila za en mesec
se kaj hitro porazgubi. Če bi si zapisovali vse delovne ure in ostale
stroške, saj tutorji tudi jemo in pijemo, tudi moramo v Mariboru
nekje spati in imeti dostop do interneta, da lahko odgovarjamo
na vaše maile, bi konec meseca bil izdatno višji račun. Pa ne samo
to, tutorji namenimo čas, ki bi ga lahko porabili za svoje učenje,
ukvarjanje s športom ali samo en dan izgubljanja časa po mestu,
za ljudi, ki jih po večini niti ne poznamo. In največji paradoks, če
želimo pomagati oz. biti sposobni pomagati, moramo v študij
vložiti malce več truda in časa, kot povprečni študentje. Brez
zamere, ampak dan ima za tutorje prav tako 24 ur, kot za vse ostale
navadne smrtnike. A radost ob tem, ko se zaveš, da si nekomu
pomagal razumeti diferencialne enačbe, da se zaradi tvojega truda
na brucovanju in spoznavnem večeru zabava več sto študentov in
ko na ekskurzijah ustvarjaš spomine, ki bodo trajali večno, takrat
ni tutorja, ki si ne bi rekel: » Bilo je vredno!«. Je pa tudi res, da so
se nad tutorstvo zgrnili tudi črni oblaki in so se pojavile situacije,
ki mi kot človeku, ki vidi dobro v vsem in vsakemu, ne dajo miru.
Življenju dajejo žlahtnost izbire in na vsakemu je, katero pot bo
izbral. Niso vsi vojščaki in vojaki, in da, vem, brez Jude Iškarijota
se tudi krščanstvo ne bi uresničilo v vseh njegovih razsežnostih, a
kaj ko je vedno manj tistih, ki bijejo boje v prvi vrsti in vedno več
tistih, ki želijo, da bijejo bitke za njih drugi. Morda so nekateri že
pozabili, drugi se tega še niso uspeli zavesti. Biti študent pomeni
PRIVILEGIJ, da dobivaš znanje od najboljših v stroki. Od tistih, ki
nosijo pred imenom dr. zato, ker so ODKRILI nekaj novega, ki so
DODALI k ZNANOSTI in ZNANJU nekaj novega. In kdaj ste nazadnje
vi kaj odkrili? Razen odeje zjutraj, ko ste se zdolgočaseni zvalili iz
postelje? Če vam vse to ne pomeni nič, če ste pripadnik nihilistov
in zavračate vse, tako svet kot njegove vrednote, bodite pošteni
vsaj do sebe, in vsi vsaj z malo dela prislužite za naziv. Inženirji
so bili nekdaj gospodje in povem vam, da bodo v prihodnje tudi
ostali. V prvih bojnih vrstah bomo stali tutorji in se borili tudi za
to, da bo biti diplomant naše fakultete pomenilo čast in ponos in
bo v prvi vrsti sinonim za znanje, v drugi pa poštenje in trdo delo.
Na kateri strani boja bomo, pa je vaša izbira.
Zaradi ene nevihte še ne gre preklinjati dežja, a brez slabih časov,
tudi ne znali ceniti dobrih, ko ti pridejo.
Tutorji bomo z vami vedno, v odličnih in manj dobrih časih, poleti,
pozimi, jeseni in tudi spomladansko utrujeni v marcu.
Nekaj se ne bo spremenilo nikoli. Tu bomo, in (k)amen!
T
Panta rei. Vse teče in vse se menja. Včasih morda nove stvari
niso vedno boljše, a s časoma postanejo te nove stvari stare,
uhojene, navajene in enostavno postanejo dobre. Težko je delati
slabo, če nekaj delaš s srcem. In imate kar srečo, dragi bralci in
bralke. Ta sreča res ni v obliki loto listka, ali izpita pri dr.DJ, ampak
je kot ‘get out of jail free card’ pri Monopoliju. Takrat ko rabiš
pomoč, dobiš najboljši možen naslovvvvv, Podgornikova ulica 8,
2341 Limbuš. Kaj za vraga naj počne študent gradbeništva, ginga,
prometa ali arhitekture v Limbušu, me boste vprašali. Tako daleč
izven civilizacije, na pot med začetkom in koncem sveta vam res
ni treba, lahko se ustavite v tutorski pisarni in ko se vam bo par
rjavih oči skritih pod rdečimi lasmi nasmehnil in rekel: » Iščete
tutorje?«, takrat boste vedeli da ste tam. Da ne bo pomote, ne
boste kar na enkrat stopil skozi črno luknjo in se znašli v Limbušu,
ne, tega pri nas še konstrukteriji ne znajo, ampak se boste znašli
ravno
3 tam kjer je treba. Anja Krobat je letos prevzela nase
breme, križe in težave, tisoče vesoljnih grehov in pregrehov…
Čakajte, o kom že pišem? Točno, o novi vodji tutorejv študentov.
Emm… Potem pa to ne bo prav… Kako nerodno, resnično ne vem
kaj naj storim v tej situaciji, naj še enkrat preberem knjigo in
naštudiram celo snov, naj prosim še koga za zapiske, naj si najdem
inštrukcije… Morda bi bilo treba le ne govorile ure do profesorja…
Kako mučno. Toliko vprašanj in jaz sem brez odgovora, stojim
v 3. nadstropju objekta J, okoli mene operativci, konstrukterji
in neki čudni ljudje, ki so verjetno strojniki, saj nobenemu
drugemu opisu ne ustrezajo… Na kar mimo mene prihiti rokovsko
razpoložena punca, išče tisti svoj vijolični ključ, ki bo včasih edina
barvna stvar na njej, in mi pravi: »O, ti lahko kako pomagam?«
avtor: Mojca Roženičnik Korošec
4
Krobat. Anja Krobat. Ime, ki si ga je vredno zapomniti,
saj slej ko prej vsakdo vrže tiso presneto dvojko in
se znajde v ječi. Včasih je življenje le Monopli… ;)
T
T
T
T
T
T
T T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T T
T T
T
T
Z dobrim motom se daleč pride...
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T T
Nekateri med nami se še spomnimo serije Raztresena Ally, v kateri je glavna junakinja za premagovanje svojih nevrotičnih težav
potrebovala ‘theme song’. »Tell him, that you’ll never gona leave him…tell him, tell him right now…« Ja, tudi sedaj mi še odzvanja
v ušesih. Ali imam tudi sama kakšno spodbudno pesem? Morda obstaja kak rek ali pregovor, za katerega lahko rečem, da drži zame
kot pribito? Seveda imam. Ker je včasih bolje lepiti kot pribijati in, ker smo si vsi tako različni da smo enakopravni, bi vam letos radi
predstavili naše tutorje v malo drugačni luči. Vsi imamo nekaj, kar nas žene naprej. Pa naj bo to trening v večernih urah, pijača s
kolegi, potovanje v kake južne kraje ali pa samo razočaran pogled naše mame, ki ga najraje ne bi videli nikoli. Kaj pripravi naše tutorje,
da zjutraj vstanejo, spijejo kavo ali čaj ter se odpravijo novim zmagam na proti, pa si lahko preberete v nadaljevanju. Morda boste
našli kakšen moto, ki velja tudi za vas, ali še boljše, boste ugotovili da si s kom delita to malo čudo motivacije in takrat, ko boste sami
potrebovali nekoga, da vas malce dvigne iz vode, se boste lažje odločili, kdo boš vaš par nadomestnih kril.
Miha Bartok
G - UNI
Marjetka Knez
CELJE
Nataša Božić
G - VS
Puranji na žaru!
Živiš le enkrat, a če to
počneš pravilno, je enkrat
dovolj.
Danijel Zorec
ARH
Kar lahko storiš
danes, ne prelagaj
na jutri.
Primož Podkrajšek
P - UNI
Kar te ne
ubije, te
naredi
močnejšega!
Ne premišljuj o
tem, česar nimaš.
Premišljuj o tem,
kaj lahko narediš s
tem, kar imaš.
Anja Jakopec
P-VS
To kar delaš,
delaj dobro!
Anže Meh
CELJE
We can’t solve
problems by using
the same kind of
thinking we used
when we created
them.
Bi imela moto,
pa me je Mlakar
zamoto...
Mojca Roženičnik Korošec
GING
Miha Pukšič
G - VS
Matic Urbanč
G - UNI
Živi za danes, ker
ne veš kaj te čaka
jutri!
Helenca Kerin
ARH
What doesnt kill
you only makes
you pissed off.
Mitja Papinutti
GING
Po jutru se dan
pozna!
Klemen Konrad
P - VS
Maja Žigart
ARH
XXL adrenalin!
Patricija Turnšek
G - VS
DELO, Šola in
Rock’n Roll
If things don’t
go right, go left.
Maruša Retuznik
G - UNI
Napačne odločitve
so samo tiste, ki jih
ne sprejmemo
Gašper Kolegnik
ARH
Karmen Košutar
G-UNI
We cannot change
the cards we are
dealt, just how we
play the hand.
Timotej Fijavž
P-VS
Tadej Medved
G - UNI
Biti pripravljen
je veliko, znati
čakati še več,
toda izkoristiti
pravi trenutek,
je vse.
Forget the countries,
live the world!
Nina Matjašič
ARH
Vaja dela
vajenca mojstri
se pa rodimo...
Always be
awesome!
Gregor Mlakar
G - VS
Če misliš da ne
zmoreš ali če
misliš, da zmoreš
– v obeh primerih
imaš prav.
Življenje je
slikarsko platno,
obarvaj ga z
vsemi barvami,
ki jih lahko.
Think
Different!
Kjer je volja, tam je pot!
Doroteja Hren
G-VS
Anja Krobat
GING - VODJA TUTORJEV
...z dobrim turotjem pa še dlje!
T
T
T
T
T
T
T T
T
T
T
T
T
T
T T
T
T
T
T
T
T
T T
T
T
T
T
T T T T
T
T
T
T
T
T
T T
5
T T T T T T T T T T
HUMANITARNOST NA FG.
Dandanes lahko prav na vsakem
koraku donirate nekaj centov za brezdomce v Sloveniji, podpišete mesečno
nakazilo za bolne otroke v Sudanu, omogočite študij deklici iz ČADa ali pa z
nakupom Starbucks kave prispevate za pravičnejšo delitev denarja kmetu
za kavna zrna. Da, prav ste prebrali. Vse to so odpustki, ki jih v kapitalizmu
plačujemo v imenu humanitarnosti. Za kaj gre? V dobi turbo kapitalizma,
s tem turbo potrošništva, so multinacionalke odlično spremenile strategijo
svoje prodaje. Danes ne kupite več produkta, za ta denar prispevate še za
lačne v Afriki ali pa za varovanje naše zemlje. Odličen trik za potrošnike.
Enako velja za velika podjetja, ki v imenu humanitarnosti prav po »robinhuško«
namenjajo milijone revnim državam. V bistvu pa del tistega, kar z izkoriščanjem
tretjega sveta »dopoldne« poberejo, vrnejo nazaj v obliki dobrodelnosti. S figo v žepu.
Nisem proti humanitarnisti, moramo pa se zavedati, da z levo roko popravljamo,
kar z desno podremo. Seveda sem zato, da se pomaga otroku, ki si nujno potrebne
operacije za borih 20$ ne more privoščiti. Na dolgi rok, pa je malo drugače. Če
poskrbimo za otroka, ki živi v bedi, mu spremenimo le trenutno stanje, omogočimo
šolanje, ga pozdravimo… Živel bo pa še vedno v istem okolju, ki je težave ustvarilo.
Zato smo študenti gradbeništva nekoliko spremenili pogled na humanitarnost s
tem, da bi radi opozorili na problem pri korenu in ne samo gasili ognja, ki nastane.
Že na lanskem projektu Gradbenina smo opozarjali na težavo vedno večih
brezdomcev v Mariboru, letos pa smo se odločili pomagati odpuščenim delavcem
gradbenih podjetji in s tem podučiti prav mlade, dijake in študente, da morajo imeti
moralne vrednote še vedno prednost pred dobičkom, ki ga narekuje kapitalizem.
6
avtor: Matic Užmah
BITKA ZA LIBIJO. Kljub temu da so v Libiji
uporniki očitno vse bliže cilju, ki jim ga je v zadnjega
pol leta z izdatno vojaško pomočjo pomagal uresničiti
predvsem Nato, pa polkovnik Gadafi še vedno ni
rekel zadnje besede. Tako kot se je še pred dobrim
letom rokoval z evropskimi voditelji, tudi naš Pahor
je nekajkrat zaradi SCT-jevega posla letel v Tripoli,
pa so mu danes očitno vsi obrnili hrbet. Z naftnim
denarjem je financiral Ruse, Francoze, Italijane in
Britance, prav tako pa je bil pred desetletji v tesnih
stikih z jugoslovanskim diktatorjemv Titom, kasneje
pa naj bi financiral celo kampanjo Slobodana
Miloševića.
Toda kaj bo nastalo iz pretežno puščavske, redko
poseljene džamahirije, kjer je Gadafi s trdo roko
štiri desetletja krotil med seboj sprta plemena, je
še popolna uganka. Tudi za Zahod in predvsem za
Evropo, ki je s privolitvijo, da Britanija in Francija
prevzameta ključno vlogo v Natovih operacijah nad
Libijo, marsikaj stavila na kocko.
Pa poglejmo, kdo je zmagovalec libijske vojne.
Evropske velesile so se zaradi geostrateškega
pomena te 6.5 milijonske afriške države ter velikih
količin nafte zelo zavzele za padec režima v Libiji,
medtem ko je naprimer Francija le nemo gledala,
ko so se začele vstaje v Tuniziji in Egiptu. Podobno
nesposobnost posredovanja je Evropa pokazala že v
času balkanske vojne v Bosni, ko so se na pragu svoje
spletni vir: www.drugisvet.com
Spletni vir: google.maps
Vrnimo se na Libjo. Vojno so izgubili vsi,
zmagovalec je le en - Kitajska, od katere so tudi
Gadafijeve sile kupovale orožje in, ki je brez
izstreljenega metka stopila predvsem v Afriko
in večji del Azije, pa tudi na bližnji vzhod. Če
pogledamo širše, lahko ugotovimo, zakaj ima
Afganistan tako pomemben strateški položaj
za ZDA. Ne zaradi nafte, orožja in prodaje
opija. Vojna v Afganistanu in Iraku traja dlje
kot II. Sv. Vojna, saj gre na Afganistansko –
Kitajskih mejah za spopad civilizacij 2.0 med
vzhodom in Kitajsko. Amerika je v Afganistanu
le še zaradi kitajske. Vsekakor 40 000 vojakov
Obami v Kabulu in okolici nikakor ne koristi
pred bližajočimi volitvami, ko ima tudi doma
ogromne težave z gospodarstvom.
Vendar pozor! V Libiji, Egiptu pa tudi v
Afganistanu in Iraku, ne obsojajte držav (Zda,
Nemčije, Francija tudi Slovenije). Tukaj je
država popolnoma privatizirana. Delničarji
vojne, če se lahko tako izrazim, niso države,
ampak multinacionalke – korporacije. Država je
postranska škoda ali kot temu pravijo Američani
»colleteral damage«.
V Libiji se trenutno še bije, vsaj na ravni politike,
bitka za prevlado med evropskimi silami, ki so
pod okriljem NATA in z dovoljenjem OZN-a
pomagale upornikom. Če so Italijani že izpadli
iz igre za naftne ploščadi, pa tudi Britanci in
Francija vse bolj izgubljata »vojno« za nafto.
Trenutno delnice najbolje kažejo prav v ZDA, ki
so se na začetku nekoliko strateško umaknile.
Evropa pa zeli uvoziti ta gangsterski kapitalizem
z ameriško doktrino šoka, ki ga Američani tako
»uspešno« uvajajo na bližnjem vzhodu.
Počne Evropa danes ravno to, kar so prej
počele ZDA (namesto nas)? Ali to pomeni zaton
avtor: Matic Užmah
7
V prejšnji številki smo vam dodobra predstavili projekt, ki
ga zaradi časovne in glasovne stiske, ljubkovalno kličemo
kar AJKTM. Vsem tistim in moram reči, da vas bo
poleg letošnjih brucev kar malo, ki niste prišli vsaj malo
pokukati na naš projekt, naj vam povem, da pomena
kratice AJKTM še vedno nismo zamenjali. Še vedno smo
odgovarjali na vprašanje, Ali Je Kaj Trden Most?. In dobili
zelo dobre odgovore. V marcu se je trideset študentov
iz vse Slovenije potilo in znojilo v peklenski borbi, ko
bo najboljši med najboljšimi, kdo bo ‘konstrukter’ med
gradbinci in kdo bo tisti najbolj spreten kuhar, ki bo
pripravil špagete za cel most. Da, spet smo lepili špagete,
in kaj lepšega bi lahko ustvarjali, če ne mostove. Letošnje
leto smo se odločili, da se ne bomo igrali samo mi, kajti
boljše je, če lahko pri igri premagaš nekoga, ki je za
nameček še iz Ljubljane. Ni bil ravno bolj med Olimpijo in
Mariborom, ampak se je čutilo malce rivalstva, če ne prej,
na dan preizkusov. Študentje iz ljubljanske fakultete so
bili prijetno presenečenje. Se mi zdi, da smo presenetili
drug drugega. Oni so bili navdušeni nad našo odprtostjo,
organiziranostjo in pripravljenostjo, da skupaj preživimo
čudovite 3 dni, se spoznamo in spoprijateljimo, kdo bo na
koncu odnesel domov glavno nagradno, zadnji dan sploh
ni bilo več pomembno. Nas pa so presenetili tudi oni, saj
so bili zelo borbeni in pripravljeni sodelovati. Tako kot mi,
so v tekmovanju videli velik osebni izziv, in so ga zagrabili
s polnimi rokami. In to je bila tista dodana vrednost,
zaradi katere bomo tudi letos organizirali tekmovanje o
gradnji mostov. Prvo mesto je ostalo doma, v Mariboru,
Ljubljančani pa so osvojili tretje mesto in nagrado za
najboljšo obliko mostu.
Ker slike povedo več, kot tisoč besed, vas letos
prepuščamo, da vas tudi naše fotografske sposobnosti
prepričajo, da se nam boste pridružili. Natančna navodila
pa sledijo v naslednji številki Grezila…tako da se slišimo v
drugem semestru.
Ekipa AJKTM
8
foto: Anja Krobat in Matic Užmah
avtor: Mojca Roženičnik Korošec
9
Je res, da vsako sekundo umre tisoče ljudi, a tisoče ljudi
nikoli ne bo zapolnilo praznine, ki si jo pustil ti, dragi
MATJAŽ TAJNIK.
To ni prispevek o tem, kaj vse je dosegel preprost fant
iz Topols’ce’. Ne, to je poklon Velikemu, to je poklon
Človeku, to je poklon Konstrukterju, ki je vedno bil več
kot vse to. Ki je znal dajati tudi tistim, ki so trmasto
ždeli v kotu, kot slepci zaverovani v to, da ne vidijo.
Tudi njim si znal pokazati kje ‘gre’ armatura in da so
stremena fi6 resnično največja možna neumnost.
Da, ti si znal to povedati tako, mimo grede, med
jedrskimi elektrarnami in pokvarjenimi politiki, med
tem ko si študente spraševal o gostoti zraka. In znal
si se nasmehnit, ko sem po neprespani noči prišla
na računalniške vaje kakor miš iz sveže moke, nisem
vedele ne kje sem, ne kdo sem, še manj pa se mi
je sanjalo kaj za vraga je Tower. Pa si mi konec ure
le dejal, da pride kdaj tudi kakšen tak dan, da bo
drugič boljše in to je bil le drobec na poti najinega
prijateljstva. Mnogim si pomagal do diplome in med
tistimi mnogimi sem bila, na sedaj drugačen način,
tudi jaz, že aprila dogovorjena, da boš moj mentor…
Ne vem, kaj naj povem o tebi, toliko je reči, ki sva jih morda razumela le midva, in…
Znal si »zapigati da je državo«, znali si vprašujoče
pogledati v zrak in se v hipu premakniti korak vstran,
kot da bo kup betona pravkar zgrmel nate, pa čeprav
je bil nad tabo le zrak in nekje v daljavi strop učilnice.
In nato si se nasmehnil, zadovoljen s svojo ‘točko’ kot
se umetnik prikloni za svojim nastopom, ker ve, da je
ustvaril mojstrovino, nekaj kar razumejo le izbrani. In
ti si znal vsakemu izmed nas pokazati, da je izbran.
Znal si mu nameniti čas, znal si ‘povedati še enkrat’ na
način, da si je študent res misli, da te upravičeno gnjavi
še drugič. Bil si navajen poslušati najbolj osnovna
vprašanja, se nad njimi zamisliti in spet navdušeno
povedati, kot da razlagaš prvič. Vem, da nikoli ni bilo
tako, da ti ne bi bilo potrebno govoriti ponovno. A z
nasmehom na obrazu in radostjo v očeh si to storil še
enkrat. Kajti ljubil si svoje delo in to je bilo največ, kar si
lahko dal vsakemu, ki te je poznal. Ljubil si sleherni dan
v službi, pa čeprav si konec dneva včasih iskal ključe, ko
si jih že držal v roki. Malce otožno si pogledal v mizo, kot
da te je sram, ko si si zaželel malce več časa, da bi lahko
šel v gore. Takrat si menda rabil samo odobravanje v
očeh, ki so te poslušale in tvoj očarljivi nasmeh je bil
spet tu.
foto: Anja Krobat
10
Še veliko je spominov nate, še veliko jih bo prišlo za menoj.
Rekli so, da je bila izguba tebe, tragedija… Tragedija?
Ne! Tragedija bi bila, če te sploh ne bi utegnila spoznati…
»Pa saj veste kaj vam pravim? ‘Vežda’ veste. Pa to ja
vi vsi obvladate. To je čisto ‘simpl’. Gremo naprej, a
ne?« Včasih je bilo prav ironično, gledati bolj belo
kot zeleno tablo, kajti imel si kredo na raketni pogon,
da je lahko sledila tvojim mislim, v lastne zapiske, ki
so bili neka transformacija nosilcev v ‘študenščino’
in poslušati tebe, kako je to vse »simpl«, in kako mi
to vse obvladamo. Na dober dan sem se nasmehnila
sama sebi in si mislila, da pa res obvladam. Lažni
občutek samozavesti lahko daje vsak, boste rekli. A
glej ga zlomka, ko sem začela pisati seminarske vaje,
mi je zadeva res bila jasna in sem se lahko tako na
široko, kot da nimam ušes, nasmehnila sama sebi
in si rekla: »Pa to je res ‘simp’!« Ob takih trenutkih
smo vsi postali malce podobni tebi, z nasmehom
preko obraza, z iskricami v očeh in smo bili največji
»carji«, ko so Brakovi hieroglifi in pismenke končno
dobili pomen. In veste kaj, res je bilo »simpl«. Vsako
leto je vsaj 200 študentov postalo TI vsaj ob eni
seminarski vaji, in za tak svet, pol ljudi, kot si ti, se
nam res ni treba bati. Konstrukcije so čisto preproste,
samo razložit je treba prav. »Vsako leto mi študentje
pravijo, da govorim čisto preveč in prehitro. To leto
bom res probu’ mal bolj počasi govorit pa če bom
prehiter me kr ustavite… me rado kam zanese. Men
je to že čisto na ‘easy’, no pa vam bo ‘ziher’ tudi…« in
si vzel list, poiskal kredo; tako, skrbno, kot da izbiraš
najboljšo med vsemi, tisto, ki bo posebna tako kot
ti… Za sekundo si pogledal v nebo, zajel sapo kot da
res gre za res in smo šli… v svet konstrukcij, kjer si bil
ti kralj in car, sel in vojak. Morda te je kdo videl kot
dvornega norca, a ti so bili vedno najpametnejši, saj
so morali znati nasmejati kralja tako, da ga ne užalijo.
In bile so tudi šale na račun Jezer in Ribnikov, ki so
bile nekakšne naše majhne skrivnosti. Spomnim se
te še posebej en dan, ko si zamujal za več kot pol
ure, kar tebi in tvoji točni uri res ni bilo v navadi.
Prihitel si v razred, vprašujoče gledal po študentih,
da si videl par znanih obrazov, da si vedel, da si
prav. Odložil si stvari, v glavi se ti je še motalo prav
zadev, ki jih kar nisi mogel ugasniti. A tega, da se
tebe ne da ugasniti, smo tako ali tako bili vajeni. »
V laboratoriju lomimo neko steklo, pa nekaj ni šlo,
pa so me klicali za 5minut; potem pa čas hitro mine,
če počneš nekaj, kar ti je zanimivo. No kje smo
ostali… pa sej ta beton je tudi zanimiv, samo je včasih
čisto preveč ‘simpl’…« In pred koncem ure, so spet
prišli pote, z nasmehom si se opravičil, a iskrice v
očeh so kazale da ti kar ustreza, da te potrebujejo.
Rada bi ti poslala svojo diplomo, da bi slišala
tvoje mnenje, rabi bi… ah… pa saj ti to vidiš,
pa saj veš vse…saj nikoli ne boš zares odšel.
Mirno spi, prijatelj moj…
arhiv FG
Matjaž Tajnik se je rodil 10. Aprila 1980 v Slovenj
Gradcu. Po končani osnovni šoli se je leta 1995 vpisal
na Poklicno in tehniško gradbeno šolo v Celju, ki jo je
leta 1998 uspešno zaključil in šolanje nadaljeval na
Srednji gradbeni šoli Maribor, kjer je izobraževanje
uspešno zaključil leta 2000 kot gradbeni tehnik. Leta
2000 se je vpisal na Fakulteto za gradbeništvo Univerze
v Mariboru na visokošolski strokovni študij – smer
konstrukcije. Po uspešno končanem visokošolskem
strokovnem študiju leta 2004, je študij nadaljeval na
univerzitetnem študijskem programu, na katerem
je diplomiral leta 2007. Od leta 2007 je bil zaposlen
kot asistent na Fakulteti za gradbeništvo Univerze vv
Mariboru za predmetni področji ‘Lesene konstrukcije’
in ‘Masivne konstrukcije’. V času šolskega izobraževanja
je bi deležen tudi pridobivanja izkušenj iz gospodarske
veje preko dela in praktičnega usposabljanja v sledečih
družbah: Vegrad d.d., Gradbeno industrijsko podjetje,
Gradis biro za projektiranje Maribor d.o.o., NGR d.d.
– Nizke in Rudarske gradnje, Inženirski biro Ponting
d.o.o.. Aktivno se je ukvarjal z analizami sovprežnih
konstrukcij iz betona in lesa, ki so lvahko nadalje
ojačane s karbonskimi trakovi. Njegova pot se je
končala 17.5.2011, ko je v svojem enaintridesetem letu
umrl v prometni nesreči in pustil veliko praznino tako
na akademskem področju, kot tudi v vseh, ki smo imeli
to čast, da smo ga poznali.
avtor: Mojca Roženičnik Korošec
11
KR(I)ŽIŠČE
Novi tip krožnega križišča ima »pritisnjene pasove«
za zavijanje v desno v obliki koncentričnih krogov.
Ena glavnih lastnosti krožnega krožišča s pritisnjenimi
pasovi je enako kot pri turbo krožnem križišču – to so
fizično ločeni prometni pasovi na krožnem vozišču.
Njegova nadaljnja lastnost je, da imajo vsi, ki zavijajo
Zamisel krožnega prometa izvira iz leta 1903, ko je desno, svoj ločen vozni pas. To povzroča, da notranji
Eugene Henard predlagal krožni promet kot razrešitev krožni vozi pas uporabljajo le vozila, ki vozijo skozi
problema gostega prometa v središčih velikih mest. krožno križišče ali zavijajo tri četrtine kroga oziroma
Prva praktična uporaba krožnega prometa pa je bilo pol krožno obračajo. Naslednja ugodna lastnost tega
krožno križišče Columbus Circle pri William Phelps tipa krožnega križišča je, da opravičuje napako voznika,
Eno v New Yorku, leta 1905. V Evropi pa je prva je torej ‘error forgiving’, kar pomeni, da še vedno,
dobila krožišče Velika Britanija, ko se je leta 1910 četudi se vozilo ob uvozu v krožišče pomotoma razvrsti
uradno odprlo krožno krožišče z imenom Sollershott na notranji krožni prometni pas, obstaja možnost, da
Circus. Imelo je središčni otok in zelenico s premerom ob prvem naslednjem izvozu zapusti krožno križišče.
16,764 metra (55 čevljev), zunanji premer krožnega
krožišča pa je znašal 32 metrov oz. 104 čevlje. Kljub
ranim začetkom pa pred letom 1966 še vedno ni
bilo nikakršnih pravil, ki bi obravnavala prepletanje
prometnih tokov v krožnem križišču, in ni bilo pravil,
ki bi narekovala obnašanje voznikov v krožnih križiščih.
Ena izmed predlaganih rešitev je bila tudi sprememba
prometnega režima. Izvedli so nekaj preizkusov v
realnih razmerah, na že obstoječih krožnih križiščih,
in splošna uporaba pravila o odvzemu prednosti pri
uvozu, ki je pričela veljati meseca novembra 1966, je v
nekaj mesecih spremenila celotno gledanje na krožna
križišča. Izkoreninila je problem zastojev, izboljšala
kapaciteto, zmanjšala število prometnih nesreč in
hkrati povzročila popolno spremembo v filozofiji
delovanja in načrtovanja krožnih križišč. Posledice
novega pravila prednosti so bile zmanjšanje krožnih
križišč pri isti kapaciteti (manjša poraba prostora), Verjetno najboljša lastnost krožnega križišča s
povečanje prometne varnosti in blokiranje krožnega pritisnjenimi pasovi za tiste, ki zavijajo desno, pa je ta,
križišča šele pri veliko večjih prometnih obremenitvah. da je izvedljivo v gabaritih obstoječega, že izvedenega,
To je kratek povzetek življenjske zgodbe vsem nam običajnega dvopasovnega krožnega križišča. Za razliko
poznanih krožnih križišč, ki jo vsaj na naših tleh in na od turbo krožnega križišča v tem primeru ni potrebe
tleh naše nekdanje skupne države, pomaga pisati tudi po prestavljanju zunanjih robnikov, po rušenju ločilnih
naš profesor dr. Tomaž Tollazzi. Ne samo da jo pomaga otokov, prestavljanju javne razsvetljave in podobnega,
pisati, ampak jo tudi aktivno kreira. Brez njegovega niti ni treba odkupovati dodatnega zemljišča. V primeru
širokega repertoarja del iz naslova krožnih križišč, rekonstrukcije običajnega dvopasovnega krožnega
ki obsegajo vse od člankov in strokovnih predavanj, križišča v krožno križišče s pritisnjenimi pasovi za
predpisov za uporabo in projektiranje krožnih križišč desno zavijanje lega vseh robnikov zunanjega premera,
tako doma kot po svetu, do univerzitetnega učbenika ločilnih otokov in uvozov ostane nespremenjena.
Krožna križišča, ob katerem pridno črpamo znanje To je ustrezna rešitev v primeru velikega števila
študenti naše fakultete. A to še ni vse, krožna križišča desno zavijajočih vozil na vseh krakih križišča,
so po njegovih idejnih zasnovah urejena tudi na kapacitetno pa »pregori«, ko je presežena prepustna
Hrvaškem, v Italiji in Črni Gori ter v Makedoniji. Da sposobnost enopasovnega krožnega vozišča. Tudi
pa bi bila mera res polna, je skupaj s sodelavci Centra način vožnje po tem tipu krožnega križišča je enak
za prometne gradnje na naši fakulteti v avgustu vožnji skozi običajno dvopasovno krožno križišče. Ne
dobil priznan patent za nov tip krožnega križišča. Pri glede na dolgo in zapleteno ime, je to le krožišče,
raziskovanju sta sodelovala tudi dr. Marko Renčelj ki je varnejše in učinkovitejše za vse udeležence v
in asistent Sašo Turnšek, pri realizaciji patenta pa je prometu. Varnost pa je tista, ki v prometu šteje največ.
pomagal tudi Goran Jovanovič.
12
KAJ JE KROŽIŠČE?
Krožišče oz. krožno križišče je križišče s sredinskim
otokom in krožnim smernim voziščem, po katerem
teče promet v nasprotni smeri urinega kazalca.
Krožišča ponekod urejajo namesto običajnih križišč,
ker imajo nekaj prednosti. V primerjavi s klasičnimi
križišči je v krožnih križiščih manj konfliktnih točk za
nastanek prometne nesreče. Zaradi oblike krožišča
( sredinski otok) je voznikom onemogočeno, da bi z
nezmanjšano hitrostjo prevozili križišče, zato so tudi
posledice prometnih nesreč v primerjavi s klasičnimi
križišči manjše, običajno brez smrtnih žrtev in hudih
telesnih poškodb. Prednost krožišč v primerjavi s
klasičnimi križišči je tudi večja pretočnost prometa,
kar ima za posledico zmanjšanje hrupa in manj emisij
izpušnih plinov.
foto: Marko Samec
MONTAŽNO IN TURBO KROŽIŠČE
KAKO PRAVILNO VOZITI PO KROŽIŠČU
Montažno krožno križišče je začasna projektna
rešitev, umeščena v gabarite obstoječega klasičnega
križišča. Kot začasna projektna rešitev se izvede v
primeru začasno spremenjenih razmer oziroma zaradi
spremembe poteka glavne in stranske prometne
smeri ( v času sejmov, daljših prireditev …) ali začasno
oviranega prometa ( gradbišče v samem križišču,
izvedba četrtega kraka v obstoječem trikrakem križišču
… ), za takojšnjo omilitev slabih prometno-varnostnih
razmer ( v primeru pomanjkanja finančnih sredstev za
takojšnjo izvedbo dolgoročne rešitve), lahko pa tudi
v procesu dokazovanja primernosti izvedbe krožnega
križišča kot dolgoročne rešitve ali pa v času izvedbe
krožnega križišča kot stalne rešitve. Ena izmed glavnih
lastnosti turbo krožnega krožišča sta ločena prometna
tokova po ločenih voznih pasovih še pred uvozom v
krožno križišče in vse do izvoza. Fizično ločevanje se
doseže z deniveliranimi otoki ali tako imenovanimi
delineatorji.
Voznik na vozišču krožišča ima prednost pred voznikom,
ki se nanj vključuje, voznik, ki zapelje na krožno križišče,
ki ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji
prometni pas in tako omogoči vključevanje v promet po
krožišču tudi drugim voznikom pri naslednjem uvozu,
razen v primeru, če sam zapusti krožišče po najbližjem
izvozu ali če mu prometna ureditev ali prometna
situacija tega ne dopušča. Pri vključevanju v promet
po krožišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na
desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni
pas, če ga zapušča pri prvem izvozu, drugače se razvrsti
na levi vozi pas in v krožišču na notranji prometni pas.
Preden zapusti krožišče, se mora voznik razvrstiti z
vozilom na zunanji prometni pas in mora to OBVEZNO
nakazati s smernim kazalcem. Strokovnjaki poudarjajo,
da krožišče ni nič neobičajnega, je le ravna cesta,
zavita v krog. Tako tudi na ravni cesti vozniki ponavadi
nakažejo smer takrat, ko jo zapustijo, zakaj torej ne bi
tega storili tudi, ko zapuščamo krožno križišče.
Povzeto po prispevku Semaforjem je odklenkalo, dne 7.9.2011, v tedniku 7dni.
avtor: Anja Krobat
13
BOLONSKI
Nemalokrat se zgodi, da se študentski funkcionarji
»udarijo« preko elektronske pošte. Zadnji čas še posebej na
temo bolonije. Študenti starega programa so preperičani,
da so bolonjski programi slabi in predvsem lažji, študenti pa
pridejo do diplome še z manj znanja. Zagovorniki bolonije,
pa se sklicujejo na sprotno učenje ter ogromno seminarskih
nalog in več vloženega truda ter dela. Sam ne bi rad posegal
na področje, kateri program je težji in kateri ne. Mislim, da
je danes to čisto nepomembno. Študent starega programa
in bolonijie z diplomo iz gradbeništva sta v Sloveniji
nezaposljiva! Tisti, ki imajo dve ali tri leta delovne dobe
prav tako. Trenutno smo vsi v isti godlji, kateri pa konca še
ni videti. V takem primeru štejejo izkušnje, socialna mreža,
čustvena inteligenca pred umsko. Super strokovnjakov na
področju statike pa tudi ne produciramo za prodajo. Enega,
dva, mogoče tri na 4 leta.
O problemu bolonije je bilo prelitega že nekaj litrov črnila.
Od tega, da se izvaja samo na papirju, do tega da se ne
izvaja pravilno itd. Sam bi ocenil problem bolonije še kot
veliko bolj globlji, ki lahko ima na dolgi rok katastrofalne
posledice. Bolonija producira eksperte. Strokovnjake, ki
bodo znali rešiti vsak primer, pogasiti vsak ogenj, vendar pa
nebodo našli vzroka za požar! Za primer vzemimo proteste,
ki so pred nekaj leti divjali po predmestjih Pariza. Se jih še
spomnite? Ne letošnji London, ne Arabska pomlad… Mladi
priseljenci, ki so v predmestju Pariza požigali kontejnerje
in avtomobile. Francoska vlada v takem primeru pokliče
nekaj sociologov, psihologov, z namenom hitre zaustavitve
protestov. Super. Po treh tednih protesi minejo, ljudje se
vrnejo na delo. Sarkozy ostane. Podobno je bilo v Londonu.
No, eni mediji prikažejo zgodbo tako zanimivo, da sejo res
splača spremljat. Pustite nadaljevanke! Spremljate Aljeeziro,
FOX, BBC. Live!
Bolonija tako ustvarja sposobne strokovnjake, ki pa nikakor
ne znajo razmišljati širše. Kaj pa potrebujemo danes, ko je
Evropa in cel zahodni svet v krizi? Nekoga, ki zakrpa barko
ali nekoga, ki te reši z nje s popolnoma novim načinom
plovbe?
Še en primer, kjer lahko hitro, enostransko in kratkoročno
razmišljanje pripelje do katastrofe. Pred meseci smo imeli
evropski zračni prostor poln pepela iz Islandije. Nekaj dni
je vladal kaos na letališčih, potem so se ponovno odprla.
Sorazmerno majhen oblak je prekril severno in severo
zahodno Evropo. Rešitev? Vsi so reševali letalske družbe,
nihče pa ni razmišljal o tem, kaj bi bilo, če se ponovi
desetkrat večji izbruh, ki bi Evropo ohromil za več tednov,
mesecev. Človek si je v zadnjih letih prilastil kar preveliko
moč in odgovornost pri naravnih spremembah. Seveda
vplivamo z onesnaževanjem na podnebje, zemljo, vodo…
Vendar narava sama še ni pokazala pravega obraza. Si
predstavljate, kakšna katastrofa je morala nastati na Zemlji,
da danes lahko črpamo naš največji vir energije - nafto?
Takšna katastrofa zagotovo ni bila posledica neke človeške
napake v kakšni od prejšnjih civilizacij.
14
avtor: Matic Užmah
vs
Kot ena izmed članov ŠSFG (študentskega sveta
fakultete za gradbeništvo) bi lahko rekla, da sem na
tekočem glede problemov študentov. Problemi se vrtijo
predvsem okoli opravljanja oziroma neopravljanja
izpitov. Zaradi vse več slišanih primerjav med
težavnostjo in obremenitvami, ki so bile predvidene
po starem in prenovljenem študijskem programu
in velikimi razhajanji v mnenju med študenti, sem
sklenila napisati primerjavo med obema programoma.
Zakaj se je prenovljen študijski program sploh uvedel?
Pričakovani rezultati in cilji prenove študijskih
programov so predvsem:
•
kakovostni, modularni, atraktivni in aktualni
prenovljeni in novi študijski programi, ki obsegajo
področji gradbenega in prometnega inženirstva in so
namenjeni različnim ciljnim udeležencem,
•
uvedba mehanizmov za stalno zagotavljanje
kakovosti programov ter,
•
nove organizacijske oblike in metode študija,
STARI
avtor: Klara Mihalič
PROGRAM
Vplivi pričakovanih rezultatov:
•
večje zanimanje za inženirske programe,
•
diplomanti z boljšim znanjem,
•
večja dostopnost znanja,
•
lažje prehajanje med programi ter med delom
in študijem ter,
•
večja razpoznavnost programov,
Značilnosti izvajanja programov:
•
manj kontaktnih ur,
•
spodbujanje sprotnega študija,
•
soodgovornost učiteljev za uspeh študentov in
•
ustreznejši urniki in prostori za poučevanje
in delo, ki za fakulteto predstavljajo pomembno in
odgovorno zadolžitev.
Zelo poudarjen je sproten študij, kateremu na
koncu sledijo strožje omejitve za napredovanje
– uradno 45 ECTS v rednem letniku in vsi
opravljeni izpiti za prejšnjo leto (za nazaj).
Vsak predmet je ovrednoten s točkovanjem, kar
pomeni, da si vsak lahko izračuna, koliko ur bi naj delal
za vsak predmet posebej na faksu med predavanji,
vajami in, najvažnejše za bolonjski študij, koliko ur
mora opraviti samostojnega dela. Pomanjkljivost?
Ker mora veliko več delati sam, se v znanju pojavlja
veliko več lukenj nerazumevanja kot pri študentih, ki
so obiskovali stari program. Če ti strokovnjak razloži
snov osebno, je čisto drugače kot brati razlago v
knjigah, saj tam ni »podnapisov«, če česa ne razumeš.
Dobra stran? So tutorji profesorji, predvsem pa
tutorji študenti in aktivni profesorji, ki so tam zato, da
Leto 2006 je bilo posvečeno predvsem oblikovanju pomagajo razjasniti nerazumevanje. Tutorski sistem
vlog za akreditacije prenovljenih in novih programov se je kot zelo dobra stran sistema fakultete pokazal v
prve stopnje, ki so se pričeli izvajati v študijskem najlepši luči šele z uveljavitvijo bolonjskega programa,
letu 2007/2008. Magistrski programi, na katere saj je študentom, ki študirajo po bolonjskem sistemu,
so se vpisali prvi diplomanti novih dodiplomskih pomagal prebroditi skozi predvidene samostojne ure.
programov, so se razpisali v letu 2010/2011 .
Velik neuspeh pri uresničevanju zastavljenih ciljev so
Prva generacija »bolonjcev« je že šla skozi zagotovo neizboljšani urniki in premalo prostorov
prvo stopnjo programa in sedaj je dobro, da za poučevanje in delo po bolonjskem študiju.
naredimo povzetek vtisov ter hkrati ovrednotimo, Bolonjski študij je bil v prvi meri zastavljen, tako da se
kako so se pričakovani cilji reforme izpolnili vsa predavanja zaključijo do trinajste ure popoldan,
po štirinajsti uri pa se izvajajo ure, ki jih lahko študent
Na informativnih dnevih se ob predstavitvi študijskih koristi v predavalnici kot dodatno razlago profesorjev.
programov bodočim študentom jasno pove, da imajo A kaj se izvaja sedaj? Nekaj vmes. Predavanja vključno
na izbiro visokošolske strokovne in univerzitetne študije z vajami se zavlečejo kak dan tudi do devetnajstih
prve stopnje. Na drugo stopnjo se pa lahko vpišejo zvečer. Kaj pomeni to za študenta, ki je na faksu od
tisti, ki imajo opravljen diplomski izpit in nekratere jutranjih do večernih ur? Nič motivacije, volje za tiste
diferencialne izpite, ki jih morajo opraviti le tisti, ki samostojne ure doma... Tukaj pride do nasprotja med
hočejo na drugi stopnji študirati na drugi smeri fakultete samim namenom in resničnim izvajanjem študija.
za gradbeništvo. Kar pomeni, da med študentom, ki Pričakuje se, da se študira sproti – kar pomeni vsak dan
študira na UN in študentom, ki študira na VS iste smeri, vsaj kako uro še doma in seveda redno obiskovanje
skoraj ni razlike. Oba se lahko vpišeta na drugo stopnjo
z enakimi možnostmi. Edina razlika med njima je ta, predavanj in vaj na fakulteti. Kontaktne ure profesor
da je študent, ki je uspešno končal prvo stopnjo na VS – študent so se zmanjšale na polovico. Nekateri
programu, bolj primeren za zaposlitev, kot študent, ki predmeti so se razdelili v dva ločena predmeta. To
je končal UN program. Torej kako se bodo maturantje pomeni, da mora študent bolonjskega programa
odločili? Glede na to, da imajo študentje vs programa znati najmanj 60%, da naredi posamezen predmet.
en bonus več – po treh letih večjo zaposljivost Prej so veljali ti procenti za oba predmeta skupaj.
in povsem prost vpis na drugo stopnjo, se bodo Iz tega izhaja slabost, ki jo opažam pri vseh
seveda odločili za vs program. To se že lepo kaže po »nas«, da ni toliko važno, katero oceno dobiš,
številčnosti letošnjega vpisa na VS in UN programih. S važno je da izpit opraviš in da dobiš tiste ECTS
tem se univerzitetna izobrazba na prvi stopnji izničuje. točke, ki so tako pomembne za napredovanje.
To je po mojem mnenju ena izmed največjih slabosti.
vs.
PROGRAM
15
Spletni vir: www.Dostop.si
A spet je tukaj »vendar«; študentje ne študirajo zato, da
se iz meseca v mesec preživljajo samo z učenjem, zraven
sodijo tudi zabava, kakšna potovanja, obštudijsko delo,
kjer se lahko naučijo marsikaj življenjskega. Študenti
že po 3 letih študija lahko koristijo status absolventa,
nakar kasneje nadaljujejo študij in potem po dveh
letih spet koristijo absolventa. Študij traja zato 7 let
in ne več 5 let. Po drugi strani pa je veliko tudi takih
študentov, ki bi radi čim prej doštudirali in se redno
zaposlili, saj bi radi prišli do rednega dohodka. Taki
pa potrebujejo veliko želje po znanju, trdnih živcev in
neprespanih noči, da bolonjski študij zmorejo opraviti
v petih letih z obema zaključnima deloma vred.
Če pogledamo še pogoje za napredovanje v višji letnik,
ki so jih imeli študentje po starem študijskem programu:
Za vpis v drugi letnik je bilo potrebno opraviti 5 izpitov
iz prvega letnika (matematika 1 ali fizika 1) in 4 izpiti
po izbiri. V primerjavi z obveznostmi bolonjskega
programa pa je od 13 izpitov potrebno opraviti 45
ECTS, kar pomeni 10 ali 11 predmetov. Že res, da so
se nekateri predmeti iz enega razdelili v dva, a to le
redki. Za vpis v tretji letnik je bilo potrebno opraviti
10 izpitov in za vpis v četrti letnik je bilo potrebno
imeti opravljenih 15 izpitov. Kar pomeni, da če si tako
opravljal izpite, ti jih je za absolventski staž ostalo
najmanj 10 izpitov in diplomsko delo. Ker pa je tak
študent izpolnil normo, če je opravil 5 izpitov na leto,
pomeni, da si bo vsaj enkrat še podaljšal absolventa.
Če skupaj seštejemo, študent starega programa brez
ponavljanja letnika ali pavziranja študira vsaj 6 let.
Slabost takega sistem je, da si študenti zaradi predpisanih
obveznih izpitov (matematiki 1 in 2, fizika 1) in ostalih
izpitov po izbiri, puščajo nekatere osnovne predmete,
kot so statika, mehanika trdnih teles, za absolventsko
obvezo. Na izpite se sploh niso prijavili, ker veljajo za
»težke« in jim jih preprosto zaradi tako nastavljenih
pogojev napredovanja ni bilo potrebno opravljati prej.
Dobra stran pa je, da so si študenti lahko vzeli čas
in te pogoje opravili v miru, z dovolj priprav in
tako dejansko prišli na izpit polni znanja. S stališča
psihičnega pritiska se tako študent počuti bolje, saj
ve da se mu nikamor ne mudi, ker se lahko na en
izpit pripravlja cela dva meseca. Bolonjski sistem
takega občutka študentu ne daje, vsako leto mu na
začetku semestra daje veliko breme na pleča, da se
z zagnanostjo in pritiskom skuša ob koncu šolskega
leta čim bolj približati pogojem za napredovanje.
Če sklenemo: z uvedbo bolonjskega programa se
študij še podaljša, študentje so pod veliko večjim
pritiskom, kar ogroža psihično zdravje, njihovo
znanje pa je mogoče nižje od znanja študentov, ki
so študirali po starem programu. Tega posameznik
Rezultat ? Študentje, ki imajo nekaj znanja, ne more čutiti, vsekakor pa to čutijo profesorji na
a veliko lukenj, na žalost tudi veliko lukenj v izpitih, ki imajo občutek, koliko so znali prejšnji
osnovnem znanju, nad katerimi se nekateri študenti in koliko reformirani študenti. Še pomebnejše
profesorji zelo zgražajo. Ali smo za to krivi sami? kar je, da se bo to najbolj opazilo pri delodajalcih.
Pa še naj kdo reče, da je »bolonjcem«
lažje
kot
»študentom
starih
programov«.
Dobra stran bolonjskega programa pa je ta, da ni Konec koncev pa ni pomembno po katerem študijskem
možno prenašati nekaterih osnovnih predmetov v programu si študiral, pomembno je kaj boš pokazal na
absolventski staž. Absolvent niti ni bil načrtovan. delovnem mestu oziroma, pomembno je, da se boš
Program je sestavljen tako, da se v zadnjem semestru naučil delati dobro tisto specifično stvar v gradbeništvu,
magistrskega študija opravijo izbirni predmeti in za katero se boš specializiral in ki ti je namenjena.
hkrati piše magistrsko delo. Tako študent bolonjskega
programa zaključi petletni študij v petih letih.
Tukaj se pojavi en nesporazum. Poglejmo tako: študent
gradbeništva študira gradbeništvo, ker ga to v večji
meri veseli in zanima. Zato bi se rad v miru učil in se
tudi naučil toliko, da bo dobil znanje, ki ga bo znal
uporabiti in ne zato, da bi dobil tiste ECTS točke. Ampak
zaradi časovne stiske, se na to mora marsikdaj pozabiti,
izpite večina študentov opravlja (mo) »da jih čim več
naredi(mo)« in zato nastanejo luknje v znanju. Na
drugi strani pa, če bi študirali v miru vsak predmet po
en mesec ali več, tako kot so študirali naši profesorji,
bi jih le peščica napredovala naprej. Zaostajanja pa
si noben študent ne želi. Navsezadnje pa, kakšna luč
bi padla na fakulteto zaradi tako nizke prehodnosti.
16
avtor: Klara Mihalič
Priloga
Texas TI-89 triki V
avtor: Gregor Mlakar
Lepo pozdravljeni v petih Texas TI-89 trikih! Vsem brucom,
ki ste Grezilo prvič prijeli v roke bi priporočal, da pridobite še
predhodne številke, v katerih boste bolje spoznali svoj nov
pripomoček pri študiju – kalkulator Texas TI-89 Titanium. Če
se boste zanj seveda odločili. Stare številke lahko dobite v
pisarni Prodekana študenta v kabinetu J1-301, elektronske
izdaje pa najdete tudi na spletnem portalu Študenti.FG na
naslovu http://studenti.fg.uni-mb.si. Pa začnimo.
Slika 2
Trik 1: Uporaba enot in konstant
Ker imamo tekom študija nemalokrat opraviti s pretvorbo
med količinami, je koristno imeti pripomoček, s katerim
lahko avtomatsko pretvarjamo iz ene enote v drugo. Tudi
tukaj nam bo na pomoč priskočil naš TI-89 kalkulator.
Preden pa lotimo pretvarjanja, pa se prepričajmo, da
imamo nastavljen pravilni sistem merskih enot. Naša država
in večina ostalih so privzele Mednarodni sistem merskih
enot (pogosto imenovan tudi SI), kar pomeni, da so naši
izračuni vezani nanj. Zato moramo obvezno poskrbeti, da je
le ta tudi nastavljen v sistemskih nastavitvah.
Najprej pritisnimo na gumb [MODE], da se odpre okno s
sistemskimi nastavitvami. Nato pritisnimo [F3], da skočimo
na tretjo stran nastavitev (Slika 1). Preverimo, da je pod
opcijo »Unit System« izbrana opcija SI. Če ni, jo izberimo
iz podmenija, ki ga dobimo s pritiskom na desno smerno
tipko, ko se nahajamo na polju te opcije (Slika 2). Nastavitve
shranimo s pritiskom na tipko [ENTER].
Sedaj se lahko lotimo uporabe enot. Seznam vseh
prednastavljenih enot in konstant najdemo v meniju
UNITS, do katerega pridemo s tipkama [2nd]+[3]. Odpre
se okno s seznamom (Slika 3), po katerem se premikamo
s smernima tipkama gor/dol ali pa po posameznih straneh
s [2nd]+[smerna tipka gor/dol]. Enote in konstante so
razdeljene po logičnih skupinah, vsebino posamezne pa
vidimo tako, da se s kurzorjem pomaknemo na želeno
skupino ter pritisnemo smerno tipko desno. Odpre se nam
podmeni posamezne skupine, v kateri se nahajajo enote ter
konstante.
Slika 3
Slika 1
Kot lahko vidimo, sistem kalkulatorja prepozna konstanto
oz. enoto s predpono podčrtaja » _ «. Sistem ima
nastavljene tudi privzete merske enote, v katere brez
dodatnega ukaza spremeni vse uporabljene konstante oz.
enote. Pri npr. dolžini je tako privzeta enota meter. Torej, če
mu bomo podali količino v centimetrih, jo bo avtomatsko
pretvoril v metre. Za hitrost je privzeta enota m/s. Torej,
če bomo podali količino v km/h, jo bo kalkulator vrnil v
m/s. Pri teži je privzeta enota gram, pri času sekunda, itd.
Za vsako posamezno enoto privzete nastavitve ne bom
pisal, saj jih je preveč. Le te boste sami enostavno ugotovili
tekom uporabe.
17
Pa si poglejmo primer. Vnesimo količino 30 cm. V ukazni
vrstici (HOME) vtipkajmo 30, ter nato z uporabo tipk
[2nd]+[3] odprimo seznam enot. Pomaknimo se na polje
»Length« oz. dolžina, ter iz podmenija izberimo možnost
_cm (Slika 4). V ukazni vrstici se poleg prej vnesene številke
izpiše enota _cm. Ko pritisnemo tipko [ENTER], se izvede
pretvorba v sistemsko privzeto nastavitev (ki je meter), kar
nam vrne
rešitev: 0.3∙_m(Slika 5)
Slika 6
Slika 4
Slika 7
Slika 5
Torej pretvorba je pravilna, saj je 30 cm enako 0,3 m.
Poskusimo še s pretvorbo 90 km/h. Kot že rečeno je
sistemska privzeta nastavitev za hitrost m/s, zato lahko
samo vtipkamo enoto in kalkulator poskrbi za pretvorbo
sam. Vtipkajmo torej 90 ter spet odprimo meni UNITS. Iz
podmenija skupine »Velocity« oz. hitrost, izberemo _kph
(Slika 6) ter pritisnemo [ENTER].
Vnos sedaj izgleda takole: 90_kph
Rešitev: 25∙_m/_s (Slika 7)
18
Kot lahko vidimo na sliki 6, enote m/s ni med naštetimi (kot
tudi kakšne druge), kar pa ne pomeni, da ne obstaja. Pri
izračunih jo enostavno vtipkamo (kot čisto vse ostale enote)
s pomočjo vnosa v ukazno vrstico. Da vnesemo enoto
m/s, moramo torej le to vnesti v obliki ulomka s pripono
podčrtaja, ki ga dobimo s [♦]+[MODE].
Opomba: Ko enote vpisujemo s pomočjo črk v ukazni vrstici
in ne iz menija UNITS, ni pomembno, ali jih vpisujemo z
velikimi ali malimi črkami, kalkulator bo upošteval oboje.
To je bil kratek prikaz s primerom vnosa enot h količinam,
sedaj pa si poglejmo še primer konstante. Najbolj
uporabljena konstanta je zagotovo težnostni pospešek g. Le
tega najdemo v meniju UNITS ter iz skupine »Constants«
oz. konstante, izberemo _g (Slika 8). Po pritisku na tipko
[ENTER] dobimo
rešitev: 9.80665∙_m/_s^2 (Slika 9)
Kot vidimo, zna naš kalkulator tudi združevati enote v
enačbah, jih primerno okrajšati in izraziti z novo primerno
enoto. Enota (kg∙m)/s^2 je namreč enaka N.
Pokažimo vse skupaj še na z enotami bolj založenem
primeru. Recimo, da nas zanima koliko je nek toplotni tok
P, če je toplotna prevodnost λ=0.04 W/m°K, površina stene
S=0.8 m2, temperaturna razlika ΔT=30 °K ter debelina stene
d=0.2 m. Za toplotni tok velja enačba: P=λ∙S∙ΔT/d.
Vtipkamo: 0.04(_W/(_m*_°K))*0.8_m^2*((30_°K)/(0.2_m))
Rešitev: 4.8∙_W(Slika 11)
Slika 8
Slika 11
Slika 9
Kot lahko vidimo, je konstanta g izpisana z njeno enoto
m/s2. Na enak način lahko v izračunih uporabimo tudi
ostale shranjene konstante, ki se nahajajo v meniju UNITS/
Constants. Sami pa odkrijte, katere vse so to.
Sedaj ko poznamo vnašanje enot in konstant, lahko le te
uporabimo v izračunu. Recimo, da hočemo izračunati neko
silo Fg. Enačba za izračun sile teže je Fg=m*g. Z uporabo
enot, bomo dobili točen rezultat izražen z njeno enoto.
Enoto za kilogram najdemo v meniju UNITS/Mass ali pa jo
enostavno vtipkamo v ukazni vrstici. Če je torej masa nekega
telesa 0.5 kg, lahko
vtipkamo: 0.5_kg*_vg
Rešitev: 4.903325∙_N (Slika 10)
Kot vidimo, je končna enota Watt, kar je pravilno. Seveda
lahko v izračunu uporabimo tudi neusklajene enote, saj
jih bo kalkulator ustrezno pretvoril sam. Recimo: namesto
d=0.2 m, bomo v izračunu uporabili 20 cm.
Vtipkamo:
0.04(_W/(_m*_°K))*0.8_m^2*((30_°K)/(20_
cm))
Rešitev: 4.8∙_W(Slika 12)
Slika 12
Kot vidimo, smo dobili enak rezultat.
19
Opozorilo: Med številko in oznako enote lahko vstavimo
znak za množenje ali pa ne, saj dobimo enak rezultat če
vtipkamo 1_m ali 1*_m. Kalkulator v vsakem primeru
vstavi vmes znak za množenje, saj je takšna sintaksa. Je pa
potrebno paziti pri dodajanju enot spremenljivkam. Tedaj
moramo obvezno uporabiti znak za množenje, saj x_m
kalkulator tretira kot spremenljivko »x_m« in ne kot x z
enoto _m. Spremenljivko neke enote zato vedno vpišemo z
znakom za množenje: x*_m.
a) Hitro pretvarjanje med enotami
Priročna je tudi hitra pretvorba med enotami, ki velja za
vse shranjene enote v kalkulatorju razen za temperaturo,
za katero obstaja ločena funkcija, ki jo bom opisal malo
kasneje.
Torej obstaja preprosta sintaksa za pretvorbo enot in sicer:
izraz_enota1>_enota2. Pokažimo to na primeru in sicer
recimo, da želimo pretvoriti 10 m/s v km/h. To storimo, tako
da
vtipkamo: 10(_m/_s)>_kph
Rešitev: 36∙_kph
(Slika 13)
Slika 14
Razlaga vnosa: Tisto enoto, ki jo želimo pustiti
nespremenjeno, preprosto nadomestimo s številko 1. To
pomeni, da bo pri pretvorbi ostala enaka kot prej, saj ima
sistem kalkulatorja privzeto mersko enoto za dolžino meter.
Na tak način si prihranimo nekaj tipkanja enot oz. iskanja le
teh po meniju UNITS.
Če pa bi želeli pretvoriti enoto, ki nima že v startu uporabljene
privzete sistemske enote, pa lahko s podobnim postopkom
le to pretvorimo v sistemsko privzeto enoto. Recimo, da
želimo spremeniti 2 cm/s2 v m/h2.
Vtipkamo: 2(_cm/_s^2)>1/_hr^2
Rešitev: 259200∙(_m)/_hr^2 (Slika 15)
Slika 13
Razlaga vnosa: Znak > dobimo s kombinacijo tipk
[2nd]+[MODE].
Poglejmo si še primer, ki vsebuje privzete sistemske enote,
želimo pa pretvoriti samo eno izmed danih enot v izrazu.
Recimo, da želimo spremeniti 27 m/s2 v m/h2. To storimo,
tako da
vtipkamo: 27(_m/_s^2)>1/_hr^2
Rešitev: 349920000∙(_m)/>_hr^2 (Slika 14)
20
Slika 15
Razlaga vnosa: Vidimo, da je kalkulator poleg s2 v hr2
pretvoril tudi cm v m, ker je (kot že prej omenjeno) privzeta
merska enota za dolžino v kalkulatorju meter.
b) Pretvarjanje med enotami temperature
Pretvarjanje enot po zgornjem postopku za temperaturo
žal ni mogoče. Zato je temu namenjena dodatna funkcija
in sicer tmpCnv, ki jo najdemo v seznamu vseh funkcij
CATALOG. Sintaksa zanjo je podobna, kot s pretvorbo
ostalih enot, torej: tmpCnv(izraz_°enota1,_°enota2). Pa si
poglejmo, kako pretvorimo npr. 12°C v °K.
Vtipkamo: tmpCnv(12_°C,_°K)
Rešitev: 285.15∙_°K
(Slika 16)
Pretvorbe enot so torej lahko zelo priročen pripomoček,
potrebno je le paziti, da jih pravilno ločimo med sabo z
oklepaji, saj so drugače lahko napačno okrajšane in končen
rezultat je tako napačen. Zato vedno na koncu preverite
rezultat in dobljeno enoto. Če končna enota ni pravilna, ste
se zmotili nekje v postopku.
Trik 2: Ponastavitev tovarniških nastavitev oz. “Reset”
Včasih pride tudi trenutek, da se naš kalkulator več ne
odziva, tako kot od njega pričakujemo. Lahko se zgodi tudi
to, da smo pobrkljali nastavitve in ne znamo več vzpostaviti
normalnega stanja ali pa nenazadnje kalkulator zamrzne
ob uporabi kakšne “hroščate” aplikacije, ki smo jo naložili
z interneta, do te mere, da ga ne reši niti odstranitev in
ponovna namestitev baterij. Za vse te primere nam služi
funkcija Reset.
Ponastavitev tovarniških nastavitev lahko razdelimo v dva
sklopa:
•
Programski
•
S kombinacijo tipk oz. “Hard Reset”
Od dane situacije pa je odvisno, katerega se bomo poslužili.
Pa si najprej poglejmo programski način.
Slika 16
Opomba: Rešitev je podana z decimalko 0.15, saj so
vse konstante v kalkulatorju shranjene na najvišji znani
natančnosti. 0 °K je dejansko -273.15 °C in ne -273 °C, kot to
zaokrožujemo mi pri npr. fiziki.
Podobno kot prejle lahko seveda spreminjamo v obratni
smeri ali pa npr. iz °K v °F. Poglejmo torej, koliko Fahrenheitov
je 100 Kelvinov.
Vtipkamo: tmpCnv(100_°K,_°F)
Rešitev: -279.67∙_°F
(Slika 17)
Slika 17
1)
Programski način
Programski način uporabimo, ko se kalkulator še dovolj
odziva na naše ukaze, saj je do te vrste ponastavitve mogoče
priti samo preko menijev kalkulatorja. S kombinacijo tipk
[2nd]+[6] se nam odpre meni MEMORY. Tukaj se nahajajo
vse informacije v zvezi z zasedenostjo pomnilnika. S
pritiskom na funkcijsko tipko [F1] se odpre meni RESET, ki
vsebuje 3 podmenije (Slika 18):
a)
RAM
b)
Flash ROM
c)
All Memory
Slika 18
21
Pa si poglejmo, čemu je namenjen vsak podmeni.
Ka) RAM (Slika 19)
•
All RAM: Izbriše vse nearhivirane podatke in
programe iz RAM-a.
•
Default: Ponastavi vse sistemske spremenljivke
in nastavitve (globalne nastavitve, ki so v meniju MODE)
na tovarniško privzete. Ta opcija ne vpliva na uporabniško
določene spremenljivke, funkcije in mape.
Kb) Flash ROM (Slika 20)
•
Archive: Ponastavitev arhiva izbriše vse arhivirane
podatke in programe iz Flash ROM-a.
•
Flash Apps: Ponastavitev Flash aplikacij izbriše vse
nameščene Flash aplikacije iz Flash ROM-a.
•
Both: Ponastavitev obeh izbriše vse arhivirane
podatke, programe in Flash aplikacije iz Flash ROM-a.
Kc) All Memory
Opcija ponastavitev celotnega pomnilnika je popolni
izbris pomnilnika, ki bo ponastavila tovarniške nastavitve
kalkulatorja, izbrisala vse arhivirane in nearhivirane podatke,
programe in Flash aplikacije iz RAM-a in Flash ROM-a.
Slika 19
22
Slika 20
Predlagam vam, da v kolikor želite samo ponastavitev
tovarniških nastavitev in imate na kalkulatorju shranjene
pomembne podatke, uporabite opcijo a), torej RAM/
Default. Tako bodo vse datoteke na kalkulatorju ohranjene.
V primeru večjih težav pri stabilnosti sistema kalkulatorja,
pa uporabite opcijo c) za ponastavitev celotnega pomnilnika
(All Memory), ki bo vrnil kalkulator v stanje, ko ste ga prvič
prižgali. Preden pa izvedete popoln izbris pomnilnika, si
datoteke na kalkulatorju, ki jih želite ohraniti, varnostno
skopirajte na računalnik s pomočjo programa TI Connect, ki
ga dobite na spletni strani http://education.ti.com.
2)
Način s kombinacijo tipk oz. “Hard Reset”
V primeru da se kalkulator več ne odziva na vaše ukaze niti
po odstranitvi baterij, je rešitev samo še t.i. Hard Reset.
Obstajata dva načina:
a)
Pri vklopljenem kalkulatorju pritisnite in zadržite
naslednjo kombinacijo tipk za eno sekundo: [2nd]+[puščica
levo]+[puščica desno]+[ON]
b)
Iz kalkulatorja odstranite samo eno baterijo.
Medtem ko držite kombinacijo tipk [(-)]+[)] vstavite baterijo
nazaj v kalkulator.
Najprej poskusite z a). Če se kalkulator ne odzove niti na
to opcijo, izvedite postopek b). V obeh primerih sledi enak
rezultat, ki je enakovreden opciji c) točke 1), torej popoln
izbris celotnega pomnilnika in ponastavitev tovarniških
nastavitev kalkulatorja.
Trik 3: Pomikanje po enačbi oz. rezultatu večjemu od
velikosti zaslona
Velikokrat imamo opravka z velikimi izračuni, ki zasedejo
cel ekran ali pa le ta sega celo na področje zunaj
trenutnega prikaza. Pojdimo lepo po vrsti. Vemo, da
lahko rezultat ali vneseno enačbo v zgodovini vnosov
horizontalno pregledujemo s smernimi tipkami levo/
desno. Kaj pa če je vrstica tako velika, da sega čez ves
ekran v vertikalni smeri? S tipko gor/dol skačemo samo
na naslednji vnos v zgodovini. Enačbe oz. rešitve, ki jo
želimo detajlno pogledati pa ne vidimo v celoti, ampak
samo skrajni zgornji del. Lep primer takšnih izračunov so
matrike. Pa si poglejmo primer matričnega vnosa, ki sega v
vertikalni smeri čez pregledno polje ekrana.
Slika 22
Uporabili bomo enotsko matriko reda 6×6:
Kot lahko vidimo na sliki 21, matrike ne moremo videti
v celoti. Da lahko pregledamo celo matriko, jo najprej
označimo, tako da se s smerno tipko gor/dol postavimo
nanjo. Nato pritisnemo in držimo tipko Shift [↑] in
obenem pritiskamo smerno tipko gor/dol. Na ta način se
sprehajamo po trenutnem vnosu enačbe oz. rezultata v
vertikalni smeri (Slika 22) .
Slika 21
Trik 4: Uporaba bližnjice za zagon programov
Torej spisali smo svoj program, funkcijo ali pa smo nek
program dobili na internetu. Edini način, ki ga poznamo za
zagon tega programa, pa je dolgočasno in zamudno iskanje
programa v meniju VAR-LINK oz. počasno pisanje njegovega
imena v ukazni vrstici ter nato zagona s pritiskom tipke
[ENTER]. Nič več! Inženirji pri Texas Instruments so poskrbeli,
da nam je pri tem opravilu vsaj malo lažje. Vsak program in
funkcijo je namreč možno zagnati tudi s kombinacijo zelene
diamant tipke [♦] in številke od 1 do 9, razen pri modelu
Titanium ter Voyage 200, kjer sta bližnjici [♦]+[7] in [♦]+[9]
rezervirani za logaritemsko ter korensko funkcijo, bližnjica
[♦]+[8] pa je zaklenjena. To pomeni, da lahko dodelimo
bližnjico hitrega zagona devetim programom oz. funkcijam
na TI-89 ter šestim na TI-89 Titanium in Voyage 200. Pa
si poglejmo kako. Vsak program oz. funkcijo, ki ji želimo
dodeliti mesto hitrega zagona, moramo preimenovati v
»kbdprgm#«, kjer # pomeni številko prostega mesta od 1-9
oz. 1-6. Torej bomo za zagon programa z bližnjico [♦]+[1]
le tega preimenovali v »kbdprgm1«. Rad bi opozoril le na
omejitev, da se mora datoteka nahajati v mapi main, če pa
bo bližnjica funkcija, pa le ta ne sme vsebovati začetnega
pogoja – npr. test(x,y).
Preimenujmo torej naš programček linearne interpolacije
(ki smo ga sprogramirali v prejšnji številki revije Grezilo)
v »kbdprgm1«, ter si tako omogočimo hitrejši zagon.
Odprimo meni VAR-LINK, tako da pritisnemo [2nd]+[-] ter
poiščimo želeni, program (v tem primeru »interpol«). Ko je
označen (Slika 23), pritisnemo funkcijsko tipko [F1] in odpre
se meni »Manage«, v katerem izberemo opcijo »Rename«
(Slika 24).
23
Slika 23
Slika 25
Slika 24
Slika 26
V oknu za preimenovanje, ki se odpre, preimenujmo naš
program v »kbdprgm1« (Slika 25). Pritisnemo [ENTER]
za potrditev, v meniju VAR-LINK pa se že izpiše novo ime
programa (Slika 26). Zdaj se lahko vrnemo v ukazno vrstico
s pritiskom na gumb [HOME] ali [ESC].
Čas je, da preizkusimo našo novoustvarjeno bližnjico.
Pritisnimo kombinacijo tipk [^]+[1] in če ste pozorno sledili
navodilom, se takoj odpre program Linearna interpolacija.
Na enak način lahko ustvarite ostale bližnjice do programov
oz. funkcij, vendar z upoštevanjem omejitve, ki sem jo
omenil v začetku trika.
Prišli smo do konca trikov za to številko. Upam, da vam bo
kakšen izmed njih koristil in olajšal delo. Če pa se pojavi še
kakšno vprašanje glede uporabe kalkulatorja, pa lahko le
tega še vedno postavite na našem študentskem forumu na
naslovu http://studenti.fg.uni-mb.si in skupaj bomo poiskali
rešitev. Želim vam uspešen začetek novega študijskega leta!
8
24
lent po moje
olumna
patricija turnšek
no pa sem tukaj, tik pred koncem. namesto, da bi pohitela v prihodnost, kot pri vseh prejšnjih, se tokrat bojim. (ne)izbire,
(ne)gotovosti, (ne)vednosti.
če pomislim, kaj vse sem pustila v teh petih letih in prištejem vse, kar sem dobila, je moj dobiček večji, kot bi si ga lahko
predstavljal katerikoli broker pri najbolj perspektivnih vrednostnih papirjih. večino čudovitih ljudi, ki so me v življenju
najbolj podpirali, vodili, konstruktivno kritizirali, vzgajali, ljubili, žalili, utrjevali, učili in greli (pa prosim, ne zamerite vsi
dragi iz predštudijskih let, na vas nisem pozabila) sem spoznala tukaj.
ob vpisu na fakulteto vas večina verjetno ne razmišlja, kaj boste imeli od vsega tega. verjetno žur in če bo vse po sreči
zaposlitev, ko končate. na zadnjo sem računala tudi sama. kdo bi si mislil, da nekaj let tako spremeni gospodarstvo.
ko sem se vpisovala, seveda nisem imela pojma o svetovnem gospodarstvu. nisem vedela, da večina podjetij (sploh
gradbenih) dela s posojili, da je trg prenasičen, da je gradnja v domovini umetno napihnjena, da je čas, da nas po slabih
deset letih vzpona nekaj “zatolče” in postavi na realna tla. ne rabimo toliko prehitro zgrajenih t. i. luksuznih stanovanj,
prevelikih večdružinskih hiš, predvidenih za eno tri in pol člansko zasedbo, ne rabimo toliko hotelov, nakupovalnih
centrov, pisarn… si pa želim kakšno urejeno in poceni telovadnico več, mogoče centre za otroke, katerih starši garajo za
minimalno plačo, da bi družina preživela in niti ob popoldnevih ne uspejo preživljati družinskega časa v upanju, da bo čez
vikend lepo vreme in da se bodo lahko odpeljali na izlet. tudi njim čas pobegne.
mislim, da se nam vsem to dogaja. čas beži, mi pa smo še vedno ujeti v socialističnem kapitalizmu, ki se je kar naenkrat
zaradi neugodnih gospodarskih razmer sprevrgel v krvavo borbo za obstanek. tudi ljudje, ki so si nabirali dobiček,
izgubljajo čast, podjetja, družine. naša fakulteta ni nobena izjema pri tem negativizmu. v zadnjem letu sem slišala ogromno
žalostnih zgodb, ki jih študentje ponavljajo toliko časa, da pozabijo na tiste srečne in padejo v brezno melanholičnega
obupa. ponosna sem, da me, drugače precej labilno, niso vzeli zraven in hvaležna vsem višjim silam (materi – 174 cm in
očetu – 185 cm) da so verjele vame. in še vedno verjamejo.
če se vrnem k žalostnim zgodbam, je to študijsko leto vse tekoče “sranje” (neuspešnost študentov pri zelo zahtevnih
izpitih, goljufanje pri pogojnih vpisih in zaščitenost do konca habilitiranih kočevskih medvedov) presegel dogodek
letošnjih lampijončkov. menim, da nam je vsem žal za človekom, ki je sicer vedno presenetil s težavnimi izpiti, obsežnimi
vajami, vendar po drugi strani tudi s kopico znanja, delavnostjo in dostopnostjo študentom. te zadnje vrline popolnoma
presegajo vse naloge, ki smo jih dobili in so nas spravljale ob živce, kalile in prisilile, da si med sabo pomagamo in da
se naučimo delati. žal ponavadi prepozno spoznamo, da ni pošteno videti samo minusov. ob vsem joku in čudovitih
posmrtnih besedah ne morem pozabiti vseh kritik, ki sem jih slišala. veste, nihče ni popoln, ampak, če bo ob mojem
izostanku na tem svetu na mojem delovnem mestu zazevala takšna vsesplošna praznina, kot je za Asistentom Matjažem
Tajnikom (za nas študente je bil vedno najprej Asistent, in to z veliko začetnico), bom vedela, da sem opravila več kot
dobro.
od njega se lahko naučimo marsikaj, najpomembnejša lekcija, ki bi si jo vsi morali zapomniti in nam jo je po mojem
mnenju skušal dati s težavnimi pisnimi izpiti, je star rek: “kjer je volja, je tudi pot”. in ko iščem nov življenjski cilj in se
sprašujem o smrtnosti in izgubi, se sprašujem, ali ga sploh potrebujem? slej ko prej se mi bo pokazal sam. mogoče bodo
želje postale tako močne in svobodne, da se bo izrazil. mogoče bom končno dobila tisto idejo, ki jo čakam že ves čas ali
pa ugotovila, da je bila pred mano in sem jo samo spregledala. ljudje dobivamo priložnosti vsak dan in naši nalogi sta le,
da smo iskreni do sebe in izbirčni.
letos sem prvič doživela lent. neprijazno postrežbo, simpatične hostese, raznovrstno glasbo, gnečo, in neprecenljivo,
ure z mojimi najbližjimi. najbolj presunljivi so bili nastopi skupin na novem trgu, ko so se med fračami predstavili vsi
od najmlajših do najstarejših udeležencev dandanes vse bolj popularnih alternativnih delavnic. sij, ki so ga oddajale
gospe, ko so plesale trebušni ples s svojo učiteljico v seksi arabskih kostumih, me je spravljal v jok. že sam spomin na vso
tisto srečo, vznemirjenje, znova najdeno ljubezen do življenja, ki so jih radodarno razsipale med vse gledalce, me še ta
trenutek sili, da brišem tipkovnico. toliko energije iz preprostega zadovoljstva početi, kar jih veseli.
če me vprašate, kaj si želim početi naslednjih 50 let svojega življenja, bi se še učila. vsekakor pa nočem nikoli več delati
za mizerno plačo pri nesposobnih direktorjih in na podkupljivem trgu.
to je vse, kar me je naučilo študentsko življenje. da v bistvu bolj vem, česa nočem, kot, kar si želim in da je na koncu
diploma le papir, za katerega redkokdo ve, še manj pa jih spoštuje, koliko truda si vanj vložil in da lahko delam tudi karkoli,
kar ni neposredno povezano z gradbeništvom. in da ne smem izgubiti volje do življenja, ker je to eno najbolj sebičnih
dejanj na svetu. dragi bruci, želim vam polna študijska leta, kolikorkoli jih že bo in zavedanje, da nobena odločitev ni
napačna.
25
Čar dopisovanja in pričakovanja pisem se je skorajda
izgubil tekom razvoja tehnologije. Namesto poštarja
sedaj nestrpno pričakujemo majhno belo kuverto na
dnu monitorja ali pa temno obarvano besedo Inbox,
ki signalizira prejeto elektronsko pošto. Čeprav je
komunikacija, z uporabo e-sporočil zelo olajšana, se
moramo zavedati, da mora tudi elektronska pošta
ustrezati določenim pravilom ravnanja in pisanja.
Sporočilo začnite s pozdravom in zaključite s
podpisom
Elektronsko pismo začnemo tako kot vsa ostala
uradna pisma, s pozdravom kot je »Spoštovani«
ali »Pozdravljeni« . Pozdravu lahko dodamo ime
naslovnika, odvisno od položaja in namena sporočila.
Nato nadaljujemo vsebino sporočila s kratkim
uvodom, kjer predstavimo naše namene oz. temo
besedila. Ta mora biti jasno izražena, saj ne želimo,
da bi naslovnik po uvodnih besedah prenehal z
branjem, saj ne bo vedel, kaj dejansko želite od njega.
E-mail
Pomembno je,
Jasno oblikujte naslov in »predmet«
Poleg jasno definiranega prejemnika samega sporočila
je izrednega pomena segment »predmet«, ki je
nekakšen naslov vašega elektronskega sporočila, v
katerem na kratko sporočite glavno temo vašega
sporočila. Naslov pošte je pomemben, saj verjetno
ne želite, da bi vaš e-mail pristal v košu z reklamnimi
in ostalimi vsiljenimi sporočili. Prav tako pa s samim
naslovom, ki naj bo zanimiv in sporočilen, lahko
pritegnete naslovnikovo pozornost, da bo vaše
sporočilo prebral skrbno in nanj tudi odgovoril. To pride
do izraza še posebej pri komunikaciji študent-profesor,
kajti le ti po večini predavajo na več smereh v različnih
letnikih in po možnosti še več predmetov. Zato bodite
natančni in dosledni, da že z naslovom jasno sporočite
profesorju, na kateri predmet, letnik in smer se nanaša
besedilo e-mail-a.
26
Pri pisanju sporočil, ki so namenjeni profesorjem, se je
dobro najprej predstaviti z imenom in priimkom, vpisno
številko, letnikom študija in smerjo. Podatek, ki ne sme
manjkati, je tudi naslov predmeta v okviru katerega ga
želite kontaktirati oz. če se vaše vprašanje ne navezuje
na učno snov, navedite področje, ki vas zanima. Nato
navedite dejstva in na kratko opišite situacijo, zaradi
katere sploh pišete ( opravljanje ustnega izpita, zagovor
vaj, prošnja za izredni rok, …). V zaključku pa navedite,
kaj točno je tisto kar vas zanima ( Zanima me, kdaj lahko
pristopim k ustnemu izpitu? Bi bilo mogoče zagovor vaj
opravljati izven časa vaših govorilnih ur? Bi lahko, na
podlagi zgoraj navedenih dejstev, Vas študentje prosili
za dodatni rok preverjanja znanja?…).
d
Slovnica in slog pri e-mail sporočilih nista
samo za okras
Svoje želje formulirajte kar se da natančno in svoje
sporočilo vedno utemeljite z dejstvi, ki jih navedete v
samem jedru sporočila ( Zaradi zdravstvenih pregledov
bom odsotna na dan ustnega izpita, za kar prilagam
dokumentacijo iz katere je le-to razvidno., Zaradi
izpita pri predmetu XY, se ne bom mogla udeležiti
razpisanega roka zagovora vaj., Zaradi dejstva, da
smo del obveznosti iz naslova predavanj in vaj, zaradi
časovne stiske, morali opraviti v prvih dveh tednih
izpitnega obdobja in nikomur ni uspelo pristopiti na ta
izpitni rok, bi študentje želeli opravljati ta izpit tekom
semestra.)
Kakršno koli elektronsko sporočilo mora biti kratko, jasno
in vljudno, razen seveda, če si dopisujete s prijatelji,
ampak tudi tam je dobro, da pazite na izražanje, saj
lahko pride tudi med prijatelji do velikih nesporazumov.
Sama narava e-mail sporočil je takšna, da za svojo
učinkovitost potrebuje jedrnatost in zgubi svoj pomen,
kadar so sporočila preveč podrobna in dolga. Takšna
sporočila odvrnejo naslovnikovo pozornost, prav tako
pa boste ob prejetju skopega odgovora razočarani, če
ste osebi poslali 2 strani dolgo obrazložitev, le ta pa iz
vseh podatkov ni mogla razbrati, kaj vi dejansko želite.
Prav tako pa je velik dejavnik, ki odvrne naslovnika tudi
nepravilna raba slovnice in slogovnih pravil. Ne samo
da je lahko zaradi napačne rabe oblike in vrste besed
težko razumeti sporočilo, ampak z nemarno uporabo
jezika naslovniku tudi sporočate, da ga ne spoštujete
dovolj, da bi vsaj prebrali sporočilo pred pošiljanjem in
popravili napake, ki so nastale med tipkanjem, ter da je
vaše znanje tako omejeno, da niste sposobni dostojne
komunikacije. Poleg vsega naštetega, pa v e-mail
sporočilih največkrat želimo od naslovnika dobiti
informacijo, ki je za nas pomembna, in roko na srce,
zakaj bi pomagal nekomu, ki nima niti najmanjšega
spoštovanja do tebe kot osebe, kaj šele do tvoje
izobrazbe ter položaja, in kljub vsemu pričakuje, da bo
obravnavan na nivoju, ki si ga že s površno napisanim
sporočilom, ne zasluži.
da je napisan prav!
Naslednjič ko boste pisali mail profesorju, upoštevajte
zgoraj naštete nasvete, ki vam bodo zagotovili ne samo
odgovor, ampak bo le ta hiter, izčrpen in boste izvedeli
točno to, kar boste želeli. Čas je, da začnete izkazovati
znanje, za katero imate javno potrdilo, da ga obvladate.
Najprej je to opravljena matura iz slovenskega jezika,
Na koncu sporočila pa se seveda ne pozabite podpisati, kasneje bo to diploma iz tehničnih znanosti. Ne glede
kajti Študentski svet je sprejel direktivo, ki začne veljati na to, da nam je vsem materni jezik matematika, ne
z novim šolskim letom, da profesorji ne bodo več smemo pozabiti na osnovne veščine komuniciranja
dolžni odgovarjati na e-maile, ki ne bodo podpisani in dejstvo, da je dostojna raba slovenščine prvi znak
ali pa bodo poslani iz skupnih elektronski naslovov. V spoštovanja, ko stopamo v interakcijo z drugimi. Naj
kolikor se želite dogovoriti tudi za zadeve, ki se tičejo vam ta članek ne služi le kot navodilo za komunikacijo
celega letnika, to storite iz svojega lastnega naslova, ne s profesorji, ampak ga uporabljate v vsakdanjem
pozabite navesti da je zadeva v interesu vseh študentov življenju. Saj kdor ne daje spoštovanja, le tega tudi ne
bo prejel.
določenega letnika in se seveda tudi podpišite.
avtor: Anja Krobat
27
POVZETEK ANKETE O DELOVANJU DRUŠTVA
ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO
Na Fakulteti za gradbeništvo je 1000 vpisanih študentov,
torej če se na ekskurzijo prijavi 6 %, je avtobus poln. Kaj
pa je 6 %, takšno število pa že bomo vedno zbrali, ali ne?
Za smučarski dan, Gradbenijado in sejem Dom nam le
ni uspelo zbrati teh 6 % študentov naše fakultete. Torej
ali je res, kar pravijo organizatorji dogodkov in gostinci
po Mariboru: »Nova generacija študentov, bolonjskih
študentov, ne pozna obštudijskega življenja in večino
svojega časa posveti faksu.« Ker je v letošnjem letu
tudi Društvo študentov Fakultete za gradbeništvo
naletelo na težavo s slabo obiskanostjo določenih
dogodkov, smo se odločili, da pridemo zadevi do dna
in ugotovimo, kaj si bolonjski študentje želijo oziroma,
zakaj se ne udeležujejo projektov, ki jih organizira
DšFG. V ta namen smo v mesecu aprilu objavili anketo z
naslovom Projekti DšFG. Žal smo že na samem začetku
prišli do ugotovitve, da so naši študentje razen redkih
izjem nepripravljeni sodelovati, saj se je na več kot 500
poslanih anket odzvalo le 15 študentov. Kljub slabemu
odzivu pa smo prišli do koristnih podatkov, s katerimi
bomo poskusili izboljšati delovanje društva.
Glavni poudarek v anketi je bil na predlogih za
strokovno ekskurzijo po Sloveniji in Evropi, na želenih
tečajih računalniških programov in na poizvedbi o
temah predavanj oziroma imen predavateljev, ki bi
jih študentje želeli poslušali. Rezultati so pokazali,
da študentje pogrešajo predvsem obiske sejmov in
arhitekturnih bienalov. Na vprašanje o predlogih za
strokovne ekskurzije smo poleg že izvedenih ekskurzij
izvedeli, da si anketiranci želijo več ekskurzij na
aktualna gradbišča po Sloveniji in Evropi, kot so predor
Markovec in priprava prizorišč za poletne olimpijske
igre v Londonu. Med odgovori so se pojavila tudi
zgodovinska mesta Evrope, kot so Rim, Benetke in
Gaudijeva Barcelona. Pri ekskurzijah bi v imenu društva
želela podati repliko nad pritožbami v zvezi s hitro
zapolnitvijo prostih mest in mnenjem študentov, da so
določene ekskurzije le za ‘izbrane’ oziroma, da imajo
simpatizerji društva že vnaprej rezervirana mesta. Ker
so atraktivne ekskurzije, kot je bil Beograd, zelo hitro
zapolnjene in ker je potrebno nekaj mest zagotoviti
tudi organizatorjem in dislociranim študentom iz Celja,
je res da mariborskim študentom ostane le nekaj več
kot 40 prostih mest.
Žal je tako, da ne moremo vsakemu študentu osebno
izročiti vabila na ekskurzijo, zato naše projekte
večinoma objavljamo na Facebook skupini in preko
e-maeilov, ki jih imamo v bazi, kar privede do tega, da
nekateri prej pridejo do informacij kot ostali.
Ste pa vedno dobrodošli priti po ažurne informacije v
študentski kabinet J1-301 (sedež DšFG-ja) oziroma nam
posredovati vaš e-meil naslov na studenti.fg.dsfg@
gmail.com ali se celo včlaniti v društvo.
Anketiranci so pokazali tudi veliko zainteresiranost
za tečaje računalniških programov in predavanj ljudi
iz prakse. Predvsem si želijo obsežnejše znanje iz
programov za računanje statike in dimenzioniranja
konstrukcij, programov iz področja gradbene fizike
in programov za 2D in 3D risanje. Med predavatelji,
katerim bi z zanimanjem prisluhnili, so znani arhitekti
(Sadar & Vuga arhitekti, Norman Foster, Zaha Hadid
arhitekti in Werner Sobek). Mi je pa v veliko veselje, da si
študentje želijo slišati tudi profesorje iz naše fakultete.
Predvsem jih zanima delo projektanta Viktorja Marklja,
Marjana Pipenbaherja in Branka Bedenika. Prav tako
si želijo slišati predavanje rektorja Danijela Rebolja in
predavanje Deana Korošaka na temo vetrne energije.v
Kot sem že v uvodu povedala, je bil namen ankete
predvsem izvedeti želje študentov in v prihodnosti
še dodatno izboljšati delovanje društva, kar ste nam
z izpolnitvijo ankete omogočili. Zato se zahvaljujem
vsem študentom, ki ste izpolnili anketo in pripomogli
k ustvarjanju nove, še boljše vizije društva. Hkrati me
pa veseli, da poznate in cenite naše delo in zagotovim
vam, da se bomo še naprej trudili za vas in ustvarjali
tako odmevne projekte kot so bili AJKTM, ekskurzija
v Beograd, ekskurzija v Munchen, brucovanje,
Gradbentina, Spring break party in piknik FG.
foto: Matic Užmah
28
avtor: Maruša Retuznik
A
O
MLADI NA 25.MAJ
Na dan mladosti smo se študenti FG še malce
pomladili in si privoščili aktivni piknik na Fontani. Več
kot 50 študentov in tudi profesorjev naše fakultete se
je odločilo, da ta dan preži malo drugače, bolj aktivno
kot po navadi. Organizirali smo turnir trojk v odbojki
na mivki, kjer se je prijavila tudi ekipa asistentov in so
tudi zmagali. Za drugo leto resno razmišljamo, da bi jih
povabili le na piknik. vŠala! No, to o pikniku mislimo
resno, kajti tudi letos smo se po napornem tekanju in
skakanju za žogo okrepčali z dobrotami
Ave grill skupine Panvite. Za panonsko-prekmursko
navezo pa so z donacijo poskrbele tudi Radgonske
gorice. Za njihov prispevek, se jim še enkrat
zahvaljujemo, vse tiste, ki ste prvi piknik mladosti
zamudili, pa naj potolažim, da je dan mladosti čisto
vsako leto, tudi prestopno! Se vidimo drugo leto!
avtor: Mojca Roženičnik Korošec
29
20
E
J
N
E
IVLJ
Ž
E
J
JE
N
A
B
I
G
Gibanje je bilo v preteklosti življenjska nuja, danes pa
je le izbira sodobnega človeka. Strokovnjaki z veseljem
ugotavljajo, da se mnogi ljudje zavedajo, da so redna
telesna aktivnost, primerna prehrana, omejevanje
alkohola in cigaret ter izogibanje stresu investicija, ki se
obrestuje tudi kratkoročno, predvsem pa dolgoročno.
Za začetek ukvarjanja s športom ni nikoli prepozno.
Dokazano je, da je življenje ljudi, ki se ukvarjajo s
športom, bolj kakovostno in polnejše, da jih občutno
manj pestijo različne zdravstvene težave in da so jim
kos lažje kot pasivni ljudje.
Čudi me, da je kljub pozitivnim dejstvom o športu le
ta zapostavljen na naši fakulteti. To je seveda moje
videnje, saj na naši fakulteti nimata predpisane
športne vzgoje dva od štirih študijskih programov.
Poleg tega pa sem v preteklem šolskem letu porabil
veliko energije, za motivacijo študentov in formacijo
ekip za Medfakultetno prvenstvo Univerze v Mariboru,
saj smo jih morali prosti, da so si vzeli nekaj ur časa
na mesec, zastopali barve naše fakultete in naredili
nekaj zase. Pri tem se mi je vedno porajalo vprašanje,
ali je za nezanimanje študentov do športa kriva sestava
predmetnika, torej ustanova sama ali pa se je mišljenje
o športu in zdravem načinu življenja med študenti
toliko spremenilo.
30
Kakorkoli, čestitati moramo našim dekletom za
osvojeno končno tretje mesto v odbojki ter fantom za
osvojeno drugo mesto v košarki.
Sedaj pa nekaj nasvetov za vse tiste, ki se želite
rekreativno ukvarjati s športom, pa vam morda
manjka malce motivacije, samodiscipline ali podpore.
Rekreativci se ponavadi odločimo za tek, saj z njim
pridobimo tako na fizičnem kot psihičnem zdravju. Pri
neki raziskavi je večina anketiranih navedlo vzrok za tek
kot korist v njihovih glavah, saj jim pomaga obvladovati
vsakodnevni stres. Drugi se za tek odločajo zaradi
boljšega počutja, če ne met tekom pa pod prho po
teku. S tekom po parku boste zagotovo spoznali nove
ljudi, ki mislijo podobno kot vi, navezali prijateljske
stike, se lahko dogovorili za skupni tek, kar vam bo
prineslo spodbujanje pri vašem početju. Morda se ne
zavedate, ker se nikoli niste poglobili v razmišljanje o
teku, toda z njim se učimo discipline
Teči znamo skoraj vsi, le redki žal tega ne zmorejo,
hkrati pa je tek osnova številnim drugim športom.
. Če želimo ob vsakodnevnih obveznostih teči, si Kot lahko sklepamo, se večina tekačev zaveda zdravja
moramo znati razporediti čas, kar pa nam lahko koristi in se s tekom ukvarja preventivno, drugi pa so zaradi
med študijem ali v službi. V kolikor s tekom ne boste zdravstvenih problemov bili primorani spremeniti
pretiravali, vas bo zagotovo napolnil z energijo, saj način življenja in se spoprijeti z izzivom, kot je redno
vam bo v telesu spodbudil določene procese in morda ukvarjanje s športom, kar pa je precej težje. Zakaj bi
se boste lotili še običajnega gospodinjskega opravila, zdravili, če lahko preprečimo.
ki ga ponavadi ne marate. Nevedoč, boste pri tem
športnem udejstvovanju izgubili še kakšen kilogram,
kar vam bo povečalo samozavest, seveda ob pravilni
prehrani. Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj,
tudi tek je lahko, saj nam je vedno na razpolago, ko
ga potrebujemo, poleg tega pa vam bo vaš hišni
ljubljenček zagotovo hvaležen, če ga boste vzeli s sabo.
Včasih ga potrebujemo več, včasih manj, od tega pa
je odvisna naša tura. Ste že pomislili, da je tek najbolj
naraven šport? Kar milijone let je bil eden od pogojev
za preživetje. Če nisi ujel hrane, si lahko bil hudo lačen
in potem si jo ujel še težje.
Naslov članka sem povzel po isto naslovljeni knjigi,
zdravnice in aktivne športnice Nade Rotovnik Kozjek, ki
je že objavljala prispevke o zdravju, prehrani, športu in
zdravemu načinu življenja nasploh, v različnih prilogah
časopisov, revijah. Kdor želi storiti nekaj dobrega za
svoje zdravje, mu zagotovo priporočam poleg športnih
aktivnosti tudi prebiranje tovrstne literature med
počitkom, ki je prav tako pomemben faktor zdravega
načina življenja
31
foto: Matic Užmah
foto: Matic Užmah
spletni vir: http://www.facebook.com/fuegolatinoclub
foto: Matic Užmah
foto: Matic Užmah
foto: Matic Užmah
foto: Matic Užmah
Vsem radovednim, ki Vas zanima, kaj za vraga pomenijo tiste »čečkarije« v
foto: Anja Pavličič
ozadju članka o Libiji, DšFG postavlja prav poseben izziv. Izmed vseh, ki boste
pravilno razvozlani pomen, bomo podarili 5 unikatnih majic. Odgovore nam
[email protected]
pošljite na
do konca
meseca oktobra. Lahko se pa tudi samo včlanite v društvo!
foto: Matic Užmah
foto: Anja Pavličič
foto: Anja Pavličič
foto: Anja Pavličič
foto: Anja Pavličič
foto: Anja Pavličič
foto: Anja Pavličič
foto: Anja Pavličič