jürjovško glasilo, oktober 2013 - Občina Sveti Jurij ob Ščavnici
JÜRJOVŠKO Poštnina plačana pri pošti 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici NAGOVOR ŽUPANA glasilo JÜR JOVŠKO glasilo Glasilo občine sveti jurij ob ščavnici / oktober 2013 KLÜČAJA Sredi prleških bregof klüčaja stoji, od vseh strani je z goricami obdona, že dugo viničar v njoj ne živi, slomnata streha krasi jo kak krona. Za zidi iz blata odmevle tišina, veter v polkah išče zavetje, za hip ob njoj se spočimo – nalemo si vina, kak so Prleki delali že celo stoletje. Monika Čuš Iz vsebine: • Županov nagovor • Aktualni razpisi, natečaji • Kloriranje pitne vode • Otvoritev nove ceste v Terbegovcih (zaselek Kontarovci) • Državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino • Mladi raziskovalci • Vekoslav Grmič 90-letnica rojstva • Pogovori z Marijo Simonič, Andrejem Omulcem in Boštjanom Zorkom • Ali veste, da imajo v Biserjanah hrastov drevored Irena Skotnik Künštna razstava v avli Kulturnega in upravnega središča Fotografije: Klavdija Bec 2 OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO glasilo UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA Uvodnik Povem vam … Nekje med poletjem in zimo Jesen je tu. Stari ljudje so imeli radi pregovorno izražanje. In eden takih je »kako seješ, tako žanješ«. Ta ljudska modrost iz časov, ko pismenosti še niso poznali, je aktualna tudi zdaj in preživela je tako lepa kot huda obdobja naše bitnosti. Najprej želim povedati nekaj o pričakovani letošnji občinski setvi in žetvi. V posebno čast si po dveh vzorno izvedenih državnih tekmovanjih štejemo čestitke in pohvale strokovne javnosti iz celotne Slovenije. Organizirali smo državno tekmovanje – kviz »Mladi in kmetijstvo 2013«, na katerem smo tudi tekmovali. Ne samo, da smo bili najboljši gostitelji tega tekmovanja do sedaj, naša ekipa je dosegla tudi tretje mesto v končni uvrstitvi. In člani našega Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici so se izkazali kot izvrstni organizatorji. Enako uspešni in prepričljivi promotorji našega kraja smo bili ob izvedbi 16. Državnega tekmovanja v gasilski orientaciji za pionirje in mladince in 13. Državnega tekmovanja v gasilski orientaciji za pripravnike, katerega organizatorji in izvajalci so bili PGD Sovjak in GZ Sveti Jurij ob Ščavnici. Ob tem so dosegli odlično 1. mesto v konkurenci gasilk pripravnic ter 3. mesto v konkurenci gasilcev pripravnikov. Občinski svet, sodelavci občinske uprave ter sam izvajamo sprejeti letni proračun 2013 kot najpomembnejši dokument občine. Kot vedno se iz praktičnih ter organizacijskih razlogov največ investicij fizično izvaja v drugi polovici leta. Kako uspešni smo, boste izvedeli v naslednjih številkah našega občinskega glasila ter ob drugih priložnostih. Pred kratkim se je v naši in tudi ostalih občinah, ki so vključene v to razvojno investicijo, začela fizična izgradnja projekta Vodo- Nekje med poletjem in zimo, ko se vse, kar je že davno ali komaj v povojih vzklilo iz naše zemlje, odene v živopisane barve, bi rada vsaj še enkrat, preden bo izmučena zemlja otrdela in bo nasulo snega, okusila sočno jabolko iz stare jablane – eno izmed tistih, ki so zorela celo poletje in še dobršno polovico jeseni – in so, ko so jim odpadli posušeni venčni listi, kljubovala vsem vetrovom iz vseh strani neba in niso padla zavoljo dežnih kapelj in ne zaradi teže pripekajočih žarkov. Nekje med poletjem in zimo bi se bilo lepo vsaj še enkrat sprehoditi skozi vinograd, preden odpade vso zlatorumeno listje in ga veter odpihne čez sveže zaorane brazde, da postane hrana zemlji. Kako lepo bi bilo, ko bi me nekje med poletjem in zimo vsaj še enkrat razveselil pogled na trdožive cvetove rož, njihove barve so postale še bolj žametne odkar so jim sončni žarki milejši, in nič kaj se jim še ne pozna, da se je v žilje njihovih listov že zarezala prva zmrzal. In lepo bi bilo, nekje med poletjem in zimo, izpod nasutega listja na plano izbezati še zadnji kostanj, ki si ga pod nogami začutil, ko si s silo in težo prehitro bežečega dneva po pomoti stopil nanj. Nekje na zadnjem robu tega, kar se niza med poletjem in zimo, bi bilo lepo v mrzlih dneh prebrati toplo misel, zapisano že davno ali povsem na novo in najti sebe med drobnimi črkami, ki jih je nekdo nanizal, da bi obudil v sočloveku, pa čeprav samo v enem, vse tisto, kar je nekoč med poletjem in zimo nekje obstalo. In potem lahko kot že tolikokrat še enkrat vse prekrije sneg. Nekje med jesenjo in pomladjo. Odgovorna urednica Klavdija Bec JÜRJOVŠKO GLASILO Izdajatelj: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Odgovorna urednica: Klavdija Bec E-pošta: [email protected] Uredništvo: Marija Kocuvan, Breda Žunič, Andrej Omulec, Maša Hojs, Patricia Fras Lektoriranje: Breda Žunič, Klavdija Bec Računalniško oblikovanje: Marko Čuš Naslov uredništva: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici OKTOBER 2013 Jürjovško glasilo prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za Kulturo RS, pod zaporedno številko 641. Tisk: Ikaruss, Robert Vajs s. p. Naklada: 950 izvodov Leto izdaje: 2013 Fotografija na naslovnici: Čehova klet v Sovjaku (foto: Klavdija Bec) Prispevke za januarsko izdajo pošljite do 30. decembra 2013 3 NAGOVOR ŽUPANA oskrbe Pomurja, krak »C«; gre za ključno razvojno investicijo v smislu zagotavljanja zadostnih količin pitne vode, kakor tudi zagona gospodarstva, saj gre za največji investicijski izziv celotnega Pomurja. Tukaj vse, ki se boste med izgradnjo kakorkoli srečevali z izvajalci, prosim za veliko mero razumevanja ter potrpežljivosti. V splošnem investicijskem krču so občine v 70 % načrtovalci, izvajalci in plačniki vseh investicij na ravni države. To pomeni, da so občine največji investitorji, največji zagotovljalci delovnih mest z zagotavljanjem finančnih sredstev za izvedbo oziroma za poplačila izvedenih investicij, prav gotovo z najpopolnejšo kontrolo namenske porabe finančnih sredstev. Pri nas naj se učijo ter po nas zgledujejo državni investitorji. Ugotavljam, da tudi mnogi naši mladi iščejo tuje in daljne dežele, za katere slišijo, da je kruh tam mehkejši in kjer cenijo, kar znaš. Napovedi za naslednjo proračunsko leto ter vsa sledeča niso prav obetavne. Država, kot da ne pozna stanja, zmanjšuje zagotovljene finančne prilive občinam, ni javnih razpisov za vlaganja občin v infrastrukturo. Obenem pa nam nalaga vse več formalnih in neformalnih obveznosti, ki terjajo dodatno porabo proračunskega denarja. Iz tega razloga ostaja vse manj investicijskega denarja za razvoj ter posodabljanje. Tako kot člani občinskega sveta, se tudi sam zavedam velike odgovornosti v tem času, ko malodane kriza postaja normalno stanje in se vse okrog nas temeljito in prehitro spreminja. Zavedamo se, da je občina okvir, znotraj katerega je mogoče storiti še veliko več, tako na področju infrastrukture, gospodarstva, kmetijstva, odnosa do okolja in tudi v smeri trajnostnega razvoja, kakor tudi na področju socialnih razmerij, usmerjenih h konceptu samopreskrbe. Jasno nam je tudi, da je demokracija naporna. Da njeno bistvo ni v tem, kdo je glasnejši. Bistvo je v dogovarjanju. Da je treba upoštevati tudi različna mnenja in nato doseči sporazume, kompromise. Ne bom veliko modroval o združevanju, priključevanju ali ukinjanju občin po kriteriju najmanj 5.000 občank in občanov. Po Virantovem kriteriju imamo male uspešne, male neuspešne, velike neuspešne ter velike uspešne občine. Naša občina zagotavlja vse elemente občinotvornosti »velike občine« v znatni meri. Za primer: največji živi Slovenec, akademik Boris Pahor je z veseljem in ponosom sprejel naziv častnega občana naše občine, medtem, ko je enako ponudbo tako zvane (po Virantu) velike občine Ljubljane, gladko zavrnil iz več tehtnih razlogov. Državna oblast išče grešne kozle svoje nesposobnosti ter svoje pokvarjenosti. V občinah bi dali še zadnjo priložnost svojemu 4 JÜRJOVŠKO glasilo plenilskemu nagonu. Ne morem se izogniti svoji oceni setve in žetve na državni ravni. Žal se je družba v našem času do te mere »demokratizirala« s pomočjo marsičesa, tudi zaradi našega nekritičnega spremljanja tega, da si posamezniki kot novodobni izvoljenci ljudstva dovolijo žeti, brez da bi vlagali v setev. Ideali, ki smo jim skozi stoletja in še nekaj let po tem v času prehajanja »na svoje« sledili, so bili kmalu, neposredno ali vsaj posredno, razglašeni za lepe, vendar nekoristne iluzije, in zdaj se že sami prepoznamo kot vedno bolj sprijaznjeni s tem, da so bile tisti večer »dovoljene sanje« in da je naposled nastopil »nov dan«. V samostojnost smo stopili ponosno, polni zanosa ter dobrih pričakovanj. Pričakovali smo zmerno socialno pravičnost, socialno državo ter tržno usmerjeno gospodarstvo, predvsem pa, da ima vsak toliko, kolikor si ustvari in pridela. Pa smo tako daleč, da smo tisti, ki tako razmišljamo in se tako obnašamo, videti smešni in nesposobni. Veliko se vas bo na moje razmišljanje odzvalo v smislu, saj smo vendar občina, saj si vendar župan, storimo kaj. Stori nekaj, kar misliš, da bi bilo dobro storiti, saj imaš za to naš mandat. A nihče nas ne posluša, nikogar ne zanima, kaj mislimo. Izgovarjajo se na vso mogočo zakonodajo – domačo ter zakone evropske skupnosti. Ignorirajo vse razen samega sebe. Ker je to za njih moteče. Ker jim je za naše zahteve, pričakovanja, želje ter potrebe vseeno. Nekaterim vsaj lahko prebudimo slabo vest zaradi njihovega početja, če že ne kaj drugega. Očitno jim še ni dovolj hudo, da bi se čutili ogrožene na svoji plenilski poti, ki so jo tolerirali ali celo zavestno in dogovorno omogočali. Vsekakor namesto nas temu nihče ne bo nastavil ogledala, ali rekel, da se tega več ne gremo. Najslabša možnost za poštene državljane je prihod tako zvane »trojke«. Takrat, kot se reče, vrag ne bo vzel samo šale, ampak našo samostojnost ter neodvisnost v celoti. Sicer pa so naši predniki, ki so marsikaj dali skozi, znali povedati, da po vsaki, še tako hudi zimi, pričakujemo cvetočo pomlad, obetavno poletje in rodno jesen. Uredniški odbor na čelu z odgovorno urednico je svoje poslanstvo vzel resno in nas pravzaprav na svoj način disciplinira pri nalogi odgovornosti do obveščanja občank in občanov ter zagotavljanja pravice do obveščenosti o dogajanju pri nas. Za to jim čestitam in se jim zahvaljujem. Anton SLANA, župan OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO glasilo INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI Ugotovitve Medobčinskega inšpektorata in redarstva s področja ravnanja s komunalnimi odpadki ter problematika priključitve na javni vodovod Foto: Medobčinski inšpektorat Na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je z dnem 1. 1. 2013 pristopila skupni občinski upravi, Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu Občin Gornja Radgona, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici, so se pričele izvajati prve aktivnosti predvsem na področju ravnanja s komunalnimi odpadki in področju oskrbe s pitno vodo. Na teh področjih bi želeli opozoriti na določene pomanjkljivosti in seveda tudi obveznosti. Na podlagi Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 103/2003), so povzročitelji dolžni komunalne odpadke zbirati v zabojnikih velikosti 120, 240 in 1100 litrov in jih izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, podjetju Saubermacher Slovenija d.o.o. (tel. št. 02/620 23 00), kjer se lahko neposredno tudi naroči storitev odvoza odpadkov. Povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov lahko občasno prepuščajo te odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v zabojnikih ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, v kateri ti odpadki nastajajo ali na željo uporabnika storitve javne službe, če je v gospodinjstvu le en član. To pomeni, da morajo biti vsa gospodinjstva vključena v sistem odvoza komunalnih odpadkov in tudi morajo imeti embalažo za zbiranje OKTOBER 2013 odpadkov oz. zabojnik za smeti ter da je kurjenje komunalnih odpadkov strogo prepovedano. Odpadke je potrebno ločiti po posamezni vrsti odpadka, prav tako je na ekološke otoke dovoljeno v zabojnike odložiti samo tisto vrsto odpadka, za katerega je posamezen zabojnik namenjen. Za kršitve pri ravnanju z komunalnimi odpadki je v skladu z odlokom predpisana globa v višini 834,58 EUR. Ugotavljamo, da je na nekaterih ekoloških otokih povečano odlaganje odpadne folije od bal iz kmetijske dejavnosti. Želeli bi opozoriti, da tovrstni odpadki ne spadajo na ekološke otoke, ti so namenjeni zgolj za ločene frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Folijo iz kmetijske dejavnosti je potrebno posebej predati izvajalcu javne službe – na sedežu podjetja Saubermacher Slovenija d.o.o. v Spodnjem Porčiču 4a pri Lenartu ali v Centru za ravnanje z odpadki v Puconcih. V kolikor je folija očiščena se lahko preda brezplačno. Prav tako ugotavljamo, da veliko objektov na območju občine, kjer je možnost priklopa na javni vodovod, še ni priključenih. V skladu z 10. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 30/2010) in 12. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), ki določata, da na oskrbovanem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo oz. na območju, kjer je zgrajen javni vodovod in je oddaljenost stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta, v katerem se uporablja pitna voda (stavbe) od javnega vodovoda enaka ali manjša od 200 m, je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna. V skladu s 54. členom odloka je za posameznika za opisano kršitev predpisana tudi globa v višini 100,00 EUR. Na tem področju smo pričeli z izvedbo inšpekcijskih postopkov priključitve na javni vodovod, pozivamo pa vse tiste, ki se še niso priključili, pa so to dolžni storiti, da to uredijo preko javnega podjetja JP Prlekija d.o.o. (tel. št. 02/585 82 50), kjer se je možno dogovoriti tudi za plačilo na obroke. Prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge, tudi anonimne, je mogoče dati neposredno na naslov Medobčinskega inšpektorata in redarstva (Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona), na e-pošto medobcinski. [email protected], lahko pa tudi po telefonu na telefonsko številko 02 564-38-37, v primeru odsotnosti inšpektorja zaradi dela na terenu pa na tel. št. 031 379-141. Delovni čas medobčinskega inšpektorata je v ponedeljek, torek in četrtek med 7.00 in 15.00 uro, v sredo med 7.00 in 17.00 uro ter v petek med 5 INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 7.00 in 13.00 uro. Uradne ure v pisarni v prostorih Občine Gornja Radgona so vsak ponedeljek med 8.00 in 10.00 uro, v prostorih Občine Sveti Jurij ob Ščavnici vsako sredo med 9.00 in 10.00 uro ter v prostorih Občine Apače vsak petek med 9.00 in 10.00 uro. Medobčinski inšpektorat in redarstvo Inšpektor Aleš Potočnik Kloriranje pitne vode na javnem vodovodnem sistemu Upravljavec vodovodnega sistema je dolžan na osnovah HACCP sistema in v skladu s Pravilnikom o pitni vodi izvajati stalen nadzor in vse potrebne ukrepe za obvladovanje mikrobioloških, fizikalnih in kemijskih dejavnikov tveganja pri oskrbi s pitno vodo. V smislu navedenega smo dolžni izvajati stalno preventivno kloriranje pitne vode vseh vodovodnih sistemov, ki so v upravljanju JP Prlekija. Ob kloriranju pitne vode so koncentracije klora v pitni vodi pod stalno kontrolo, so minimalne in pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi. Preventivno izvajanje kloriranja pitne vode je zdravju neškodljivo in pomeni preventivno obvladovanje tveganja v skrbi za zdravje ljudi. Pri tem se občasno pojavi neškodljiv, vendar poseben vonj in tudi okus vode, ki je intenzivnejši zlasti v tistih delih vodovodnega omrežja, kjer pride do reakcije klora z oblogami cevovodov. Da bi čim bolj omili specifičen vonj in okus vode kot posledico kloriranja, priporočamo dnevno izpiranje hišnega omrežja. Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika), oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Okus, vonj in barva vode so organoleptični parametri, t. j. parametri, ki jih ugotavljamo s čutili. So ena prvih sprememb, ki jih uporabniki sami zaznajo. Spremembo okusa ali vonja vode lahko povzročajo spremembe v viru oskrbe z vodo, priprava vode (npr. uporaba dezinfekcijskih sredstev), vpliv omrežja (voda lahko raztaplja materiale snovi in snovi v stiku s pitno vodo: npr. kovine, plastiko, luščenje nastalih oblog na starih cevovodih). Podobno lahko spremembe barve pitne vode, odvzete na pipi, kažejo na stik s površinsko vodo, neustrezno pripravo vode, poškodbo cevovoda, dviganje usedline ali luščenje biofilma v omrežju. Obarvanje vode kot posledica dviganja usedlin nastane zaradi spre6 JÜRJOVŠKO glasilo membe smeri ali hitrosti toka vode, zaradi loma cevi, odpiranja ali zapiranja ventilov, po delih na sistemu za oskrbo s pitno vodo; usedline so lahko posledica korozije (rje) ali pa vdora umazanije. Voda izgleda bela, kot posledica mehurčkov zraka (če so vzrok mehurčki zraka, se bo voda v kozarcu zbistrila najprej na dnu kozarca in nato proti vrhu). Različne odtenke oranžno-rjave barve vode lahko povzročita železo in mangan ter luščenje nastalih oblog na starih cevovodih. V Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS št.: 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) so parametri: barva, okus in vonj uvrščeni v Prilogo 1, del C, med indikatorske parametre. Za pitno vodo je za vse tri parametre navedena mejna vrednost: »sprejemljiva za potrošnike in brez neobičajnih sprememb«. V skupini indikatorskih parametrov so ti parametri zato, ker mejna vrednost ne temelji na podatkih o neposredni nevarnosti za zdravje ljudi. Za rezultate monitoringa pitne vode v Sloveniji je za oceno skladnosti dogovorjena mejna vrednost za okus: brez okusa; za vonj: brez vonja ter vonj po kloru; za barvo pa: 0,50 m-1 (rezultat je podan v m-1 - spektralni absorpcijski koeficient). Pitna voda na javnih vodovodih sistemih, ki so v našem upravljanju, je pod stalnim nadzorom, je zdravstveno ustrezna in primerna za uporabo v gospodinjstvih. JP Prlekija d.o.o. Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode Javno podjetje Prlekija d.o.o. poleg oskrbe s pitno vodo izvaja tudi obvezno gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne ter padavinske odpadne vode na območju občin Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače. Izvajalcu javne službe Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l.RS, št. 109/2007, 33/2008 in 28/2011) nalaga vodenje evidenc v skladu z določili 18. člena. Eno od določil vodenja evidenc je vodenje evidenc o malih komunalnih čistilnih napravah ter vodenje evidenc o stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v greznico. Omenjeni Pravilnik izvajalcu javne službe nalaga tudi izdelavo poročila ter programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod na območju posamezne OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO glasilo INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI občine, ki morata vsebovati vse podatke iz zahtevanih evidenc. Na osnovi navedenih predpisanih določil veljavnega Pravilnika smo tako vsem uporabnikom storitev javne službe na območju navedenih občin posredovali vprašalnik, s pomočjo katerega bomo vzpostavili in dopolnili predpisane evidence. Zbrani podatki bodo hkrati v pomoč posamezni občini za vzpostavitev katastra malih čistilnih naprav in greznic. Področje odvajanja in čiščenja komunalne ter padavinske odpadne vode na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici je zelo slabo oziroma ni urejeno, zato bodo zbrani podatki na osnovi vprašalnikov tudi pomembna podlaga za sprejemanje odločitev pri načrtovanju razvoja navedene javne službe na območju občine. JP Prlekija d.o.o. JAVNI RAZPISI, NATEČAJI Na spletni strani občine www.sveti-jurij.si so pod rubriko AKTUALNO, na povezavi JAVNA NAROČILA, RAZPISI, NATEČAJI, objavljeni: 1. JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRO- Ščavnici v letu 2013. Do sofinanciranja so upravičeni investitorji: fizične osebe s stalnim prebivališčem DAJO NEPREMIČNIN Prodajalec – organizator javnega zbiranja ponudb jeObčina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici, predmet prodaje pa so nepremičnine (nezazidana stavbna zemljišča, objekti in kmetijska zemljišča) v lasti Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. 2. NATEČAJ ZA DODELITEV POSOJIL S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI ZA LETO 2013 Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: - graditev, nakup zemljišča, zgradb in opreme, - osnovnih sredstev, - investicije v osnovna sredstva za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega podjetja, - spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda in investicije v osnovna sredstva podjetja v obliki prevzema podjetja, ki je prenehalo delovati, ali bi drugače prenehalo delovati. na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici za stanovanjske objekte na delu območja občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja (navedeno se lahko preveri na občini Sveti Jurij ob Ščavnici). 4. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PLAČILA ZAVAROVALNIH PREMIJ ZAVAROVANJA ŽIVALI ZA PRIMER IZGUBE ŽIVALI, KI JO POVZROČIJO BOLEZNI V LETU 2013 Predmet podpore je plačilo ali doplačilo upravičenih stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje živali za primer bolezni, kot to določa nacionalni predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. 5. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE POSPEŠEVANJA DRUŠTVENE DEJAVNOSTI NA PODROČJU KMETIJSTVA V 3. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V IZGRADNJE MALIH ČISTILNIH NA- LETU 2013 PRAV V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAV- Upravičenci do sredstev so društva in njihove zveze s področja kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi NICI, V LETU 2013 Predmet razpisa je dodelitev sredstev za sofinanciranje izgradnje malih, individualnih ali skupinskih čistilnih naprav do 50 PE, v občini Sveti Jurij ob dejavnostmi, ki imajo sedež na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, oz. so njihovi člani iz občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Več informacij lahko dobite na Občinski upravi Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na telefonski številki: 02 564 45 20 ali prek elektronske pošte, na naslovu [email protected]. OKTOBER 2013 7 NOVICE JÜRJOVŠKO glasilo Otvoritev ceste v Terbegovcih Nove ceste so najbolj veseli krajani Terbegovec oz. Kontarovec, ki je kot zaselek ob potoku Pinkavi del vasi Terbegovci. Rekonstruirana občinska javna cesta Terbegovci – Kontarovci, ki predstavlja priključek na regionalno cesto (JP 888-841 Terbegovci – Kontarovci na R3712/1331 Žihlava – Rogoznica) je bila v nedeljo, 6. oktobra, z otvoritvijo slovesno predana svojemu namenu. Cesta, ki je bila v uporabi do sedaj, je bila po mnenju župana Antona Slane in občinskega svetnika za to območje Daniela Tancoša, predvsem pa krajanov Kontarovec, ki so cesto vsakodnevno uporabljali, izredno nevarana z vidika varnega vključevanja v promet na regionalno cesto Žihlava – Rogoznica, zato je bila, po besedah župana, investicija več kot potrebna, omenil pa je tudi, da je bilo zelo težko pridobiti vso potrebno dokumentacijo (veliko dodatnega dela je predstavljal tudi potok Pinkava, katerega obstoječo strugo je bilo potrebno prestaviti, zgraditi nov most čez Pinkavo, vodotok pa še dodatno obložiti). Po vseh premoščenih ovirah so aprila letos dela na gradbišču Pinkava ven- darle stekla. Vrednost gradbenih del znaša 186.351,65 €, skupaj z nadzorom in projekti okrog 200.000,00€. Slovesno otvoritev so s svojimi nastopi obogatili jurjevška godba na pihala, domačina Patricija Kotnjek in Ivo Senekovič ter člani društva Oldtimer Stara Gora, ki so se po prerezu traku s svojimi starodobniki na dveh ali več kolesih v kratki panoramski vožnji kot prvi zapeljali po novem, še svežem asfaltu. A strmina na idiličen kontarovški grič je bila za nekatera motorna kolesa zavidljive starosti kar trd oreh, »oldtimerji« so tako nehote poskrbeli za oblien izpuh dima, vonj po gorivu pa se je razširil vse do tistih, ki so na novem mostu čez Pinkavo s penino v kozarcih pozdravljali varnejšo pot v svet vseh tistih, ki tukaj živijo. Besedilo in fotografije: Klavdija Bec 8 OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO NOVICE glasilo Državno tekmovanje v gasilski orientaciji Na drugo septembrsko soboto je pri osnovni šoli potekalo državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino. Organizacijo letošnjega – 16. Državnega tekmovanja za pionirje in mladince ter 13. Državnega tekmovanja za pripravnike – so tokrat prevzeli PGD Sovjak, ki mu predseduje Ivan Fras ml. s poveljnikom Edijem Štelcarjem ml., in ki deluje pod okriljem Gasilske zveze Sv. Jurij ob Ščavnici (predsednik Anton Klemenčič, poveljnik Branko Berden). Letošnji gostitelj – PGD Sovjak – je najmlajše društvo znotraj jurjevške gasilske zveze, ustanovljeno je bilo pred 66. leti, a so z več kot dvesto člani zelo uspešni, njihova prednostna naloga je predvsem delo z mladimi, v zadnjem času pa vse več pozornosti posvečajo tekmovalni veščini – gasilski orientaciji. Njihov trud je že obrodil sadove, saj so njihove gasilke pripravnice – Ines Štelcar, Daniella Kosi, Katja Kreft z mentorjem Mitjem Mlinaričem – osvojile naslov državnih prvakinj, in to na domačem terenu z neutrudno navijaško podporo članov PGD Sovjak in ostalih domačinov. Jošt Jakša, predsednik Gasilske zveze Slovenije ganizacije gasilstva na Slovenskem – Gasilske zveze Slovenije: predsednik Jošt Jakša, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen gasilskega izobraževanja mladine – gasilskih upov – »ki nas bodo kmalu zamenjali na operativnih mestih in so bodoča hrbtenica operativnega gasilstva«. Predsednik GZ Slovenije je mladino med drugim nagovoril z besedami, da je bistvo vsakega tekmovanja poštenost, in »le zmaga, pridobljena v duhu pravega športnega boja, nudi popolno zadovoljstvo in srečo«. Državnega tekmovanja so se udeležili tudi Franci Petek – poveljnik GZ Slovenije, Milan Antolin – predsednik Gasilskega regijskega sveta za Pomurje, Dušan Utroša – regijski poveljnik, Uroš Leskovar – predsednik MS GZ Slovenije in predsednik tekmovalnega odbora, Bojan Lončar – predsednik komisije za mladino pri GRSP, vodja tekmovanja – Jože Drugovič (GZS), Zvonko Gredar kot pomočnik vodje (član komisije za mladino pri GRSP) in Nevenka Kerin (GZS) ter številni drugi, ki so kot člani komisij in sodniškega sestava omogočili, da je tekmovanje lahko potekalo. Organizatorji so pripravili tudi zanimiv spremljevalni program, udeleženci pa so si lahko ogledali kulturne in turistične znamenitosti kraja z bližnjo okolico. Tekmovanje so zraven Gasilske zveze Slovenije Državne prvakinje in tretjeuvrščeni v kategoriji pripravniki s trenerjem Mitjem Mlinaričem V fantovski konkurenci so se med trojico najuspešnejših med pripravniki povzpeli prav tako domačini iz PGD Sovjak: njihova tekmovalna ekipa z mentorjem Mitjem Mlinaričem je osvojila 3. mesto. V orientacijskih spretnostih pa so se pomerili tudi pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke, ki so se najbolje odrezali na predhodnih regijskih tekmovanjih širom Slovenije. Skoraj 180 tekmovalnih ekip s spremstvom, so s svojim obiskom počastili tudi predstavniki krovne orOKTOBER 2013 Še ena gasilska 9 JÜRJOVŠKO NOVICE glasilo Na ogledu Kulturnega in upravnega središča omogočili številni donatorji, največ jih je bilo prav iz domačega kraja, posebna zahvala pa je bila izrečena Občini Sv. Jurij ob Ščavnici in jurjevški OŠ z ravnateljem Markom Kranerjem, ki je omogočil, da se je za potrebe državnega tekmovanja lahko uporabljala »šolska infrastruktura«. Ob tej priložnosti je občina izdala tudi novo razglednico in bilten. Voditeljica prireditve Breda Žunič je med povezovanjem programa večkrat poudarila, da gasilstvo ljudi povezuje, bogati in plete prijateljsta. In če katera, je prav tista sončna septembrska sobota pri Sv. Juriju ob Ščavnici, namenjena predvsem otrokom in mladim, ki jih veseli gasilstvo, to potrdila. gorskih lip, kjer jih je pozdravil Pepek z brega, ki je prireditev tudi povezoval, nato so zbrane nagovorili še župan Anton Slana, predsednik PGD Stara Gora Anton Klemenčič in predsednica Društva podeželskih žena Ema Lančič. Iz razkošnega zavetja lip so se željni pričakovanj vsi skupaj v spremstvu jürjevške pihalne godbe odpravili do njive, polne zrelega pšeničnega klasja, kjer so bile odmerjene tekmovalne parcele. Izmed trinajstih žanjic je 1. mesto pripadlo Marti Klemenčič (DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici), na 2. mesto se je uvrstila Elizabeta Majerič iz Društva gospodinj Juršinci, tretja pa je bila Jožica Žajdela (DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici). Tretje mesto je za las ušlo četrtouvrščeni Mariji Tanacek iz DPŽ Gornja Radgona, 5.mesto pa je pripadlo prav tako že dolgoletni tekmovalki Mariji Filipič (Društvo gospodinj Juršinci). Ekipno so 1. mesto zasedle domače žanjice (Marta Klemenčič, Jožica Žajdela, Anica Tancoš) iz DPŽ Sv. Besedilo in fotografije: Klavdija Bec 19. Žetev zlatega klasa na Stari Gori Na Stari Gori je 14. julija potekala tradicionalna, tokrat že 19. Žetev zlatega klasa, ki so jo tudi letos organizirali Prostvoljno gasilsko društvo Stara Gora, Društvo podeželskih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici in enota za kmetijsko svetovanje Gornja Radgona. Tekmovalci in obiskovalci so se, kljub julijski pripeki, v velikem številu zbrali v senci znamenitih staro- 10 Jurij ob Ščavnici, drugouvrščene so bile žanjice (Marija Tanacek, Zdenka Klobasa, Anica Kramberger) iz DPŽ Gornja Radgona, 3. mesto pa je pripadlo žanjicam (Elizabeta Majerič, Marija Filipič, Ana Zelenko) iz Društva gospodinj Juršinci. Prav tako so se na odlično 4. mesto uvrstile destrniške žanjice (Marija Jakob, Terezija Brunčič, Majda Simonič) iz Društva kmetic Destrnik. Za žanjicami so skoraj že pozabljene spretnosti naših prednikov pokazali tudi kosci s pobiralkami. Najbolje se je odrezal kosec Alojz Cebek s pobiralkama Danico Janžekovič in Tončko Hosenburger iz Društva gospodinj Draženci. Drugouvrščena je bila domača ekipa iz DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici s koscem Edijem Leskovarjem in pobiralkama Anico Tancoš in Marto Klemenčič. Na 3. mesto se je prav tako uvrstila domača ekipa iz DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer je kosil Janez Mir, pobirali pa sta Jožica Žajdela in Marija Rožman. Posebnost letošnje prireditve so bili četrouvrščeni kosec Vinko Kokol s pobiralkama Anico Slodnjak OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO NOVICE glasilo Ob koncu so se v košnji med seboj pomerili še domači župan, župan občine Veržej Slavko Petovar in pomurska poslanca DZ Branko Ficko ter Branko Smodiš. Vsi so pokazali, da so spretni kosci, a najspretneje se je s koso rokoval Anton Slana. dobrot, ki so jih neutrudno delili med obiskovalce, pa še zaigrali in zaplesali so; legenda pomurskega novinarstva Ludvik Kramberger, ki je vsem pokazal, kako se kar sredi njive postavi »živi hrast«; in Marico Poplatnik, ki so tekmovali pod okriljem Etnografskega društva Cigani iz Dornave, spremljala pa jih je več kot desetčlanska pisana druščina »dornavskih Za to, da je bila prireditev še bolj zanimiva, pa so poskrbeli tudi: Franc Belšak, ki je na prizorišče tekmovanja pripeljal več kot 60 let staro mlatilnico; »dornavski Cigani« − člani Etnografskega društva Ciganov«. Peto in šesto mesto so zasedli predstavniki DPŽ Gornja Radgona s koscema Petrom Jančarjem in Janezom Klobaso, ter pobiralkami Simono Jančar, Marijo Tanacek, Zdenko Klobasa in Anico Kramberger. Edi Leskovar, ki se je pripeljal na svojem nenavadnem kolesu, ki ga je sam izdelal in pa seveda Pepek z brega, ki je tudi tokrat poskrbel za dobro voljo in veselo razpoloženje tako tekmovalcev kot tudi obiskovalcev. Cigani, ki so v svojih pisanih culah in košarah s seboj prinesli polno Organizatorji so poskrbeli za bogato kulinarično ponudbo, kjer ni manjkalo dobrot iz krušne peči, ki so jih pripravile članice DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici. Tekmovalnemu delu prireditve pa je popoldne sledila veselica z ansamblom Pajdaši. Besedilo in fotografije: Klavdija Bec OKTOBER 2013 11 JÜRJOVŠKO MLADI RAZISKOVALCI glasilo S kurilnega olja na drva Na naši šoli se nekateri učenci preizkusijo tudi v raziskovalnem delu. Foto: Mateja Krajnc V minulem šolskem letu se je tako namerava letos oz. v prihodnjih odločil učenec Primož Slekovec. dveh letih. Ves čas je kazal zanimanje za na• Že izvedene spremembe ravoslovne vede. Tako je v 9. raso bile predvsem iz kurilnega olja zredu nadgradil svoje znanje in na les, tiste načrtovane pa vključusposobnosti s področja ekologije jejo v približno enaki meri prehod in kemije z izdelavo raziskovalna drva in prehod na toplotno črne naloge z naslovom: S kurilnega palko. Za spremembo pa se odloolja na drva. čajo predvsem tisti, ki imajo kurilkako se pri kurjenju z lesom obnaNastala je obsežna raziskovalna no olje. šajo uporabniki iz ekološkega vidinaloga, katere povzetek je predsta• Za spremembe se odločajo ka. Narejena je tudi analiza barve vljen tukaj: iz finančnih razlogov (ker so drva pepela in količine trdnih ostankov Podatki kažejo, da se je v zadnjih cenejša ali ker jih lahko pridelajo v pepelu, iz katere se da sklepati na letih v Sloveniji povečalo število doma). kakovost zgorevanja lesa. kurilnih naprav na lesna goriva. • Število sprememb je naraPo končanem raziskovalnem delu Zaradi ekonomskega položaja in ščalo od leta 2008 do 2012 in še je prišel do naslednjih rezultatov in spreminjanja cen nekaterih vrst narašča v leto 2013. zaključkov: goriv, so številni prebivalci ponov• Uporabniki se zavedajo, Večina gospodinjstev na območju no ali pa na novo začeli kuriti na da v veliki meri vpliva na škodljiobčine Sv. Jurij ob Ščavnici uporales. Uporaba lesa kot obnovljivega vost kurjenja za okolje primerna blja kot vir za ogrevanje lesna govira energije ima z vidika zmanjšekurilna naprava, redno čiščenje diriva (čez 70 %), sledi kurilno olje vanja emisije ogljikovega dioksida mnika in uporaba suhih drv. s 13 % ali kombinacija teh obeh pozitivne učinke. Z vidika emisij • Le ena tretjina uporabdrugih snovi, kot so nikov uporablja drva ogljikov monoksid, stara dve ali več let, ki dušikovi oksidi, saje in so iz ekološkega vidika druge strupene oz. škonajbolj primerna, večidljive snovi, pa negana uporablja drva stara tivne učinke. Ti vplivi eno leto, nekateri pa so negativni predvsem celo surova drva. tam, kjer v pečeh po• Večina uporabniteka slabo nepopolno kov lesnih goriv kuri zgorevanje. Raziskave samo les, nekateri še kakovosti zraka kažeredko in občasno pajo, da se onesnaženost pir, ostale za okolje zraka s prašnimi delci bolj škodljive snovi pa veča, predvsem v mekurijo le redki in še to stih, kjer se zadnja leta redko. na novo uporablja ve- Graf: Odstotek gospodinjstev, ki uporabljajo posamezne ener- • Na osnovi analize dno več individualnih gijske vire barve pepela sem ugokuriš na les. V razitovil, da v pečeh v vegoriv. Ostali energenti so v zaneskovalni nalogi je raziskano, s kaliki meri poteka slabo zgorevanje, marljivih količinah. terimi energijskimi viri segrevajo saj je bilo večina vzorcev zelo te• Med lesnimi gorivi uporasvoje domove v občini Sv. Jurij ob mne barve in zelo malo svetle barbljajo predvsem polena in drva. Ščavnici in ali tudi tukaj veljajo ve. Zaradi tega sklepam, da so pri • 16 % anketiranih je spretrendi spreminjanja iz drugih energorenju emisije škodljivih plinov menilo energent za ogrevanje v gijskih virov na les. Raziskano je, kar visoke. minulih treh letih, 16 % pa jih še 12 OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO MLADI RAZISKOVALCI glasilo • Iz analize ostankov goriva je razbrati, da ostane zelo velik delež nezgorelih ostankov, kar je dodaten pokazatelj slabega zgorevanja in večjega onesnaževanja zraka. • Pokazala se je tudi soodvisnost med barvo in nezgorelimi ostanki: bolj temen je pepel, več je nezgorelih ostankov goriva. Sklepam, da članki, ki govorijo o slabšanju zraka zaradi individualnih kurišč na les, žal držijo in da se nam ob teh trendih res lahko v naslednjih letih poslabša kakovost zraka. To je sicer bolj problematično v mestih, kjer je gostota hiš neprimerno večja kot na vaseh. Tako da na deželi ni pretirane bojazni, predvsem ob predpostavki, da tisti, ki spreminjajo, verjetno montirajo kvalitetne novejše peči, ki so z ekološkega vidika bolj sprejemljive. V raziskovalni nalogi so vsi rezultati grafično prikazani. Celotno raziskovalno nalogo in njene rezultate je Primož javno predstavil na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Pomurja. Za svoje delo je prejel srebrno priznanje in srebrni kipec sove. Uvrstil se je tudi na državno srečanje mladih raziskovalcev, kjer je prejel bronasto priznanje. Skozi takšno delo učenci spoznajo, da raziskovanje ni lahko in enostavno, je pa lepo, ko tvoje delo postane delček mozaika v širokem svetu znanosti. Mentorica raziskovalne naloge: Mateja Krajnc, prof. kemije in biologije »Slovenski izgnanci iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici med leti 1941-1945 V šolskem letu 2012/2013 sta učenki devetega razreda OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Valentina Trbuc in Katarina Vrzel, pristopili k raziskovalnemu delu s področja 2. svetovne vojne. Na podlagi pridobljenih pisnih (transportne listine, šolska kronika) in ustnih (intervju z ga. Nežo Torner) virov sta raziskovali slovenske izgnance iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki jih je nemški okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov v tujino. Pod mentorstvom Anite Zelenko, prof. geografije in zgodovine, je nastala raziskovalna naloga z naslovom »Slovenski izgnanci iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici med leti 1941-1945, katere povzetek predstavljamo v nadaljevanju. OKTOBER 2013 6. aprila 1941 se je druga svetovna vojna razširila tudi v Kraljevino Jugoslavijo. Dravsko banovino so razkosali trije okupatorji: Nemci, Italijani in Madžari. Območje današnje občine Sv. Jurij ob Ščavnici je pripadalo nemškemu okupacijskemu območju. Nemci so takoj pričeli z raznarodovalno politiko. Eden najbolj krutih ukrepov raznarodovalne politike za slovensko prebivalstvo je bila izselitev v Srbijo, NDH ali Nemčijo. Na podlagi nemške transportne knjige, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine v Mariboru, je razvidno, da je bilo iz območja današnje občine Sv. Jurij 13 JÜRJOVŠKO MLADI RAZISKOVALCI glasilo ob Ščavnici izgnanih 35 oseb, in sicer s 24., 25. in 26. transportom, ki so iz Maribora odrinili 23., 24. in 26. julija 1941. Vsi trije transporti so slovenske izseljence peljali v Slavonsko Požego v NDH. Raziskovalna naloga je bila predstavljena na 47. Regijskem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Radencih, kjer je bila ocenjena z zlatim priznanjem ter z uvrstitvijo v drugi krog na 47. Državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki je potekalo, 20. maja 2013, v Murski Soboti, kjer je bila ocenjena s srebrnim priznanjem. Z raziskovalno nalogo smo želeli ohraniti zgodovinski spomin na našo bogato lokalno zgodovino občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Avtorici raziskovalne naloge: Katarina Vrzel in Valentina Trbuc z mentorico Anito Zelenko, prof. »Zgodovina slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici« V šolskem letu 2012/2013 sta učenki devetega razreda OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Nastja Hecl in Sara Lovrec v okviru Zgodovinskega krožka, pristopili k raziskovalnemu delu na temo: Knjige, branje in bralna kultura, ki jo je razpisala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Na podlagi pridobljenih pisnih (šolska kronika) in ustnih (intervju z ga. Alenko Strah in ga. Mileno Lapi) virov sta raziskovali zgodovino slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Pod mentorstvom Anite Zelenko, prof. geografije in zgodovine, je nastala raziskovalna naloga z naslovom »Zgodovina slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici«, katere povzetek predstavljamo v nadaljevanju. Glavni namen raziskovalne naloge z naslovom Zgodovina slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici je bil prikazati zgodovinski razvoj tekmovanja slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Izhodišče je predstavljala empirična raziskava, izvedena med nekdanjimi nosilci tekmovanja za slovensko bralno značko na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici in šolski kroniki ter anketi med 180-timi učenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je potrdila hipotezo naloge. Ta je predvidevala, da se je tudi OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici uspešno vključila v organizacijo tekmovanja za slovensko bralno značko. Z raziskovalno nalogo z naslovom Zgodovina slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici smo razkrili delček lokalne zgodovine na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Raziskovalna naloga je bila pred14 Graf 1: Število učencev OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, ki so tekmovali za slovensko bralno značko. stavljena na državnem srečanju mladih zgodovinarjev v Vipavi, 30. maja 2013, kjer je bila ocenjena z zlatim priznanjem. Z raziskovalno nalogo smo želeli ohraniti zgodovinski spomin na našo bogato lokalno zgodovino OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Avtorici raziskovalne naloge: Nastja Hecl in Sara Lovrec, z mentorico Anito Zelenko, prof. Vir: Šolska kronika OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO PORTRET glasilo VEKOSLAV GRMIČ (4. junij 1923 – 21. marec 2005) »Človek ni samo tisto, kar pač je, temveč še bolj tisto, kar upa in ljubi«. Ob 90. obletnici rojstva škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki se je rodil 4. junija v Dragotincih – pod vznožjem Kapelskih goric – se ga želimo spomniti kot človeka besed, ki so pustile pečat in združevale ljudi, ki jih je nagovarjal. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Doma je bilo osem otrok, Vekoslav je bil predzadnji. Starši so bili mali posestniki, njegov oče pa je bil obenem še mizar, a starša sta komaj preživljala veliko družino. V Mariboru, kjer je obiskoval klasično gimnazijo, je štiri leta zastonj bival pri kapuci- OKTOBER 2013 nih. Po četrtem letniku se je preselil v privatno stanovanje, hrano pa je imel naprošeno po raznih mariborskih gostilnah: »Nekateri gostilničarji so imeli srce za uboge študente in so nam zastonj dali vsaj en topel obrok. Kljub temu pa sem bil v Mariboru zelo lačen, ponavadi smo študentje dobili le juho in kos kruha, kar pa je bilo premalo za mladega človeka. Spominjam se, da sem večkrat stal pred pekarno in jokal, ko nisem imel kruha in sem bil lačen. A nikoli mi ni prišlo na misel, da bi šolanje opustil in se vrnil domov (Misli iz šole življenja, str. 214)«. Gimnazijsko življenje je prekinila 2. svetovna vojna in vdor nemškega okupatorja na Štajersko. Grmiča so poslali v delovno taborišče v Strnišču (pri Kidričevem). Zaradi njegovega odličnega gimnazijskega spričevala so ga od tam kmalu zatem napotili na ptujsko gimnazijo, kjer je končal sedmi in osmi razred. Med študijem teologije na ljubljanski Teološki fakulteti, ga je, starega 27 let, škof Držečnik posvetil v duhovnika in ga po končanem šestem letniku nastavil za kaplana na Vranskem. Čez dve leti je tam postal župnik, leta 1960 pa prodekan braslovške dekanije. Ob pastoralnem delu v župniji je našel čas tudi še za nadaljevanje študija, predvsem ga je zanimal eksistencializem, ki je takrat v Evropi postajal vodilna filozofska smer, s katero so se srečali tudi njegovi profesorji J. Janžekovič, A. Trstenjak in S. Cajnkar. Leta 1961je doktoriral iz teoloških vsebin strahu v eksistencializmu. Kmalu zatem se je začela njegova akademska kariera. Na ljubljanski Teološki fakulteti, kjer je deloval 25 let, je prevzel predavanja iz posameznih poglavij dognatične teologije. Po škofovskem posvečenju, leta 1968 je prevzel 15 PORTRET, POVEDALI SO NAM JÜRJOVŠKO glasilo Na obisku pri Mariji Simonič – ljudski umetnici: slikarki, kiparki in glasbenici Marija Simonič, rojena Golnar – vsem nam dobro poznana kot učiteljica glasbenega pouka in likovne vzgoje, slikarka, kiparka in glasbenica. tudi ravnateljevanje v mariborskem bogoslovju. Še danes se ga duhovniki spominjajo kot dobrega in modrega svetovalca, predvsem pa vzgojitelja, ki je znal prisluhniti in svetovati. In ni naključje, da je bilo prav v času njegovega ravnateljevanja največ odločitev za duhovniški poklic. Raziskovalno se je posvečal tudi slovenski zgodovini, od Brižinskih spomenikov in Trubarja do časa po osamosvojitvi. Kot izvrsten govornik je nastopal na številnih javnih prireditvah in tako je s svojo pokončno držo in kleno besedo odstiral mnoge dileme, njegova razmišljanja pa so aktualna še danes. Pomemben del njegove dejavnosti je bilo tudi uredniško delo. S profesorjem Stankom Cajnkarjem, Edvardom Kocbekom in drugimi kulturnimi delavci je ustanovil revijo Znamenje (ime je predlagal prav Kocbek) in bil dolga leta njen glavni in odgovorni urednik, njegove razprave pa so objavljali tudi drugi, ne samo slovenski ampak tudi evropski časopisi in ugledne revije. Leta 1991 se je dr. Vekoslav Grmič upokojil kot redni profesor Teološke fakultete. Kot predavatelj je bil povabljen na mnoge evropske fakultete in izkušnje, ki si jih je pridobil kot iskalec resnice, so ga izoblikovale v intelektualno in moralno avtoriteto, iskanega sogovorca in svetovalca, h kateremu so se ljudje vedno znova zatekali po nasvete in pomoč, saj so bile njegove razumevajoče besede besede upanja, tolažbe, izvirajoče iz globokega premišljevanja in molitve. Leta 2002 je postal častni občan pri nas, v Svetem Juriju ob Ščavnici, istega leta pa ga je predsednik republike odlikoval s srebrnim znakom svobode. (povzeto po besedah Srečka Reherja iz knjig Misli iz šole življenja in Poslednji spisi) Klavdija Bec 16 Prijetna gospa z srebrnosivimi lasmi, plavimi očmi, brez gub na obrazu, ki bi zaznamovale leta. Po smrti moža Bineka živi sama, pa vendrale ne sama, saj jo vsak dan obišče hčerka Monika z družino ali pa gre ona v Rjavce. Družbo ji delajo tudi številne fotografije svojih vnukov – Ane in Jakoba – stene pa krasijo slike, ki jih je ustvarjala skozi desetletja. Razgibana prleška pokrajina, cvetovi živordečega maka na žitnem polju ali rumene sončice, obsijane s soncem – vse to so motivi, ki jih rada upodablja – pogled nanje ti ogreje srce in dušo. Na omari so njeni kipci. Vsem poznan lik žanjice, v katerem je upodobila svojo mater. Pogled nanjo ti pove, da je srečna v tem svojem svetu, da uživa v trenutkih, ko sedi s čopičem pred slikarskim platnom ali z dletom oblikuje kipec iz lesa in mu vdihne dušo, srečna je ko prepeva skupaj z svojimi ljudskimi pevkami. OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO POVEDALI SO NAM glasilo Marija se je rodila v Sovjaku, očetu Janezu in materi Mariji. Otroške radosti je delila skupaj s štirimi brati: Janezom, Frančekom, Tonekom in Slavkom. Leta 1938 se je družina preselila v Biserjane. Oče Janez je bil cerkveni slikar in podobar, imel je brata Tomaža, ki ga je podpiral v času šolanja, da bi kasneje lahko skupaj ustvarjala.Tomaž se je najprej učil pri kiparju Cesarju v Savinjski dolini, kasneje pa je obiskoval šolo za umetno obrt v Ljubljani, študij je nato nadaljeval na likovni univerzi v Münchnu, vendar mu ga ni uspelo dokončati, ker so ga kot vojaka vpoklicali v prvo svetovno vojno, od tam pa se ni nikoli vrnil domov. Očetu Janezu se tako ni nikoli izpolnila želja, da bi ustvarjala skupaj z bratom, zato je nadaljeval sam. Takrat še verjetno ni slutil, da bodo njegovih in bratovih talentov deležni njegovi otroci: Marija in Franček sta imela »žilico« za slikarstvo in kiparstvo, Janez in Franček sta bila »malarOKTOBER 2013 ja«. Družino Golnar je povezovala tudi ljubezen do glasbe – tudi s tem talentom so bili obdarjeni vsi otroci in starša. Tako si je Franček sam lastnoročno naredil več kitar, od njega se je tudi Marija naučila igrati, vendar se mu ni nikoli izpolnila želja, da bi mu Marija zaigrala, ko bo prišel iz vojske. Druga svetovna vojna ni prizanesla družini Golnar; 1942 je bil kot talec ustreljen brat Tonek v Mariboru, brat Franček je umrl l. 1945, brat Slavko je bil kot ranjenec v bolnišnici na Tirolskem, od tam pa je po vojni odšel v Ameriko, tudi brat Janez je bil v vojski – po vojni se je vrnil domov in se poročil v Dragotince. Oče Janez je bil tisti, ki je Marijo vzpodbujal, da je začela slikati. Prva slika, ki jo je naslikala, je bila oljna, in sicer jezero z otokom. Tudi kipariti je začela na pobudo očeta – prvi kipec, ki ga je naredila, je bil kipec Marije. Kipec so imeli shranjen v sobi na omari, prišli so miličniki, niso verjeli Mariji, da ga je naredila sama. Misleč, da ga je oče, so ga za to kaznova- je učila razredni pouk, istočasno v dveh izmenah še likovni, glasbeni in tehnični pouk in seveda vse, kar je bilo potrebno. Še danes se je učenci spominjajo kot dobre, učiteljice, ki jih je imela zelo rada, tako da so jo velikokrat v » procesji« spremljali domov. Kasneje je učila likovni in glasbeni pouk in vseskozi vodila šolski zbor. Kljub temu, da je bila zaposlena v šoli, da je imela doma družino, se je v prostem času zatekala v svoj svet. Njeni liki – na platnu ali v lesu – so tople, čuteče, nekoliko resne osebe z veliko voljo do življenja in optimizma. Njene slike krasijo stene skoraj vsake hiše v vasi ali okolici – to so predvsem darila, ki jih Marija velikodušno deli svojim znancem in prijateljem. Tudi njene kipce – največkrat upodabljajo Kristusa na križu, najdemo v številnih naših domovih, v vaseh na prostem ali cerkvah. Kristus na oltarju naše cerkve je Marijino delo, Sveti Florjan v gasilskem domu, Ivan Cankar pred blokom pri Sv. Juriju, Ivan Vuk na Stari Gori, največji kip stoji pred srednjo kme- li. Svoje talente ja Marija nadalje »šolala« najprej na šoli za umetno obrt v Ljubljani, potem pa še na Višji likovni v Mariboru – študirala je namreč ob delu – takrat je bila že učiteljica v domači šoli. Najprej tijsko šolo v Mariboru – to je lik žanjice. Marijina tretja velika ljubezen je ljubezen do glasbe, saj že 32 let vodi Ljudske pevke. Izdale so že tri CD-je. Začele so pravzaprav z nastopom na TV Beograd 17 JÜRJOVŠKO POVEDALI SO NAM glasilo Marjanom Drobcem tudi likovno razstavo) in skupina pevk se je obdržala do danes. Pevke so se menjavale, bile pa so to predvsem Marijine učenke in dve prijateljici. Mariji želimo, da bi še velikokrat sedla pred slikarsko platno in ustvarila še veliko sončnic in maka na polju, da bi s pomočjo dleta in kladiva ustvarila še kakšen kipec, da bi še veliko, veliko let prepevala z Ljudskimi pevkami, da bi še dolgo tako »bogato » uživala jesen življenja … Z Marijo Simonič se je pogovarjala: Marija Kocuvan Fotografije: Klavdija Bec (na pobudo Rozine Kraner, ko so obiskali pobrateno občino Mladenovac, tam pa je imela Marija skupaj z »Imate učenca, ki vstopa v nov proces šolanja, ne pozabite na sočutje in brezpogojno ljubezen.« Prvi dan šole je lahko pravzaprav eden izmed najstresnejših dni v življenju otroka kot tudi staršev. Prvošolčki bodo prvič prestopili prag učilnice in zagledali bodo nove obraze (nova učiteljica, nova pomočnica, novi prijatelji, nov prostor, nova pravila, nove obveze) … Pravzaprav vsak življenjski prehod zahteva tudi kasneje od dijakov in v začetku študija soočenje s spremembami, ki izzovejo v otroku in mladostniku stres. Starši imamo pri tem ključno vlogo z možnostjo nudenja podpore, pomoči, večkrat smo na žalost lahko tudi izvor težav. Pri vcepljanju predstav o šoli, pri motivaciji, organizaciji, komunikaciji, pri naših lastnih vrednotah, ki jih projiciramo na otroke, predvsem pa pri pojmovanju ter izražanju ljubezni, ki naj bi bila do otroka brezpogojna. Pa večkrat ni. Mnogi starši se ne znajdejo v vlogi »biti v pomoč otroku« skozi šolske obveznosti. Postavljajo se tudi vprašanja, kot so: Kako reagirati ob znakih stresa otroka? Koliko naj bo samostojen pri učenju? Kako pravilno oz. v pravi meri umestiti prostočasovne dejavnosti in druge aktivnosti? Katere izbrati? Na katere znake moramo biti pozorni in kdaj lahko gre za pojav hujših anksiozno-depresivnih simptomov? Ali izbrati permisivno ali regresivno vzgojo? Žalostno pa je, da si takšnih in podobnih vprašanj največkrat niti ne zastavljamo in preprosto našega otroka niti ne opazimo. Z Andrejem Omulcem sva sklenila, da bova o tej tematiki pripravila prispevek, v katerem bova oba razmišljala o teh vprašanjih, otrocih, naših vzgibih, 18 Foto: Osebni arhiv O pravilnem pristopu staršev in skrbnikov do svojega otroka, ki vstopa v nov proces šolanja, smo se pogovarjali z Andrejem Omulcem, mag. zakonskih in družinskih študij, ki sicer deluje tudi pod okriljem SCD Murska Sobota, preko Zveze prijateljev mladine Ljubljana/Moste pri projektu Psihosocialne pomoči družinam. vsemu življenju. Vprašanje je široko in ko začneš pogovor o tem, se ti odpirajo nova in nova obzorja, nove, drugačne vsebine življenja, ki so tako zelo med sabo povezane. Odpirajo ti vstop v lasten čustveni svet, kjer so tudi poti in odgovori do boljših odnosov – sreče – če upaš vstopiti, se jih upaš dotakniti. Pogovor začneva na »samem začetku«, torej ob vstopu otroka v šolo. Na tej točki se pojavi veliko sprememb, ki izzovejo čustva. Strah, vznemirjenost, cel kup vprašanj, ki zvedavemu otroku rojijo po glavi, ko na ramenih, s torbo večjo od njega samega, zre v velika vrata pred seboj. Sledi soočanje s spremembami, reakcije, prilagoditve. Strah je spremljajoče čustvo otrok in staršev. Je normalno čustvo, ki spremlja otroke, mladostnike in vse nas ob soočanju z novim. Ampak v kolikšni meri je ta strah »normalen« ter zaOKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO POVEDALI SO NAM glasilo OKTOBER 2013 Kar opažam sama, je, da je večkrat prenekatero mamo strah spodrsljajev otroka, potem te lastne strahove projicira na otroka, bodisi zaradi zaščitništva, zaradi lastne nesamozavesti ali pristopa do spodrsljajev v življenju. Pa so vendarle sestavni del življenja, ki delajo ta svet tako pisan, če izpostavim malce simbolično v pozitivnem smislu. Morda kdaj tudi marsikdo od odraslih ne verjame v samega sebe in potem tudi ne v svoje otroke ter jih postavi dosti nižje kot so sami sposobni? Tudi negativne predstave o šoli opazim, v smislu stavkov: »Zdaj se ti pa neha igra in bo samo še učenje!« Ali pa si starši želijo, da bi njihov otrok bil popoln, do druge skrajnosti, ko sploh ne opazijo lastnega otroka? Vse to je res. Nadaljeval bi s tem, da starši pogosto ne opazijo lastnega otroka. To je ključno. Če ga opaziš, Foto: Osebni arhiv kaj je v nekaterih primerih tako presežen? »Rad bi že na začetku poudaril, da sta vsak primer in situacija specifična, kot je vsak človek zgodba zase in vsak odnos, ki nastaja med nami. Čim bolj se moramo tudi izogibati posploševanj. Tako mora vsak starš znotraj tega, kjer se nahaja sam in njegov otrok, in v vsem, kar prebere in sliši, črpati tisto, kar je najboljše zanj. Strah je do neke mere normalno čustvo; če nimaš malce strahu, potem ne jemlješ zadeve tako resno ali bolje rečeno neke odgovornosti do zadev v življenju. Otrok in kasneje mladostnik se sooča s spremembami in temi občutji. Ampak, če se pojavlja velik strah pred novimi zadevami, potem se moramo vprašati zakaj in predvsem kako se starši potem na to odzivajo? Velikokrat se dogaja, da se otrok v domačem okolju ne počuti varno, ob starših ne začuti varnega zavetja, ne ve, kako se bodo razvile neke predvidljive situacije, morda tudi nima brezpogojne ljubezni. Če se doma ne počuti varno, kako se bo potem počutil varno drugje? Vprašanje je, kaj je varno okolje, vendar, če otrok lahko nekako zaupa staršem in ob njih ne doživlja nekih večjih razočaranj, tudi nenačelnosti, ki mu zamajajo zaupanje, potem bo nekako podzavestno vedel, da ga starši ne bi poslali nekam, kjer bi se mu kaj strašnega dogajalo. Tudi načelnost, strinjanje obeh staršev je pomemben dejavnik. Pri samem vstopu v vrtec je pomembno uvajanje, ki pa je pogosto žal prekratko. Potrebno je oblikovati predvidljivost, postopne ponavljajoče dogodke, jim opisati, kaj se bo dogajalo čez dan, kaj bodo počeli, s čim se bodo igrali, kaj bo za malico itd. Skozi vztrajanje pri teh dejavnostih se bo otrok počutil varnega, ker mu bodo redni obredi, postopki predstavljali oporo in ga pomirjali. Pomembno je, da otrok začne zaupati vzgojiteljici, ki bo kasneje del dneva preživela z njim. Starš ali skrbnik je tisti, ki lahko otroku najbolje regulira občutja, ki se mu pojavljajo ob vstopu v vrtec. Npr. vzgojiteljica lahko povabi starše, naj pridejo v skupino skupaj s svojim otrokom, ki naj jim razkaže prostore. Starši naj sodelujejo pri najljubših dejavnostih svojega otroka, kot so slikanje, oblikovanje gline, igra s kockami … Nikakor za otroka ni dobro, da se ga nekje kar pusti, saj se v njem nakopičijo katastrofalna pričakovanja, otrok pričakuje, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Ta težka občutja mora zregulirati sam, kar pa zanj pomeni velik stres in stisko. Na nek način sploh ne ve, ali bo mama prišla nazaj ponj in to lahko v tistem trenutku občuti kot veliko tesnobo in nemoč. Zato je zelo pomembno uvajanje, in to skupaj s skrbnikom, ki otroku pomaga, da nek prostor in ljudje znotraj prostora postanejo domači. ga boš poslušal, boš pokazal sočutje, boš tam. Ravno otrok ter kasneje mladostnik, ki ima določene strahove in je celo v stiski - rabi pomoč, sočutje. Problem pa je, da ravno ti tega ne dobijo. Otrok, mladostnik, ki bo vedel, da je pomemben, da tudi lahko pokaže svojo ranljivost, da mu bodo prisluhnili, bo to delil s starši in se ne bo zapiral vase. Seveda moramo upoštevati karakterne predispozicije, ampak pogosto se dogaja, da otrok ne deli svojih čustev, ker noče recimo obremenjevati staršev, saj mu ti sporočajo, da imajo že oni sami težave, ali da so njihova čustva pomembnejša od otrokovih. Če otrok od staršev dobiva negativne povratne informacije, lahko kot posledica nastopijo 19 POVEDALI SO NAM vedenjski problemi, v bistvu pa otrok hrepeni in potrebuje njihovo čustveno podporo. Starši pogosto tudi ne slišijo, kaj jim otroci sporočajo in otrok se zapre v sebe. Poglejte samo obdobje pubertete, ob vstopu v srednjo šolo. Zelo občutljivo obdobje, ko dobi otrok cel kup novih težjih zadolžitev v šoli, hkrati vstopa v puberteto, išče svoj lasten jaz, se odceplja od staršev – oni pa namesto da bi mu stali ob strani, mu prisluhnili, mu na primer sporočajo svojo jezo, ker je otrok uporniški.V tem obdobju je pomembno, da so starši pozorni, kaj otrok želi povedati s svojimi dejanji, velikokrat sporoča, kako mu je. Če starša v odnosu ne uspeta razrešiti napetosti, ki se med njima kopičijo ali se celo ločujeta in nimata časa za otroka, lahko vse to otrok podzavestno prevzame nase in kako se bo odprl, izrazil lastna čustva, če jih ne sme. Lahko bo burno odreagiral v določeni situaciji, dostikrat se otrok v takih primeri zateče v družbo, ki ga sprejema, to so po navadi skrajne neprimerne družbe, kjer so lahko prisotne tudi droge, ki otroku pomagajo, da telo prenese vse stiske, ki v njem nastajajo in se kopičijo. Tudi skrajno, disocialno vedenje je del frustracij, ki se nakopičijo doma. Zato bi lahko rekli, da je osnovna celica zdrave družbe partnerski odnos, ki je temelj za zdrav razvoj posameznika znotraj družine. Torej je zelo pomembno, da smo ob njem. Tudi, kadar se uči? Pomembna je naša prisotnost. Da čuti, da smo tam, ko nas potrebuje, da je pomemben, cenjen in ljubljen. Kar se tiče učenja, ne pomeni, da bomo pri prvošolčkih ter v nižjih razredih delali naloge namesto njega, ker mu s tem odvzamemo samostojnost, občutek moči, zmožnosti, kar za njegovo samozavest ni v redu. Ampak biti poleg pomeni v nižjih razredih biti prisoten, sedeti ob njem in biti prisoten v smislu podpore. Otrok se v osnovi lahko uči, zakaj se pa ne more, so pa že druga vprašanja, velikokrat je to zaradi stisk, ki vplivajo na njegov čustveni in fizični razvoj. Ne učimo se zato, da bi bili prvi. Na misel mi pride stavek »Zakaj se učimo« ter me ob tem prešine podoba otroka, ki tako radovedno, vedoželjno črpa vse znanje, ko pri petih letih teče po dvorišču, kasneje pa dobi beseda učenje zanj kar nekako negativen prizvok, dobi skremžen obraz …. Vem, da ne morem spet posploševati in da je ta skremžen obraz tudi kdaj prisoten ob tem, ko se otrok sooča z nečim, kar mu ni pogodu, ko se mu postavijo meje ter se zave, da se mora učiti tudi nečesa, kar mu ni všeč. In kasneje v življenju moramo marsikdaj sprejeti tudi kakšno nalogo, ki nam ni ravno povšeči, to 20 JÜRJOVŠKO glasilo je preprosto del življenja, zorenja, odraščanja. Ampak ob vsem tem ne morem kar mimo misli, da otrokom dajemo napačne predstave o tem, zakaj se učimo v življenju, jim privzgajamo preveliko storilnost v smislu, da naj se pridno uči, ker bo potem ljubljen. Tudi s pojmom »zmaga in biti prvi« zelo povezujemo in pogojujemo ljubezen. Otrokom bi morali podati nek globlji smisel, zakaj se uči, ki ga kasneje ne bi naredilo tekmovalnega v negativnem smislu, v dvigovanju ega in moči, ampak bi mu odprlo zdrav pristop do življenja, mu podalo uvid do odgovornega delovanja v sami delovni funkciji, predvsem pa globino zavedanja in poznavanja samega sebe ter sledenja sebi. Šport je v osnovi dober in velja zdrav duh v zdravem telesu, ko pa pridemo do tekmovalnosti in profesionalizma, se pa zdravje in poštenost hitro končata in v večini primerov nastopi boj po premoči, za katero se naredi vse in tako pridemo do skrajnosti, v katero je posameznik potisnjen, če hoče biti uspešen. Če pogledamo nekatere politike, poslovneže, podjetnike, ki nimajo nobenega občutka do soljudi, je slika podobna – vse za moč, oblast, denar. Lahko bi jim rekli peskovnik ranjenih, saj se borijo za svoj del peskovnika in ne gledajo na ostale, ki se igrajo z njimi. Če ti ljudje ne bi imeli izkrivljene samopodobe, se ne bi borili eden z drugim, ampak bi reševali težave složno. Zato se mi zdi zelo pomembno, da otroke vzgajamo v duhu skupnosti, ob zavedanju in graditvi občutka pripadnosti, ne pa v skrajnem individualizmu, naperjene drug proti drugemu – kasneje politike, direktorje, ki so tam zaradi samega sebe, volje do moči, nastopaške glasbenike … Opozorilo za tiste obstranske dejavnosti, ki so preveč naravnane v zmago, tekmovanje – otrok naj hodi k nečemu, kar ga veseli in vsaj do 15. leta starosti naj to ne bo profesionalnega značaja. Velikokrat se zgodi, da starši svoje neuspehe krpajo z uspehi svojih otrok … Kaj pa če nekdo želi izbrati poklic, ki staršem ne ustreza – in bo srečen! Lahko bi razpredala, zakaj smo današnjo družbo naredili takšno, kot je. Sestavljamo jo posamezniki z vsemi svojimi lastnimi zgodbami, ozadji. Danes se mi zdi, da nezaposlenost in kriza še bolj poglabljata v splošnem preveliko ambicioznost staršev do svojih otrok, da projicirajo nanje svojo lastno nesamozavest, strahove in želje. Vsi otroci, če povem čisto na primeru, pa le ne morejo in prav gotovo ne želijo biti verjetno znanstveniki in direktorji. Danes biti pameten, visoko izobražen pomeni vrednota, kaj pa srčnost? Seveda se pojavi najprej vprašanje, če smo vsi za vse OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO glasilo V OBJEKTIV SMO UJELI Sprejem najuspešnejših učencev V prejšnji številki je bil objavljen prispevek o sprejemu uspešnih učencev, njihovih mentorjev in ravnatelja Osnovne šole, pri županu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Objavljamo še nekaj fotografij s sprejema. Fotografije: Klavdija Bec OKTOBER 2013 21 JÜRJOVŠKO V OBJEKTIV SMO UJELI glasilo VOŽNJA S KOLESI IN SKIROJI »Z igro odkrivamo matematiko« je naslov letošnjega prioritetnega področja, ki ga bomo izvajali v našem vrtcu Sonček. Na fotografiji je prikazana ena izmed dejavnosti, kjer otroci utrjujejo barve, razvrščajo po velikosti, dolžini, štejejo,.. Namen je, da preko šolskega leta otrokom ponudimo različne matematične aktivnosti ter predvsem matematične didaktične igre, ki jih povezujemo z ostalimi področji. Od drugega do sedmega leta se namreč razvije največ osnovnih matematičnih konceptov, zato naj otroci aktivno konstruirajo svoje lastno znanje. (Marinka Hojs, vzg.) Foto: Andreja Majcen Z otroci se skorajda vsakodnevno odpravimo na sprehode po bližnji okolici vrtca. Pohodi oz. sprehodi so namreč pomemben dejavnik tako glede gibanja kot preživljanja časa v naravi. Na naši poti opazimo vedno nekaj novega in zanimivega. Tokrat je pozornost otrok IV. skupine pritegnil »bager« ob katerem smo se fotografirali. (Marinka Hojs, vzg.) OKTOBER 2013 Foto: Marinka Hojs Foto: Marinka Hojs V vlogo prodajalcev so se odlično vživeli najstarejši otroci našega vrtca, ki so obiskovalcem ponujeno prodajali za gumbe. Simbolna igra trgovanja je potekala v pridihu navdušenosti veselja vseh otrok. (Andreja Majcen in Barbara Muhič) Foto: Marija Rudolf Foto: Andreja Majcen VI. skupina, vzg. Marija Rudolf, Tanja Zorman Našo skupino je začelo obiskovati devet otrok, ki so se na novo vključili v vrtec. Seveda je za otroke, kot tudi starše to velika prelomnica, ki pa jo je treba sprejeti. Da bi bila težava čim manjša se vzgojiteljice trudimo otrokom novo okolje čim bolj približati domačemu. Ena izmed teh dejavnosti je tudi vožnja s kolesom, ki ga skoraj zagotovo imajo vsi doma. V vrtcu pa so kolesa še bolj zanimiva, drugačna, dodali smo še skiroje in dopoldne v vrtcu je minilo kot bi trenil. 22 JÜRJOVŠKO V OBJEKTIV SMO UJELI glasilo Novo šolsko leto in otroci so nama že postregli z novimi idejami, kaj početi, o čem se pogovarjati, kaj je tisto, kar bo otroke najbolj motiviralo, da bodo radi obiskovali vrtec. Otroke v skupini je pritegnilo že to, da so v šoli, ki je velika, v igralnici, ki je prostorna, obiskujejo telovadnico, ki je »neskončna«… Ponosni so na to, da so skozi počitnice zrasli in hodijo v šolo v vrtec. Za dober začetek leta pa je bilo potrebno urediti igralnico. Pri tem so pomagali tudi otroci. Oblepili in polepšali so koše za ločevanje odpadkov. (Mateja Maguša) Foto: Mateja Maguša MI PA SMO ŽE V ŠOLI, HA, HA! Foto: Mateja Maguša Ob pogovoru z njimi pa so prihajale različne ideje, o čem bi radi kaj več slišali: živali, številke, abeceda… Zato bo naša prioriteta v skupini igra z matematiko. Spoznavali bomo živali v Afriki in jezik obdelali skozi temo Lepa beseda, lepo mesto najde. Rojstnodnevne zabave ravno tako niso od muh, saj nam jih že od septembra vedno popestri čebelica Medica, s katero otroci plešejo čebelji ples. (Mateja Maguša) SPREHOD V GOZD IN NABIRANJE JURČKOV VI. skupina, vzg. Marija Rudolf, Tanja Zorman Foto: Marija Rudolf OKTOBER 2013 Foto: Marija Rudolf Otroci so povedali, da so čez vikend bili skupaj s starši v gozdu. Seveda čas nabiranja jurčkov je tukaj. Zakaj pa ne bi poskusili tudi mi. Najprej smo se s sprejem zaščitili pred klopi in se odpravili na sprehod do gozda. Otroke sva seznanili s kar nekaj pravili, ki jih upoštevamo v gozdu in še posebej pri nabiranju jurčkov. Skoraj nismo mogli verjeti, ko je vzgojiteljica Tanja našla prvega jurčka. Takoj za njo ga je našel Alen. Kakšno veselje, lahko vidite na posneti fotografiji! 23 JÜRJOVŠKO V OBJEKTIV SMO UJELI glasilo Foto: Klavdija Bec Lepotice in zver. Odlični mentor Mitja, PGD Sovjak, in njegove državne prvakinje. Bravo, PGD Sovjak! (Breda Žunič) Največ simpatij med nastopajočimi je prejel harmonikar Žan Prša. Žan, pogumno naprej. (Breda Žunič) Foto: Klavdija Bec Foto: Klavdija Bec OKTOBER 2013 Foto: Klavdija Bec Foto: Klavdija Bec Igrišče pred našo OŠ so napolnili mladi iz vse Slovenije. Vsi so pohvalili odlično organizacijo, gostoljubje, naše kraje. (Breda Žunič) V naši Občini, v naši GZ, je PGD Sovjak zakon. Odlično delajo z vsemi selekcijami, odlično so izpeljali tudi Državno tekmovanje v gasilski orientaciji. (Breda Žunič) BREZ ŽENSK NIKJER NE GRE. Melita, blažena med gasilsko in občinsko oblastjo. (Breda Žunič) Foto: Klavdija Bec PGD Sovjak ni bilo uspešno le po organizacijski, ampak tudi po tekmovalni plati. 24 JÜRJOVŠKO glasilo POVEDALI SO NAM - kar nismo. In tudi nadaljnje, ali si sploh želimo vsi biti »direktorji«? Se kot starš vprašamo, kaj pa če moj otrok izbere poklic, ki ni po moji volji? In ne zato, ker ne bi zmogel iti v gimnazijo in ker nima petic, temveč zato, ker ga ta poklic neizmerno veseli. Ali se vprašamo, če imamo vrednote različne? In da so vsebine življenja, naše vloge veliko širše in globlje od tega, da predstavljamo nek določen poklic. Ne moremo imeti vsi petic v šoli in ne pri vseh predmetih. Lahko bi se sicer tudi dotaknila celotnega šolskega sistema, ki je že v osnovi tako zastavljen, da daje premalo poudarka na vsebine in predmete, ki otroka ter mladostnika v šoli zanimajo, preveč je usmerjanja v splošno znanje in razprševanje energije v vse predmete. Da bom konkreten, šola bi morala imeti več posluha, razumevanja in strpnosti do nekoga, ki mu na nekem področju pač ne gre najbolje. vljamo »mozaik« odnosov vzgoje otrok, ki je dosti širši, prepleten, kot pa je morda videti na prvi pogled – in naj zaključimo z mislijo sogovornika, ki posredno nakazuje, kje se tudi stvari »začnejo« in o čemer bova spregovorila v enem od naslednjih člankov: Odnos je tisti, ki rešuje. Če v partnerskem odnosu predelamo težave, ki nastopijo, otrokom naredimo veliko uslugo, saj se njim ni treba ukvarjati z našimi partnerskimi težavami. V starševstvu je pomembno, da se starši odzivajo na otroka in so z njim sočutni, kar pa nima nobene povezave z razvajanjem. Neodzivanje na otroka pomeni enako kot otroka prezreti. Seveda se morajo otroku postaviti jasne meje, ki morajo biti vedno enake, a tudi to za otroka pomeni varnost in pripadnost. Največjo uslugo oče otrokom naredi, da ima rad njihovo mamo. Vse od naštetega je pomembno, ko starši sesta- Z Andrejem se je pogovarjala Karmen Sočič »V glavi imam že tretji del« Obiskali smo režiserja Boštjana Zorka, ki je posnel drugi dela filma Masaker. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari iz zakulisja omenjenega filma. Zakaj si se odločil posneti film? Ker me je to že od malih nog zanimalo in sem hotel sam poskusiti, kako je posneti film. Zakaj si odločil za grozljivko? Preprosto, rad jih gledam in že od nekdaj sem rad pisal zgodbe. Teh zgodb se je že kar nekaj nabralo, za film pa sem vzel zgodbo, ki se mi je izmed vseh zdela najbolj zanimiva. Vemo, da je bil prvi del dobro sprejet, kako je bil film sprejeti iz tvojih oči? Presenečen sem bil, da je bil film sprejet tako dobro. Kaj lahko pričakujemo v drugem delu? Film je nadaljevanje drugega dela v njem je tudi več nasilja kot v prvem delu, nekaj je tudi akcije in celo romantike. Prepričan sem, da je drugi del je veliko kvalitetnejši kot prvi. Kako dolg je film? Drugi del je 40 min. daljši od prvega in je dolg 104 min. Koliko igralcev nastopa v njem? Nastopa trideset igralcev, od tega jih ima vidnejšo vlogo 15. OKTOBER 2013 Na premieri so bile karte razprodane, kaj pričakuješ kakšen bo odziv filma? Verjamem, da bo film še bolje sprejet, kot je bil prvi del. Če bo res tako, ga bom prijavil na Grossmanov 25 POVEDALI SO NAM JÜRJOVŠKO glasilo na internetu, in porabil res veliko časa za vse skupaj. Si imel kakšne večje težave pri delu? Ja imel sem nezgodo, ko sem zmontiral zadnji del filma, se mi je mapa, v kateri sem imel film, enostavno izbrisala, tako sem res veliko živcev in truda vložil v to da sem film ponovno spravil skupaj. Kako je s stroški filma? Stroškov je kar nekaj, ampak smo v tem drugem delu našli nekaj sponzorjev. Veliko večino delamo preko Ljubiteljskega dramskega društva (filmska sekcija Z-team) Sveti Jurij ob Ščavnici. festival in ga predvajal še po drugih delih Slovenije. Kje vse si ga bomo še lahko ogledali? Milim, da ga bomo predvajali vsaj še po sosednjih občinah, če ne še kje drugje po Sloveniji. Zanimivo se mi zdi, da si uporabil narečja, prleški jezik. Če film delamo v našem kraju, se mi zdi dobro, da je v našem narečju. Igralci v filmu, ki so iz različnih krajev Pomurja in Štajerske, tako vsi govorijo v svojem narečju. Kako je z nadaljevanjem, boš v prihodnosti posnel še kaj? Seveda, v glavi imam že tretji del. Tako sem tudi v tem delu postavil konec tako, da je možnost nadaljevanja filma. Tretji del imam namen posneti v bljižni prihodnosti. Snemanja se že prav veselim. Kaj se ti v filmu zdi najbolj zanimivo? Meni je zanimiv celoten film. Še posebej pa to, da igralci improvizirajo glede teksta. Tako sem se določil zato, da tudi igralci lahko pripomorejo k večji zanimivosti filma in v film dajo svojo identiteto. Kaj je bilo pri filmu najtežje? Največja težava je bila dobiti skupaj vse igralce. V filmu je kar veliko težkih scen, še posebej pa tiste, ko morilec ubija. Težka je bila tudi scena z avtomobilom. Veliko pozornosti sem moral dati varnosti. Seveda pa smo se ob samem snemanju tudi veliko zabavali. Kako pa je bilo z montažo filma? Ta del je bil psihično kar naporen zame, saj sem vse delal sam. Film se montiral sproti, glasbo sem poiskal 26 Boštjan, hvala ti za čas, ki si si ga vzel za ta pogovor. Ekipa Jürjovškega glasila ti želi vse dobro pri predvajanju in promociji filma. Z Boštjanom se je pogovarjal Andrej Omulec Fotografije: Boštjan Zorko OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO glasilo UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE, IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA »Na jesenski tržnici v vrtcu Novoustanovljeno društvo Sonček«, 23. 9. 2013 – Sarin svetilnik Začetek jeseni, ki nam v vrtcu Sonček prinaša mnogo radosti, od kostanjev do jesenskega sadja, smo obeležili s pripravo že tradicionalne jesenske tržnice. Predstavljamo vam novoustanovljeno društvo Sarin svetilnik, nevladno humanitarno organizacijo, ki opravlja javno koristne dejavnosti na področju psihosocialne pomoči in psihoterapevtske obravnave, namenjene otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski. Foto: Andreja Majcen Otroci in vzgojiteljice iz skupin V, VI in VII smo si tržnico pripravili na ploščadi za šolo, saj imamo svoje igralnice v prostorih šole. V vrtec so otroci skupaj s starši prinesli različne jesenske plodove. Že nekaj dni prej pa smo si v igralnicah izdelali denarnice ter slikovno gradivo z napisi in cenami jesenskih plodov. V vlogo prodajalcev so se odlično vživeli najstarejši otroci našega vrtca, otroci iz skupine VII, ki so obiskovalcem ponujeno prodajali za gumbe. Simbolna igra trgovanja je potekala v pridihu navdušenosti in veselja vseh otrok. Nekaj je bilo tudi takih obiskovalcev, ki so si gumbe pozabili prinesti s seboj na tržnico, a nič zato – otroci iz skupine VII so poskrbeli, da so si jih lahko ta dan izposodili pri njih v »Gumbariji« in si tako kupili želeno. Na jesensko tržnico smo povabili tudi našega ravnatelja, računovodkinjo in tajnico ter tako praznovanje jeseni obogatili s skupnim druženjem, petjem in rajanjem. Bogata, barvita tržnica nam je popestrila lepo jesensko dopoldne v vrtcu Sonček, kjer se vsi skupaj že veselimo prihajajočih se dni, saj vemo, da nas čaka še veliko zanimivosti, radosti, ob katerih bomo spet uživali in se veselili. Andreja Majcen, dipl. vzg. in Barbara Muhič, vzg. OKTOBER 2013 Društvo Sarin svetilnik, s sedežem v Vidmu 1, se je ustanovilo pred kratkim kot nevladna humanitarna organizacija, in sicer z namenom opravljanja javno koristne dejavnosti na področju psihosocialne pomoči in psihoterapevtske obravnave, namenjene otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski. Izvaja tudi druge dejavnosti na področju ozaveščanja in informiranja javnosti in države o problematiki psihičnih stisk. Posebna pozornost je namenjena tudi podpori in obravnavi otrok in mladostnikov, ki so doživeli kakršnokoli obliko nasilja oz. zanemarjanja, ter ozaveščanju o tej problematiki. »Sarin svetilnik« – kot kažipot, ki nam pomaga v prelomnih življenjskih trenutkih Društvo Sarin svetilnik si kot prostovoljno in nepridobitno združenje posameznikov želi čim bolj učinkovito, kakovostno in v javnem interesu delovati na področju socialnega varstva, na temelju zagotavljanja človekovega dostojanstva, enakih možnosti in predvsem preprečevanja socialne izključenosti. Njihova vizija, predvsem pa poslanstvo, se navezuje na simboliko imena svetilnik kot kažipota nečesa, kar nas vodi in nam pomaga v prelomnih življenjskih trenutkih, kriznih situacijah s svetovanjem, podporo ter različnimi oblikami pomoči. V tem pogledu nam ponuja preseganje tabujev, senzibiliziranje javnosti o problematiki zanemarjanja in zlorab ter prispeva k razumevanju in sprejemanju drugačnosti kot dela lastne resničnosti, kot svobodo, ki osvobaja strahov, predsodkov in nerazumevanja. »Sara« v hebrejščini pomeni »princesa«, le-ta, ki je označena ali obdarjena 27 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA s posebnostjo, kar jo razlikuje od drugih, ji daje drugačnost, ki je hkrati nekaj več. Če se v tem kontekstu navežem na simboliko oz. mitologijo pravljic (z njimi se pogosto srečujemo v okviru našega dela z otroki) – v tem pogledu je tudi svetilnik dar, ki nam ponuja resnico sprejemati različnost kot del lastne resničnosti, kot svobodo, ki osvobaja strahov, predsodkov in nerazumevanja. V današnjem času, ko je kriza vedno večja, je zelo pomembno, da imamo nekoga, ki nam stoji ob strani in kaže luč sredi teme. Poudarek na svetovanju, informiranju in drugih oblikah podpore ter pomoči ljudem v stiski Cilji društva so usmerjeni v nudenje čim bolj kakovostne pomoči na področju socialne, psihosocialne problematike in psihoterapevtske obravnave, podpore ter spremljajoče podporne aktivnosti pri razreševanju, spreminjanju življenjskih okoliščin, stisk ter reševanje ogroženih posameznikov. Društvo bo poseben poudarek namenilo področju svetovanja, informiranja, drugim oblikam podpore in pomoči ljudem v stiski, tako bo organiziralo in vodilo skupine, izvajalo delavnice na temo psihičnih težav in njihovega razreševanja, nudilo podporo različnim oblikam samopomoči ter pomoč žrtvam spolnih, fizičnih in psihičnih zlorab oz. zanemarjanja. Člani društva bomo predvidoma sodelovali v vseh aktivnostih, ki se bodo dogajala, oz. bomo sami organizatorji določenega dogodka, povezovali se bomo z ostalimi sorodnimi organizacijami in si skupaj prizadevali za skupno dobro vseh. S preventivno-izobraževalnimi programi do pre- JÜRJOVŠKO glasilo poznavanja ter preprečevanja različnih oblik zlorab Povezovali oz. sodelovali bomo tudi z ostalimi institucijami, ki delujejo na področju različnih vrst zlorab in zanemarjanja, s službami pomoči, sodnimi, upravnimi organi ter drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. V povezavi s tem si bomo prizadevali izvajati preventivne izobraževalne programe, namenjene prepoznavanju in preprečevanju različnih oblik zlorab in zanemarjanja; nudili pa bomo tudi pomoč in podporo žrtvam pri iskanju pravne pomoči, pri prijavi kaznivega dejanja in v času trajanja sodnih in drugih postopkov. V krompirjevih počitnicah že prve delavnice za otroke in mladostnike Sarin svetilnik v krompirjevih počitnicah načrtuje že prve celodnevne delavnice za otroke in mladostnike, ki bodo zanje kot predpriprava na bližajoče se praznike. Delavnice bodo vključevale psihosocialno pomoč družinam in posameznikom, česar cilj je pomagati človeku, da lažje preide težave, s katerimi se v določeni situaciji srečuje. Zelo pomembne so tudi delavnice za starše pod imenom »Rahločutno starševstvo«, ki so namenjene boljšemu funkcioniranju družine in posameznika znotraj nje. Obetajo se še delavnice za predšolske otroke, kjer bodo delali na njihovi samozavesti in lažjemu vključevanju v šolo ter družbo, preventivno delo z otroki, raznorazne delavnice, ki bodo spodbujale psihični in duhovni razvoj in podobno. Andrej Omulec »Pesmi sivega laboda« Predzadnjo junijsko soboto je bila v Kleti vina in besed Kulturnega in upravnega središča predstavitev prve pesniške zbirke Boštjana Petučnika, ki nosi naslov »Pesmi sivega laboda«. Po pesniški zbirki »Bučanje valov« avtorice Monike Čuš, ki je izšla konec lanskega leta, smo v našem kraju tako z začetkom letošnjega poletja dobili že naslednjo zbirko pesmi, tokrat izpod peresa moškega avtorja, ki je začel pesniti že kot osnovnošolec. Njegove pesmi so hrepenenjske, lirska oseba hrepeni po izgubljeni ljubezni ali po izgubljenem družinskem članu, ki ga je smrt iztrgala iz družinskega kroga; v nekaterih pesmih je v ospredju razmišljanje o smislu življenja, o nezamenljivosti človeka kot edinstvenega posameznika. Lirski subjekt – pesnik sam − nas opozarja, da 28 se večkrat niti ne zavedamo, da opevamo »idealno zlo« in sami sebe brezglavo stiskamo v kot. Sklop peOKTOBER 2013 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA človek dozoreva, se spreminja, postaja beli labod. Bo naslednja njegova zbirka nosila naslov »Pesmi belega laboda?« Boštjan je v enem izmed odgovorov nakazal, da se bo sivina labodovega perja v bodoče verjetno res pobelila. Spremno besedo k pesmim je zapisala avtorjeva profesorica slovenščine iz srednje šole Mojca Patekar, ki se je predstavitve zbirke na smi v razdelku z naslovom Prleška gruda pa nam prinaša pesmi o revščini, osamljenosti, minevanju, spominih. Breza je tisto drevo, ki ga v pesmih iz tega sklopa izpostavi. Breze pa ne navdušujejo samo Boštjana, ampak se je v svojih pesmih k njim obračal tudi slovenski pesnik – intimist – Ivan Minatti. Boštjan, ki je hkrati tudi predsednik Literarnega kulturnega ljubiteljskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, katero že 14 let zapored izdaja društveno glasilo Prlek piše, je največ pesmi do izzida knjige objavljal prav v »Prleku«. Krona njegovega literarnega ustvarjanja pa so pesmi, združene v novi knjigi. V pogovoru z avtorjem, ki ga je vodila Breda Žunič, je beseda tekla tudi o tem, da naslov zbirke ni bil izbran zgolj naključno, ampak v sebi skriva kar nekaj simbolike. Labod je sprva siv, šele nato postane bel. Tudi človek gre v življenju skozi več »faz razvoja«, pravi Boštjan in dodaja, da je tudi on še vedno v »fazi sivega laboda«. Z leti OKTOBER 2013 sobotnem literarnem večeru tudi udeležila. Med drugim je v uvodu zapisala: Kje so srednješolska leta, ko sem te spoznala kot pridnega, marljivega in odgovornega dijaka, hkrati pa tudi kot nekoga, ki je moral, žal, prehitro odrasti? Ko so razposajenim Boštjanovim sošolcem rojile po glavi najrazličnejše hudomušnosti in so bili polni mladostniških želja, je bil on trdno priklenjen na svet realnosti. Vedel je, da se nič ne bo zgodilo samo po sebi in da se bo za vse v življenju moral potruditi /…/ A kar te ne zlomi, te okrepi! To je postalo njegovo vodilo skozi življenje.« Boštjan je vtise dan po izidu knjige strnil z naslednjimi besedami: »Bilo je lepo in odrešujoče, saj tako iskreno predstaviti vse svoje bolečine, je po svoje pogum, ki ga vsekakor spremlja solza. Hvala vam, ki ste moj navdih in ki me znate bodriti.« Poezija v »Nočeh pod zvezdami« V sklopu 2. Noči pod zvezdami je literarno društvo konec avgusta na Letnem avditoriju pripravilo večer poezije. Monika Čuš in Boštjan Petučnik sta se predstavila z avtorskimi pesmimi, Klavdija Bec pa z recitalom pesmi iz pesniške zbirke Groza Edvarda Kocbeka. Foto: Mitja Vunderl glasilo Monikin knjižni prvenec nosi naslov Sledi vetra, sledili pa sta zbirki Sinjina in v preteklem letu izdano Bučanje valov. Pesnica »ženiških bregov in prleških brazd« je v »Nočeh pod zvezdami« – na večeru poezije – predstavila nekaj pesmi iz omenjenih zbirk, slišali pa smo lahko tudi nekaj novih, še neobjavljenih. Boštjanova prva zbirka Pesmi sivega laboda je izšla v začetku letošnjega poletja, tudi Nekaj njegovh pesmi si lahko preberete v rubriki »Poezija« Avtor: Klavdija Bec Fotografije: Branko Košti Foto: Klavdija Bec JÜRJOVŠKO 29 JÜRJOVŠKO IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA on pa je skupaj s pesmimi iz zbirke predstavil nekaj svojih novosti. Delček literarnega večera je bil namenjen spominu na Kocbekovo poezijo. Od izida njegove Groze je junija letos minilo petdeset let. Zbirka je bila v letu izida in tudi kasneje zelo odmevna, deležna številnih pozitivnih kritik, prevodov v tuje jezike, pesnik pa je glasilo zanjo dobil tudi Prešernovo nagrado. Kocbeku osebno je zelo veliko pomenila, saj je bila izdana po večletnem prisilnem molku, prav pozitivni odzivi nanjo pa so botrovali temu, da je avtorjeva sla po literarnem ustvarjanju s še večjo močjo znova oživela. Klavdija Bec Večer skečev V Ljubiteljskem dramskem društvu Sv. Jurij ob Ščavnici smo že drugo leto zapovrstjo pripravili sklop skečev in mu nadeli ime Večer skečev. Lani smo idejo dobili za predstavitev društva v okviru Noči pod zvezdami in naleteli na pozitivne kritike. Že lani nas je z Letnega avditorija pregnal dež, da smo se morali preselili v Kocbekovo dvorano. Takrat in na ponovitvi na prostem si je skeče ogledalo veliko ljudi. Foto: Vlasta Marič Pripraviti celoten sklop je glede tekstovnega gledališkega gradiva, precejšen zalogaj. Za to poskrbita naša režiserja - Boris Kovačič in Roman Marič, ki tekste piše tudi sam. 30 Foto: Tamara Duh Foto: Tamara Duh Foto: Tamara Duh Nekaj ljudi mi je kasneje, tako med pogovorom dejalo, da niso poznali termina »skeč«. Veseli me, da so ga torej spoznali in da se radi vračajo na naše prireditve. Letos smo sklop na oder postavili Gledališka dejavnost v naši občiže maja in ga ponovili v dogaja- ni pritegne vedno več ljudi, tako nju na Letnem avditoriju. Kot bi gledalcev kot igralcev. V dramsko nekako dež hotel biti stalnica na- društvo se vključujejo novi starejši šim skečem, nas je presenetil tudi obrazi, in na kar sem sama še potokrat, zato smo morali skeče za sebej ponosna, tudi otroci in mlanekaj dni prestaviti v dvorano. dina. Letošnja igralska zasedba pri izvedbi skečev je merila razpon od petega do čez sedemdesetega leta. Torej več generacij, ki se prepletajo in dobro delujejo. »Stari mački« jurjevške drame so že tako ali tako »zaljubljeni« v igro, mladi pa to šele z velikim veseljem spoznava- jo in negujejo. Mladina nosi nove talente in nov veter v naša jadra. Verjamem, da med nami ni občana, ki še ne bi slišal za naše društvo, saj vsako leto uprizorimo novo gledališko predstavo. Med študijo nove predstave bomo do novega leta ponovili še Partljičevo En dan resnice. Prvič v zgodovini društva pripravljamo dve predstavi sočasno. Že konec novembra si boste lahko ogledali premiero mladinske skupine in »Žurerje«, odrasla skupina pa bo svojo novo predstavo premierno uprizorila po novem letu. Ste že slišali za Z-TEAM ali pa Masaker 2 – Graba brez povratka? Verjamem, da ste. To je naša nova filmska sekcija z vodjem Boštjanom Zorkom, ki je to jesen na jürjevškem platnu predstavil nov film. V zimi pripravljamo tudi gledališki abonma s tremi predstavami. O vsem vas bomo pravočasno obveščali kot ponavadi. Sledite nas na Facebooku in na Programskih listih, ki jih dobivate v svoje gospodinjstvo. Sonja Karlo, predsednica Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO IZ ŽUPNIJE glasilo Oratorij v Sv. Juriju ob Ščavnici 100 otrok, 26 animatorjev in 5 čudovitih dni. Tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici smo se podali v svet Narnije, kjer sta nam miška Lepicvil in Pepicvil povedala zgodbo o posadki ladje Jutranja zarja. Vsak dan smo animatorji prikazali del zgodbe, katere ključnega pomena je bilo spreobrnenje dečka Evstahija in vera v Aslana oz. Boga. Potem smo odšli v kateheze in delavnice ter se poglobili v simbole dneva in oratorijsko zgodbo. V torek smo se odpravili na kopališče, kjer so otroci ves dan uživali v bazenu kot ribice v morju. Naslednji dan smo se pod krošnjami dreves preizkusili v igrah brez meja in se zelo zabavali (animatorji malo manj, ker smo izgubili v vlečenju vrvi). V četrtek smo se kot gusarji podali na lov za skritim zakladom in se po uspešno opravljenih nalogah in sv. maši odlično najedli. Zadnji dan smo otrokom pripravili vodne igre, kjer ni manjkal niti gasilski avto poln vode. Čisto mokri smo se šli domov posušit in se še animatorji, kot tudi otroci, smo preživeli odličen teden in smo se zaobljubili, da se naslednje leto definitivno vidimo! istega dne vrnili na zaključek oratorija. Tam smo staršem pokazali naše umetnine iz delavnic ter jim podrobno opisali potek celotnega tedna. Ker smo se imeli fantastično in se nismo mogli raziti, smo se dobili še v nedeljo pri sv. maši. Tako Avtor: Nastja Gregorec Fotografije: Karmen Halec »VŠČEKAMO« STIČNO MLADIH 2013 V soboto zjutraj smo se mladi iz Jürja radovedni in nadvse dobre volje odpravili na dogodek, ki ga noben mlad Kristjan ne sme zamuditi. START: SV. JURIJ – CILJ: STIČNA Ob 6.15 uri so nas na postaji pri Sv. Juriju pobrali radenski in radgonski mladi. Tako smo se skupaj odpraOKTOBER 2013 31 JÜRJOVŠKO IZ ŽUPNIJE glasilo nogomet, molitev v opatovi kapeli, spoved na celotnem prireditvenem prostoru in tržnica. Sledile so zabavne delavnice, katere so potekale po vseh kotih cistercijanskega samostana. Smola, da jih je bilo 21, udeležili pa smo se lahko le ene, vendar svoje odločitve nismo obžalovali. Prišel je čas za »kosilo iz rukzaka«. Udobno smo se namestili po travnatih pobočjih, v senci ali na sončku, se naprej zabavali in nabirali moči. Potem smo odšli na ogled stojnic, kjer smo si nabrali zanimive informacije s področja misijonov, šole za animatorje itd. vili na nepozabno potovanje. Sprva smo bili seveda malce zaspani, vendar smo zaspanost kmalu odgnali z jutranjo molitvijo in nadvse zabavno dejavnostjo. Na listke, na katerih so bile odmevne besede iz Svetega pisma, smo namreč drug drugemu želeli nekaj, kar bi si želeli mi. Preko vrvice smo zavrteli krog in tako dobili želje drugih. Ker so naše glasilke še počivale, smo preostanek vožnje preživeli v zabavnem pogovoru. Po dobrih 3 urah vožnje smo končno prispeli! ZEMLJEVID, DELAVNICE, SMEH, MALICA Ob prihodu smo dobili brošure, v katerih so bile pomembne informacije tega dneva. V njih smo našli zemljevid, urnik prireditev, opis delavnic, pesmi in vabila na druga duhovna srečanja. Zabavno je bilo predvsem srečanje s starimi znanci, ki jih nismo videli milijon let ali sošolci iz stare in nove šole. Po kratkem odmoru smo se hitro odpravili vsak na svojo pot – dijaki na program za dijake, študentje pa na program za študente in mlade v poklicih. Ob pesmi, pogovoru in druženju smo spoznali še več novih ljudi. Hkrati je potekal tudi 32 »PAPEŽ MA NAS RAD« Nekateri bolj, drugi manj, smo pričakovali vrhunec dneva – mašo na prostem! Vzdušje je bilo drugačno kot pri maši v cerkvi. Skupaj s »Stična bendom« in kar 3 zbori smo se z velikim številom duhovnikov in škofov naravnost veselili navzočnosti »Njega«. Dobili smo veliko spobudnih besed škofa, ki nam je prinesel tudi prisrčne pozdrave našega papeža. Ob teh besedah se je na naših obrazih narisal veliiiik nasmeh. Naučili smo se tudi nekaj novih pesmi, poslušali berilo in evangelij. Iznad tisoč glav se je iz majhnih plamenčkov razvil neustavljiv kres. »STIČNA BEND« In kako zaključiti prireditev, ki traja že celih 32 let in s 8000 mladimi? Ja seveda, z žurom! Tako smo skupaj s starim in novim »Stična bendom« zapeli in zaplesali v pozen sobotni popoldan. Nikoli nam ni manjkalo dobre volje in življenjske moči. Zato smo tudi s težavo odšli proti domu, vendar z močnejšo vezjo z našim zvestim prijateljem Jezusom. »POJDITE IN NAREDITE VSE NARODE ZA MOJE UČENCE« (Mt 28,19) Tako je geslo letošnje Stične odmevalo po celotnem prostoru in tako odmeva tudi v naših srcih. Papež nam sporoča tudi te besede: Pojdite pričevat o Njegovi ljubezni, bodite novi misijonarji, navdihnjeni z ljubeznijo in sprejemanjem. Te besede je izgovoril na dnevu mladih v Riu in nas hkrati povabil na Svetovni dan mladih 2016 v Krakovu. Ob tem moramo poudariti tudi dobrodelni namen Stične mladih – 20 % sredstev bo namenjeno podpori tem programom: Družinskemu centru Sveta Gora, Oskrbi otrok s smetišča s hrano v centru Akamasoa na Madagaskarju in Botrstvu v Sloveniji. ZAKAJ STIČNA MLADIH? Vsako vprašanje ima svoj odgovor in tukaj so odogovori nekaterih udeležencev: Nastja H.: zaradi druženja s prijaOKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO glasilo IZ ŽUPNIJE, SVETUJEMO telji :) Andreja S.: zato, ker je posebno doživetje, vidiš ka so meše lehko tude zabavne, puno se poje, bobni, kitara vse štima in še župniki plešejo! :) Tanja K.: ker sen vedla, ka bo kul! :D Drugo leto gremo spet! :) Foto in članek: Nastja G. Iz babičine skrinje Svetuje Polonca Fiala, mag.farm. Pomurske lekarne Premagajmo prehladana obolenja tudi z nasveti iz babičine skrinje Nastopil je nekoliko hladnejši čas in s tem tudi večja verjetnost obolevanja za prehladnimi obolenji. Beseda prehlad se je namreč začela uporabljati že v 16. stoletju in izvira iz besede hlad oziroma hladno. Opazili so namreč, da so znaki prehlada podobni znakom, ki se pojavijo, ko smo izpostavljeni hladnemu vremenu. V 18. stoletju pa je ameriški politik in znanstvenik Benjamin Franklin pravilno dognal tudi to, da prehlad ljudje pogosto staknejo drug od drugega in kakor je takrat dejal Franklin, ko se skupaj vozijo v kočijah. Danes kočij skorajda ne uporabljamo več, a prehlad je še vedno med nami in nam zna pošteno zagosti. Prehladna obolenja so torej poznana že stoletja nazaj; a s to razliko, da so nekoč razpolagali z veliko manjšim številom zdravil in pripravkov, ki danes učinkovito lajšajo simptome prehladnih obolenj. Zato so se takrat poslužili nasvetov in zakladov iz babičinih skrinj, ki so dobrodošla podpora zdravljenju z zdravili tudi danes. Nekaj teh preverjenih receptov, ki so jih poznale že naše babice in pomagajo pri prebolevanju prehlada, bomo tokrat tudi obudili. Med najstarejše sodi vroča kokošja juha, ki nam jo naše babice znajo tako lepo ponuditi, kadar zbolimo. Ugotovili so, da juha zavre migracijo levkocitov, ki so vzrok za vnetje in nastanek prehlada in gripe. Nekaj bo zagotovo na tem, najverjetneje pa svoj učinek, kakor vedno, doda ne samo juha, pač pa tudi in OKTOBER 2013 predvsem ljubezen, razvajanje in skrb tistih, ki nam jo ponudijo. Zato posezimo po njej že ob prvih znakih prehlada. V kolikor je telesna temperatura povišana, ukrepajmo preudarno. Povišana telesna temperatura je namreč obrambni mehanizem telesa, saj se preko povišane temperature telo spopade s povzročitelji bolezni in jih skuša uničiti. Zato je povišana telesna temperatura pravzaprav koristna in mora biti njeno zniževanje premišljeno, in to šele takrat, ko doseže kritično mejo (nad 38 °C), kar so vedele že naše babice. Te so se ponavadi poslužile metode potenja. Bolnik je moral nujno v posteljo, kar danes zaradi hitrega tempa življenja radi spregledamo. Pokrit s toplo odejo in okrepčan z vročimi napitki je telo pripravil do potenja in s tem do samozdravljenja povišane telesne temperature. Potenje so pospešili s čaji iz bezga in lipe, ki potenje spodbujata, a hkrati strogo zabičali, da se je po potenju nujno takoj preobleči v suha oblačila. Prav tako so se dobro izkazali obkladki mešanice vode in kisa, v katere so ovili noge, a pri tem pazili, da niso nog in celotnega telesa preveč ohladili. Zagotovo v babičino skrinjo sodijo tudi čaji, saj s pitjem toplega čaja pomagamo ohranjati vlažnost sluznice. Le ta je bistvena, ker vemo, da je suha sluznica veliko bolj dovzetna za virusne okužbe. Virusi namreč dalj časa preživijo v suhem okolju, ki je značilno za hladnejše mesece, pa tudi za naše domove, ki jih ogrevamo s centralno kurjavo, ki suši zrak. Tudi zato babice priporočajo vdihovanje kamiličnega čaja ali slane vode. Še bolje je, če za odrasle dodamo nekaj kapljic evkaliptusovega eteričnega olja, ki uničuje bakterije in s tem zmanjšuje možnost zapletov. Pogosto ob prehladu potožimo zaradi bolečega in vnetega žrela. Zagotovo bodo babice najprej pomislile na grgranje (ne pitje) žajbljevega čaja, ki deluje tudi protivnetno. Lahko se poslužimo tudi grgranja slane vode, pa tudi kamilice ne bodo odveč. Če bomo v med dali nekaj nageljnjevih žbic in pustili čez noč, 33 JÜRJOVŠKO SVETUJEMO, PREDSTAVLJAMO bomo pripravili odlično sredstvo, ki se lahko uživa po žličkah in pomaga olajšati bolečino žrela. In kot tak bo dobrodošel tudi propolis. Nekoč so res znali izkoristiti dar narave in čebelji izdelki so bili eni izmed teh. Zato na ta dar tudi danes ne pozabimo. Uživajmo med in matični mleček in tudi tako okrepimo odpornost. Tudi kašelj zna biti pri prehladu precej moteč simptom. Zato se v prvi vrsti svetuje vlaženje sluznice s toplimi napitki ter grgranje. Dobrodošli so čaji iz slezenovca, materine dušice, jegliča, sladkega korena, navadnega komarčka in trpotca. Ti čaji razredčijo sluz, olajšajo izkašljevanje in sluznico ščitijo pred dražečim kašljem. Tudi smrekove vršičke so babice pripravile za obdobje prehladov. Izlužen sok v medu ali na sladkorju je namreč odličen v boju s kašljem. Kakor tudi črna redkev z medom, ki se uživa po žličkah. Karamelizirani sladkor raztopljen v mleku ali čaju je stari recept, ki še vedno učinkuje, hkrati pa doda nostalgično aromo. Tudi česen nam babice pogosto znajo svetovati. Čeprav ga zaradi neprijetnega vonja, kar vztrajno zavračamo, pa je vendarle koristen in dobrodošel. Velja namreč kot učinkovito zdravilo proti okužbam, hkrati pa pospeši tudi potenje. In ne boste verjeli, šal in kapa, ki so ju pogosto za nas spletle pridne roke babic, prav tako pomagata prepre- glasilo čiti okužbe. Z zavijanjem v šal namreč v nosu vzdržujemo višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za viruse, ki se najraje razmnožujejo pri 33 do 34 °C. Tople volnene nogavice in topla obutev preprečujejo, da bi nas zeblo v noge. Strokovnjaki so ugotovili, da se prehlad pogosteje pojavi, če nas zebe v noge. Ohladitev katerega koli dela telesa namreč upočasni pretok krvi v nosni sluznici, kjer se najpogosteje izgublja telesna toplota, zato lahko oslabi obramba proti virusom. Ob vsem tem pa je vsekakor pomembno, da prisluhnemo telesu in si privoščimo počitek. Če bomo to upoštevali, ponavadi imunski sitem kar sam opravi s prehladom, saj mu s počitkom omogočimo razmah moči samozdravljneja. A velikokrat pozabimo prav na to. Zato nikar ne preslišimo telesa, kajti včasih prosi zgolj počitka! To je kar nekaj nasvetov iz zakladnice babičinih skrinj, ki so lahko dobro dopolnilo k zdravljenju z zdravili. Kdaj bo v boju s prehladom kakšen izmed teh nasvetov dovolj in kdaj bo nujno poseči po zdravilu, bo znal presoditi farmacevt v lekarni, ki s svojim znanjem zna in zmore uspešno krmariti med ponujenimi babičinimi nasveti in zdravili, ki so včasih neizogibna. Polonca Fiala, mag. farm. Pomurske lekarne Damjan Belec Živimo v času, ko si življenja brez vožnje več ne moremo predstavljati. Je del našega vsakdana, žal pa smo obenem, tudi dnevno s strani poročanja medijev, priča prometnim nesrečam. Udeleženci v prometu smo nemreč vsi; tako vozniki, sovozniki kot pešci. In zato področje varne vožnje zadeva prav vsakega od nas. Da bi se v največji možni meri izognili morebitni prometni nesreči in zagotavljali varen ter nemoten potek prometa, je v prvi vrsti potrebno pridobiti ustrezna znanja in veščine. Slednje je pogoj za zanesljivo in varno udeležbo v prometu. Poleg tega znanja, osvojenega tekom izobraževalnega procesa in usposabljanja v šoli vožnje, nekoč avtošoli, pa je v učnem procesu veliko pozornosti potrebno tudi nameniti nezakonodajnim vprašanjem, torej opozarjanju in ozaveščanju voznikov na pomen varne, strpne, defenzivne vožnje in upoštevanju le-te v praksi. 34 Foto: Osebni arhiv Predavatelj CPP in inštruktor varne vožnje se predstavi OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO glasilo Učinkovito in pravilno podajanje ter pridobivanje celovitega znanja iz področja varnosti cestnega prometa je eden temeljnih pogojev, ki pripomore k varni in zanesljivi udeležbi vseh nas v cestnem prometu. Gre za specifičen in kompleksen učni proces, ki še posebej na področju krepitve lastne odgovornosti in pozitivnega odnosa do udeležbe in humanega ravnanja v prometu, ni zgolj v domeni šole vožnje, temveč se prične že zelo zgodaj; s samo vzgojo otroka oziroma mladostnika in z vzgledom starejših, že udeleženih v cestnem prometu. Po večletnih izkušnjah ter prigodah, ki sem jih preživel na cesti, in več sto tisoč prevoženih kilometrih v »prometni kalvariji«, od katerih je že samo s cestnim kolesom odpeljanih več kot 100.000 – tako varnih kot kdaj tudi manj varnih kilometrov – sem pogosto bil priča številnim nerazumnim, tveganim, objestnim dejanjem ostalih udeležencev v prometu. Namerno sem izpostavil tudi »staž« s kolesom, saj je doživljanje prometnih situacij na v prometu »šibkejših« dveh kolesih še izdatnejše in viden odraz (ne) kulture vožnje motoriziranih soudeležencev je še izrazitejši. Da še opravičim v začetku izpostavljeno kilometrino; kvantiteta prevoženih kilometrov seveda lahko predstavlja določene izkušnje, nikakor pa ni merilo za varno vožnjo. Nekateri vozniki namreč z vozniškim stažem ne pridobijo pozitivnih izkušenj, ampak celo utrdijo slabe vozniške navade. Navezanost na avtomobile in motorna kolesa ter vonj po bencinu, me spremljata že od malih nog, poglobljeno razmišljanje o varnem prometnem udejstvovanju pa že vsaj od prvih nastopov na tekmovanju Kaj veš o prometu, katerega udeleženec sem bil več let zapored tekom osnovnošolskega in srednešolskega izobraževanja, in ki predstavlja dodatno spodbudo za učenje prometnih pravil ter razvijanja spretnosti vožnje. Kasneje sem v želji po nadaljnjem prispevku k večji varnosti in odgovornemu ravnanju ter obnašanju v cestnem prometu, postal simpatizer neprofitne, humanitarne in nepolitične organizacije Zavod Varna pot, ki je tudi članica Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR). Logična posledica vsega pa je vsekakor bila tudi močna želja ter odločitev, da sem po končanem študiju pristopil na intenzivni, enoletni program usposabljanja za učtelja predpisov o varnosti cestnega prometa ter k šolanju za učitelja vožnje, kasneje tudi inštruktorja varne vožnje. Preprosto sem si vedno želel, da bi lahko naredil nekaj več za večjo varnost v cestnem prometu. V nadaljevanju bi vam, drage voznice in vozniki ter ostali, ki to še želite postati, strnil nekaj misli in dejstev o izobraževanju bodočih voznikov v šoli vožnje. OKTOBER 2013 PREDSTAVLJAMO V sklopu teoretičnega dela usposabljanja kandidatov za voznika motornih vozil, je poleg osvojenega splošnega znanja o vožnji motornega vozila posamezne kategorije in kandidatovega razumevanja pravil cestnega prometa, bistvenega pomena zavedanje njegove lastne odgovornosti in nevarnosti. Slednjemu, torej nevarnosti, je kot udeleženec v cestnem prometu izpostavljen on sam in jo obenem s svojim neustreznim ravnanjem predstavlja tudi za druge udeležence prometa. Tako je za zanesljivo in varno vožnjo voznikov nujna ne le pridobitev splošnih znanj in veščin, temveč tudi njihovo samozavedanje o vlogi v prometu, predvsem v smislu odgovornosti za lastno varnost in varnost drugih, razumevanja vozniške kulture, strpnosti in solidarnosti ter prizadevanja za humane medsebojne odnose v prometu nasploh. Bistveni dejavniki, ki vplivajo na varnost cestnega prometa, so, okolica, vozilo ter voznik. Vsi trije dejavniki so v medsebojni odvisnosti, vendar pa je iz vidika prometne varnosti najpomembnejši parameter varnosti ravno voznik. Človek, kot najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na varnost v cestnem prometu, je v veliki večini najpogostejši razlog za nastanek prometne nesreče. Tako je kljub upoštevanju pravil cestnega prometa in sprejemanju kazni za prekrške, bistvenega pomena predhodno zavedanje lastne odgovornosti za udeležbo v cestnem prometu ter prizadevanje k varnemu, nemotenemu in umirjenemu poteku prometa. Temelj varnega udejstvovanja v prometu na dolgi rok, k čemer si moramo prizadevati vsi udeleženci v cestnem prometu, pa so predvsem ukrepi, kot so prometna vzgoja, preventivni programi v vrtcih in šolah ter druge preventivne akcije. Do prometne varnosti je zato potrebno izoblikovati pozitivna stališča, enako pa velja tudi za varnostne ukrepe, kot so uporaba varnostnega pasu, zavedanje o tveganju vožnje pod vplivom alkohola ter neprilagojene hitrosti. S slednjim se lahko veliko pripomore k bolj odgovornemu ravnanju voznikov v prometu, kar pa pomeni tudi večjo splošno varnost na cestah. Ljudje se zaradi dednih zasnov in vplivov okolja nedvomno razlikujemo. V obdobju odraščanja je posameznik izpostavljen različnim socialnim dejavnikom, ki v končni fazi tudi zaznamujejo njegov razvoj, ter vplivajo na izoblikovanje njegove zavesti in pogleda na prometno udejstvovanje. V okviru teh dejavnikov velja izpostaviti družino, šolo, vpliv vrstnikov ter okolico in prav vsi oblikujejo človekovo osebnost, vzorci katere so kasneje vidni pri njihovem odnosu do prometa. Človek razvije večino svojih sposobnosti do 20. leta starosti, po 30. letu starosti pa sposob35 JÜRJOVŠKO PREDSTAVLJAMO nosti posameznika postopoma slabijo. Čeprav je delovanje človekovih fizičnih in fizioloških funkcij na najvišjem nivoju pri starostni dobi 20 let, so glede na statistiko ravno mladi vozniki najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč. Vzroki za slednje so predvsem premalo izkušenj v cestnem prometu, podcenjevanje nevarnosti, precenjevanje lastnih sposobnosti ter neodgovoren odnos. Tudi vprašanje spola v povezavi v varnostjo cestnega prometa je velikokrat predmet številnih poljudnih in laičnih debat. Zelo težko je odgovoriti na to, kdo je varnejši voznik. Dokazano pa je, da moški povzročijo več prometnih nesreč kot ženske, vendar velja pri tem upoštevati, da moški tudi več vozijo v težjih pogojih (vožnja tovornih vozil, dolga potovanja …). Glede na ugotovitve medicinske stroke se ženske tudi hitreje utrudijo in potrebujejo več počitka. Njihov živčni sistem je bolj občutljiv na alkohol, droge in zdravila. V inteligenci ni razlik med spoloma. Čeprav so ženske v nekaterih fizičnih sposobnostih šibkejše, pa realneje ocenjujejo nevarnost in vozijo bolj umirjeno ter pazljivo. Ženske kažejo tudi manjšo nagnjenost k tekmovalnosti za volanom, kar je za varnost v prometu velikega pomena. Velja splošno prepričanje, da so prijetna, pozitivna čustva za volanom, tudi pozitivna za varnost na cesti in tudi obratno, torej da so negativna čustva prav tako negativna za varnost na cesti. Vendar temu ni popolnoma tako. Namreč vsako intenzivno čustvo, pa naj bo to pozitivno ali negativno, lahko zelo vpliva na varnost udeleženca v prometu, predvsem v smislu njegove pozornosti, previdnosti in odzivnosti. Ob zavedanju, da lahko varnost ogrozijo tudi voznikova prijetna čustva, pa velja opozoriti, da pa je vpliv negativnih čustev na varnost cestnega prometa lahko manjši. Namreč čustvo zmernega strahu v zvezi s prometno situacijo, lahko voznika spodbudi k večji previdnosti. glasilo Dotaknimo se še vpliva vozniških izkušenj. Vpliv izkušenj voznika ima veliko vlogo glede varnosti v prometu. Izkušnje posameznika so v tem smislu v negativni povezavi s prometnimi nesrečami. Pomembno je, da voznik pozna tehniko obvladovanja vozila, da pozna vplive ceste in danih prometnih razmer, prepoznava in upošteva vedenje drugih ter kontrolira svoje vedenje oziroma upravljanje vozila. Če temu ni tako, lahko v kriznih situacijah voznik postane negotov, kar ima za posledico nepravilno odzivanje na dane razmere. Izrednega pomena, ne samo za voznike začetnike, pa je zavedanje, da nikoli ne precenjujemo svojih sposobnosti. Po opravljenem izpitu je voznik načeloma uspešen, ima občutek za optimalno hitrost. Zaveda se tudi svojega znanja, zato praviloma svoje skromne vozniške izkušnje uskladi z dano prometno situacijo. To je obdobje negotovosti in prilagajanja. Kakor hitro voznik začetnik pridobi samozavest, se njegova vožnja z vidika varnosti poslabša. S tem se začne obdobje preizkušanja vozniških sposobnosti, kjer pa prihaja do številnih zmot in napak. Na samo vožnjo, ki jo mnogi vozniki, še posebej tisti izkušeni, dojemajo kot popolnoma običajno, vsakdanje in že avtomatizirano opravilo, vplivajo številni dejavniki. Vsak udeleženec cestnega prometa se zato mora zavedati, da cesta zahteva vso njegovo pozornost. Hkrati s tem, se mora voznik zavedati tudi svoje odgovornosti. Namreč veliko prometnih nesreč je posledica človeškega faktorja, tako da k večji varnosti največ prispeva vsak udeleženec cestnega prometa sam. In ker v prometu veljajo predpisi, pred katerimi smo načeloma vsi enaki, je za varno udeležbo bistvenega pomena upoštevanje teh pravil. Pa varno, srečno in predvsem strpno udejstvovanje v prometu vam želim. Damijan Belec, dipl. ing, predavatelj CPP, učitelj vožnje, inštruktor varne vožnje VABILO NA VPIS V GLEDALIŠKI ABONMA LJUBITELJSKO DRAMSKO DRUŠTVO SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI VLJUDNO VABI VSE LJUBITELJE GLEDALIŠKE IGRE K VPISU GLEDALIŠKEGA ABONMAJA, IN SICER S PREDSTAVAMI - KOMEDIJAMI CENA ABONMAJA JE 12 EUR. 10. 1. 2014 Politična poroka Avtor: Fadil Hadžić V izvedbi: gledališke skupine Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer 31. 1. 2014 Tega nigi nega Avtor in izvajalec: Samo Tuš – Korl 21. 2. 2014 Šah mat - gotova si PRIJAVITE SE OZ.POKLIČITE NA TEL. MARIJA KOCU- Avtor: Vinko Möderndorfer VAN O2 568 12 01 (zvečer) in MONIKA ČUŠ 031 215 542 Priredba: Milan Černel V izvedbi: gledališke skupine KUD-a Vitomarci ALI PIŠITE NA [email protected] 36 OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE glasilo ŠTRJAK, ŠTRJOK, VEDRA …V BISERJANAH Kraj Biserjane se prvič omenja leta 1441, ko je bilo v vasi deset hiš. Gre za obcestno ravninsko naselje na terasi ob cesti Ljutomer – Videm (danes Sveti Jurij ob Ščavnici) – Spodnji Ivanjci in ob cesti, ki se pri Vidmu od te odcepi in drži v Slaptince. Na severozahodu je vas Jamna, na jugovzhodu Slaptinci, na severu pa Dragotinci. Konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja se je še dve tretjini vaščanov preživljalo s poljedelstvom in živinorejo. V Biserjanah so v večji meri v preteklosti prebivali večji kmetje in srednji želarji (Savnik 1980: 36). »Na melioriranih ilovnatih tleh prevladujejo njive in travniki, proti jugovzhodu pa je gozd Svore. Med starejšimi kmetijami so v zadnjem času zrasle tudi posamezne stanovanjske hiše, katerih lastniki so večinoma zaposleni v bližnjih večjih krajih.« (Internetni vir 1, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici) Leta 2002 je v Biserjanah živelo 27 družin – 92 prebivalcev. Kot sem omenil, so v Biserjanah živeli pretežno veliki kmetje in srednji želarji, ki so imeli veliko posesti, delovno silo pa so iskali v okoliških gričevnatih krajih. Zaradi tega je bila vas na dobrem glasu, prav tako pa je veljala kot gospodarsko neodvisna in samostojna vas z velikim občutkom pripadnosti in povezanostjo vaške, »sosečke«. Podobne »močne« vasi so bile še Bolehnečici, Berkovci, Žihlava, Jamna - nasproti Sovjaku, Ženiku itd. Najverjetneje je ravno v tem ključ, da so se prireditve, kot so štrjak, vedra, začele ravno v teh krajih. Na teh srečanjih so se sprva namreč srečevali le kmetje, gospodarji, brez manjših želarjev, viničarjev in kočarjev. Starejši prebivalci se spominjajo šaljive zbadljivke, s katero so se nekoč na račun prebivalcev Biserjan šalili vaščani drugih vasi: »Biserjanci sami so pijanci, komaj se izleže, že pod jenko1 seže.« »Biserjanski štrjak« iz leta 1927 Začetek Biserjanskega štrjaka2 V šestdesetih letih devetnajstega stoletja se je iz Savinske doline v Biserjane priselil Janez Žagar. Takrat je na potoku Gošica kupil potočni mlin in žago, ki ju je obnovil in posodobil. Ob mlinu je imel tudi manjšo kmetijo, kjer je na dveh do treh hektarjih gojil hmelj, iz katerega je doma prideloval pivo. Po ustnem izročilu naj bi v Biserjanah prav on začel z darovanjem štrjaka. Prvi štrjak, ali kakor ga tukaj narečno imenujejo »štrjók«, naj bi tako pripravili leta 1870 in se ga vsako leto neprekinjeno prireja - do danes3. Tradicija se ni prekinila niti v času obeh svetovnih vojn. V vojnem času naj bi se pri eni hiši zbrali gospodarji ter na skrivaj opravili štrjak. Na začetku so se na štrjaku, tako kot na vedri, zbirali le moški, se pravi gospodarji, kasneje so se pridružile še ženske in otroci. V preteklosti je praznovanje štrjaka potekalo predvsem na domovih, večjih domačijah, ki so imele dovolj prostora, da so lahko sprejele večje število ljudi. Odvijal se je v glavnem prostoru v hiši, t.i. veliki hiši, v kateri je bil v kotu postavljen štrjak (sod), iz katerega so nato cel dan (ali več dni) pili vino. Že takrat je bila navada, da so hrano prinesli s seboj, kar je v Biserjanah še danes v navadi. Potek štrjaka danes4 Danes se priprave na štrjak pričnejo približno mesec dni pred samim dogodkom, ko se sestane »odbor«. Gre za odbor sestavljen iz posameznikov, ki skrbijo, da vse poteka, 1 jénka - žensko krilo 2 Feliks Kocuvan, vulgo Bajsekov Feliks, rojen 1925, Biserjane 3 v letu 2013 je potekal 143. biserjanski štrjok 4 Feliks Kocuvan, vulgo Bajsovi, rojen 1925, Biserjane; Breda Žunič, vulgo Kovačovi, rojena 1965, Bolehnečici OKTOBER 2013 37 ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE JÜRJOVŠKO glasilo kot mora. Takrat napišejo plakate, s katerimi vabijo le raco (glej Pajek 1884: 747). Ker imajo v šaljivem na štrjak, določi se, kdo gre kam vabit, koliko denar- vaškem grbu Biserjanci raco, jih ostali šaljivo imeja bodo pobirali na družino itd. Glede izbire organi- nujejo tudi »recóki« (račji samci). V grb naj bi dobili zatorja je določeno, da štrjak vedno organizirata dve raco zato, ker gre za poplavno območje in so jih v družini, in sicer gre razpored po hišah – po eni strani času poplavljanja Ščavnice šaljivo zbadali, češ da ves ceste navzdol in nato okrog po drugi strani, tako da se čas plavajo. Vaški grb so v preteklosti (in ponekod že za 25 let naprej ve, kdaj bo kdo na vrsti. Organi- še danes) uporabljali predvsem na gostijah, kjer je bil zatorji so tako odgovorni grb vasi, iz katere prihaza organiziranje štrjaka, jajo svatje, nepogrešljiv. poskrbijo za okrasitev V drugih vaseh so imeli prostora, muzikante, vavaški grb izdelan bodisi iz bljenje, hrane pa torej ne lesa, testa, gline ali drugedarujejo, darovati morajo ga materiala, lahko je šlo štrjak – sod vina. tudi za sam predmet, ki je Danes se štrjak prične z v grbu, v Biserjanah pa so vabljenjem na dogodek. imeli v ta namen nagačeNa štrjak vedno vabi več no ali celo živo raco. Daljudi, tudi do deset. Oblenes imajo raco vizualno čene imajo modre šürce upodobljeno na plakatu, (delavske predpasnike). obenem pa je vrezbarjena Ko pridejo k dotični hiši, na sam štrjak (sod), iz kas seboj prinesejo plakat, terega pijejo vino. na katerem je zapisano, Prireditev štrjak se odvikateri štrjak po vrsti se ja v pustnem času, navav tekočem letu prireja, dno na mastno soboto, to primer »143. biserjanski je soboto pred pustom, v štrjok«. Na plakatu je v primeru, da želi več vasi prleškem narečju zapisan praznovati vedro ali štrjak Pisno vabilo na štrjak iz leta 2010 program, ki se bo na štrv istem gasilskem ali vajaku odvijal, na koncu je zapisana prispevek – vsota, škem domu, pa se dogovorijo, da se termini menjaki jo plača družina, ki se namerava štrjaka udeležiti5. vajo (eno leto ima na predpustno soboto vedro ena Včasih je navada, da pri dotični hiši razstavijo plakat, vas, druga dva tedna pred pustom in podobno). Še v eden izmed domačih, navadno gospodar ali gospodi- drugi polovici 20. stoletja so štrjak praznovali tudi nja pa mora na glas prebrati besedilo, ki je zapisano dva dni, navadno na pustno soboto in pustni torek (do na plakatu, brez da bi se zmotil/a. To zaradi besedila polnoči), vendar so to opustili, saj danes pustni torek zapisanega v prleščini ni enostavno, za vsako prebra- in pepelnična sreda nista dela prosta dneva in bi bilo no napako pa mora bralec izpiti kozarec vina. odsotnih preveč vaščanov; tako so dogajanje strnili na Z zbranim denarjem plačajo muzikante, elektriko itd. pustno soboto. Navadno od hiše do hiše vsako leto vabijo drugi, ven- Štrjak se začne v soboto proti večeru, okrog sedme dar na dan navadno povabijo le dve družini, saj so pri ure, kakor domačini radi rečejo: »Po ópravici (delu vsaki družini pogoščeni, ponudijo jim hrano in pijačo. pri živini)«. Tudi o samem trajanju štrjaka domačiKo domači plačajo prispevek, njihov priimek zapišejo ni radi rečejo, da naj bi štrjak trajal »od ópravice do na plakat. Večkrat se zgodi, da tisti, ki so bili pravkar ópravice«, se pravi od večernega do jutranjega dela povabljeni na vedro, spremljajo vabitelje k naslednji pri živini (približno od šestih ali sedmih zvečer do šehiši, kjer prav tako povabijo na vedro. Zato pride vča- stih ali sedmih zjutraj). sih vabit tudi do deset ljudi. Pred tem organizatorji pripravijo in okrasijo dvorano, Pomemben element, ki je naslikan na plakatu, je tudi pripravijo mize, organizirajo muzikante in pripravijo vaški grb – raca. Josip Pajek piše, da so imeli nekoč štrjak (sod) vina, ki ga darujejo. Gre za lesen hrastov Biserjanci v grbu recaka na lanci (racmana na veri- sod, ki drži okrog 150 litrov vina in je postavljen na gi), vendar starejši prebivalci kot grb danes navajajo vidnem mestu v dvorani, kjer se odvija dogajanje. 5 Leta 2013 je prispevek znašal 15 EUR na družino 38 OKTOBER 2013 JÜRJOVŠKO glasilo ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE Sod so dali izdelati vaščani, vsako leto pa ga morajo vedro, v katerem je voda in majhna brezova metla, s organizatorji napolniti z vinom. Na sodu je napis »Bi- to metlo pa predsednik škropi po navzočih, podobno serjenski štrjok«, vrezbarjen je tudi vaški grb – raca. kot duhovnik z blagoslovljeno vodo blagoslavlja verNato celo noč iz tega soda pijejo vino. nike. Kdor gre na štrjak, mora biti primerno oblečen, ob- Nato ima predsednik štrjaka govor. Na začetku vse vezna oprema za moške je moder moški predpasnik pozdravi, posebno goste, nato pa na šaljiv način govošürc ali fürtošjáča, za ženske pa ženski predpasnik. ri o razmerah in dogodkih v vasi, o tem, kaj se je zaniOb prihodu mora vsak udeleženec na vhodu izpiti čik mivega ali pomembnega v tistem letu zgodilo, hudo(določeno količino vina), moški dva decilitra, ženska mušno pa se dotakne tudi dogodkov v državi, politiki en deciliter. Kdor na štrjak pride brez predpasnika, itd. Sledi »krst«; poseben obred, s katerim nove čladobi »kazen«. ne v vasi in pa V preteklosti je tudi povabljence moral vsak za iz drugih vasi »kazen« izpiti sprejmejo na pol litra vina, štrjak. Vsak nov danes pa okrog vaščan ali obitri decilitre. Daskovalec mora nes so aktualna prav tako sesti tudi manjša darina trage, nato pa la, ki jih organiga fantje (ki so zatorji poklanjašaljivo, pomanjjo udeležencem, kljivo oblečeni) navadno gre za nekajkrat vzdimanjše uporabgnejo v zrak ali ne predmete, ga močno tresekape, predpajo. Po tem »krsnike z napisi, ščenec« izpije še ki obeležujejo kozarec vina in s štrjak. tem je sprejet. Štrjak (sod), iz katerega na štrjaku (pustni prireditvi) pijejo vino V navadi je, da Po krstu naso na štrjak povabljeni vsi vaščani, medtem ko pre- vadno napovejo jüžino (malico). Danes je v drugih bivalci drugih vasi na štrjak nimajo vstopa. Izjema so vaseh v navadi, da hrano za pogostitev priskrbijo orgostje, ki jih lahko povabijo le tisti, ki tisto leto štrjak ganizatorji, navadno iz denarja pobranega po hišah, prirejajo. Navadno gre za sorodnike, prijatelje orga- v Biserjanah pa še je navada, da si hrano prinesejo s nizatorjev, ki jih je potrebno s posebnim obredom seboj. Hrano prinesejo v cekarjih, navadno prinesejo »krstiti«, da so na praznovanje sprejeti. Ostali vašča- kruh, kuhana jajca, skoraj obvezne so klobase in pa ni svojih sorodnikov in prijateljev ne smejo povabiti, svinjska rebra, ki so v teh krajih značilna pustna jed. niti predsednik štrjaka. V dvorani, kjer se praznovanje S seboj nesejo tudi pecivo in krofe, ki jih ženske meodvija, so postavljene mize in klopi, vrstni red sedenja šano nadevajo na pladnje in razdelijo po mizah. pa ni posebej določen. Le organizatorji sedijo na bolj Tekom večera se zvrstijo še številne druge igre, ki izpostavljenem mestu, ob njih pa njihovi povabljenci. imajo že zelo dolgo tradicijo, obenem pa zasledimo Ko je zbrana večina udeležencev štrjaka, nastopi pro- tudi takšne, ki so novejšega značaja. Tak novejši prigram. Štirje fantje na prizorišče na tragah prinesejo mer je »modna revija«. Modna revija se odvija vsapredsednika štrjaka. Predsednik je šaljivo oblečen, ko leto, gre pa za šaljivo interpretacijo modne revije, njegova obleka nakazuje na vzvišenost, večvrednost. v kateri sodelujejo šaljivo in pomanjkljivo oblečeni Trage so lesen pripomoček, podoben krajši lestvi, s udeleženci štrjaka. Navadno se napravijo tako, da se pomočjo katerega se pri kolinah prenaša zaklanega fantje in moški našemijo v ženske, predsednik štrjaka prašiča. V preteklosti so imeli na štrjaku v ta namen pa vse skupaj šaljivo komentira. Seveda je glavni nalesene trage, danes uporabljajo železne. Včasih ima men tega zabavanje ostalih udeležencev štrjaka, zato predsednik šaljivo vlogo župnika, saj ob njem gresta ni posebne tekmovalnosti. dva muzikanta kot dva ministranta, eden v roki nese Med starejše igre, ki imajo daljšo tradicijo lahko šteOKTOBER 2013 39 ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE JÜRJOVŠKO glasilo jemo igre, kot so rihtarja biti, klüč (ključ) zbijati, va- velik hišni ključ. Preko droga položijo vože (debelejlek (valjar) itd. ša vrv). Tretji moški se ustopi z eno nogo na sprednjo Igra »rihtara biti« je splošno znana igra, gre za eno zanko, z obema rokama pa se obesi za zadnjo zanko. izmed bolj razširjenih in priljubljenih iger. Še danes Vse skupaj izgleda kot gugalnica, cilj naloge pa je, da se izvaja ob raznih priložnostih, kot so koline, trga- se moški na vrvi zaguga in poskuša z drugo nogo zbiti tev, razna srečanja, zabave in podobno. Pri tej igri ključ z žeblja (glej Kuret 1969: 37). eden izmed sodelujočih sedi na stolu, drug pa mu v Omenjeni igri »valek« in »zbijanje ključa« sem zanaročje položi obraz. Prvi mu zatiska oči (včasih se sledil v časopisu Slovenski narod iz leta 1939, kjer v ta namen uporablja tudi je avtor opisal dogajanje klobuk, v katerega je sona Mariborskem festivadelujoči potisnil obraz). lu, na katerem so se tudi Tisti, ki ima zatisnjene predstavniki Svetega Juoči, predstavlja »rihtarrija ob Ščavnici predstaja«, ki ga tepejo. Ostali vili s prikazom štrjaka in sodelujoči stojijo okrog omenjenih iger. (glej Slonjega in ga udarjajo po venski narod 72(176): 3). zadnjici, »rihtar« pa mora Igri ključ in valek naj bi ugotoviti, kdo ga je udaimeli dolgo tradicijo in ril. Če pravilno ugotovi, naj bi bili starega izvora, mora tisti, ki ga je udaril, avtor v Slovenskem naiti na mesto »rihtarja«. rodu celo piše: »Valek in Igra »valék« spada med Klüč sta simbola moške starejše igre, saj so jo neplodorodne sile. V obeh koč pogosto izvajali na obrednih igrah je ohranjeraznih gostijah, likofih, no kultično tekmovanje, pustnih rajanjih itd. Imeborjenje pomladnega kranovali so jo tudi »podiralja za posvetilo plodoronje peči«. Beseda valek dnosti, kakor v ziljskem pomeni valjar, lesen prištehvanju« (72(176): 3). pomoček, ki so ga uporaPoleg teh iger se zvrstijo bljali pri krušni peči. Gre še druge igre, ki pa se ne za valjar, ki ima v sredizvrstijo nujno vsako leto ni utor. Tega so postavili (na primer rűsa (kamela) pred krušno peč, na njega itd.) položili bürkle (burkle, Po samem programu štrŠtirje fantje na tragah (nosilih) prinesejo na prizorišče železne vile za prenašajaka sledi ples in vesepredsednika štrjaka nje loncev) in s pomočjo ljačenje do jutranjih ur. tega v peč »zapeljali« težke lonce. Pri igri »valek« Kot sem že omenil, je bil na začetku štrjak namenjen se valjar postavi na šamrli (pručko), pred njega pa se samo za moške, gospodarje, šele kasneje so se prirazkoračno postavita dva igralca. Postavita se s hrb- družile ženske in mladina. Sredi 20. stoletja so se štrti skupaj, tako da eden gleda proti valjarju, drugi pa jaka lahko udeležili že tudi mladi, tisti, ki so končali stran od njega. Igralca se pripogneta in si med nogami osnovno šolo – so dopolnili petnajst let. Mlajši otroci podata burkle ali drog. Igralec, ki gleda stran od va- so lahko bili na štrjaku lahko le čez dan, zvečer so ljarja, poskuša z burklami valjar podreti (izbiti s pruč- morali domov. Danes na štrjak smejo tudi otroci, ti ke), tisti, ki gleda proti valjarju, pa mu ročaj umika so navadno našemljeni, namenjen jim je tudi ples itd. levo in desno od valjarja – poskuša mu preprečiti, da bi valjar podrl. Tadej Murkovič Ena izmed starejših iger je še »zbijanje ključa«, poteka pa tako, da se dva fanta razkoračeno postavita (Izvzeto iz diplomske naloge, ki opisuje vse pustne drug proti drugemu, na rame pa si položita drog. Na običaje v naših krajih) sredini droga je zabit cvek (žebelj), na njem pa visi OKTOBER 2013 40 JÜRJOVŠKO POEZIJA glasilo Spomin Čez žitna polja V stare čase zdaj se vračam, po spomine spet hitim. Nov list v življenju že obračam, a prebrati še enkrat starega želim. Tečem čez žitna polja, kakor begunec čez planjave v nov svet. Da skromno sem živel gor piše in da redko sem odšel od hiše, saj vseh drugih sem se bal, le babičino dobroto sem poznal. Nov je list napol popisan, z željo, da grenak spomin bi bil izbrisan. Napisano še enkrat preletim, spet v stare čase si želim. Na mladost iščem zdaj spomine, preganjajo me žalost, kriki bolečine. Ko spomnim se na njo, solza kane mi, a dobrota njena v srcu še živi. (Boštjan Petučnik, iz zbirke Pesmi sivega laboda) V trgatev Lepo bilo bi biti človek, lepo bilo bi biti to, kar si želi nekdo. Ne bi danes se pretvarjal, da mi je lepo. Ne bi dolgčasa pasel, ne bi bilo mi tako hudo. In v soncu danes vsi se veselijo, sladkost grozdja jih bodri, le jaz v temnem kotu sobe čakam, kdaj me v trgatev povabila smrt boš ti. (Boštjan Petučnik, iz zbirke Pesmi sivega laboda) Zakaj Zakaj sanje resničnost ne postanejo? Zakaj krožišče nima nič ravnin? Zakaj poštenost ne premaga krutega življenja, stresov, bolečin. Zakaj si draga ti mi le še lep spomin? Zakaj? (Boštjan Petučnik, 1. objava pesmi v Jürjevškem glasilu, okt.) OKTOBER 2013 Resasto klasje mi gladi stopala. Kupe spominov zapuščam, srečnih, mladostnih let. Vijugam čez polja, da vidi se pot. Morda nekoč bom šel čez obzorja, ki vodila so me od tod. (Boštjan Petučnik, 1. objava pesmi v Jürjevškem glasilu, okt.) Iskanje Kot nebogljen otrok, ki je zašel in tava tudi jaz tavam in iščem tvoje dlani. Kot osamljen starček, ki se je izgubil, iščem nekoga, ki bi me zmogel voditi. Kot bleda luna sem, ki trka na vrata črni temi. Ti trkam na srce. Prosim. Odpri! (Boštjan Petučnik, 1. objava pesmi v Jürjevškem glasilu, okt.) Biološka ura Leta so tekla, mladost je odšla. Se ura je iz stekla zdavnaj že raztreščila. Kazalec včasih je pokonci stal, in kazal je 12, danes že visi in kaže 18. Ob rahli sapi steklo, vroče se je orosilo in tiktakanje je želje izpolnilo. A kazalec se počasi je pomaknil proti 3, 12 zdaj le še sanjaš, saj do konca daleč ni. (Boštjan Petučnik, 1. objava pesmi v Jürjevškem glasilu, okt.) 41 JÜRJOVŠKO ALI STE VEDELI, DA... glasilo Ali veste Da OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici obiskuje 227 učencev v 13 oddelkih: Razred – oddelek 1.razred: 2 oddelka 2.razred: 2 oddelka 3.razred: 2 oddelka 4. razred: 2 oddelka 5. razred: 1 oddelek 6. razred: 1 oddelek 7. razred: 1 oddelek 8. razred: 1 oddelek 9. razred: 1 oddelek 13 ODDELKOV Število učencev 36 29 32 28 18 22 21 18 23 227 UČENCEV Pripravila: Klavdija Bec Vir: Informator v šolsko leto 2013/2014 Ali veste: • da je v vasi Biserjane hrastov drevored? • da je bila v Dragotincih 1907 ustanovljena Kmetijska družba; ustanovitelj je bil tam kajšnji kmet, ki je za člane naročal modro galico, semena in umetna gnojila, med prvimi so imeli v vasi lastno hranilnico in posojilnico? • da so vas Grabšinci ustanovili hrvaški in prekmurski kolonisti? • da je vse vinograde na Kočkem vrhu konec 19.stoletja uničila peronospora? • da se v Slapincih v gozdu Strmec nahaj skupina osmih antičnih gomil? • da so šolo na Stari Gori ustanovili 1819 in sicer v mežnariji. Učitelj je živel od šolni ne in »zbirce«. Na dan pred tremi kralji je hodil po hišah in »pisal svete tri kralje« in zato dobil klobaso in meso. da je na Stari Gori poučevala od leta 1901-1924 pesnica Kristina Šuler- tudi • prijateljica Ivana Cankarja? da so pri Sv. Juriju leta 1887 ustanovili v okviru Bralnega društva dramski odsek, • tamburaški zbor in pevsko društvo? Godba na pihala »VIGRINČEVA BANDA«, je igrala od konca 19. stoletja do leta 1945. da v Terbegovcih pri hiši št. 3 (pri Miklovih) rastejo 3 orjaške nad 40 m visoke • smreke? Pripravila: Marija Kocuvan Vir: Krajevni leksikon Slovenije (Savnik: 1980) 42 OKTOBER 2013 V tem letu je minilo 50 let od izida Groze – 2. zbirke pesmi Edvarda Kocbeka Na polju Jesen 1940 Drevo, beseda in človek, trije samotarji sredi ravnine. Že pokajo koruzni lati, to se odpirajo pečati na starih listinah. Jesenski veter poteguje, šuštijo listi zgodbe tuje, pri srcu me je strah. Že pokajo koruzni lati, že slišim zemljo šepetati: postajaš zreli sad! Jesenski veter poteguje, nebo se tiho približuje, odpira se prepad. Jesenski čas, sladka otava, ljubezen na ruši. Neznanski poraz in nova stava v nestrpni duši. Že pokajo koruzni lati, na pot bom moral se podati, oditi v daljni kraj. Jesenski veter poteguje, pri srcu mi je vedno huje, moči mi, zemlja daj! (Edvard Kocbek, Groza) Selim se s hriba v globoko rano in v ajdov med. Veter me nagiba vedno bolj zbrano v pijano klet. Strmijo drug v drugega, od vekomaj povezani s skrivnim spominom. Drevo je tišina, beseda je ptica, človek je uho. Tišina in ptica in uho čakajo: kje je veter? Vprašanje je ljubezen, ljubezen je veter in veter je začetek. Jesenski čas (Edvard Kocbek, Groza) Vinograd v Grabšincih Hrastov drevored v Biserjanah Klopotec v Rožičkem Vrhu Drevo je zašumelo, ptica je zažvrgolela, človek je zapel. Drevo, beseda in človek, trije prijatelji od vekomaj. (Edvard Kocbek, Groza) Sem, ker sem bil, in vsakdo me bo mogel pozabiti. In vendar moram reči: sem in bil sem in bom, in zato sem več od pozabljanja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča. OKTOBER 2013 Vse je večno, kar nastane, rojstvo je močnejše od smrti, vztrajnejše od obupa in samote, silnejše od hrupa in greha, slovesnejše od zavrženosti. Nikoli Ne bom prenehal biti. Nikoli. Amen. (Edvard Kocbek, Groza) Fotografije: Klavdija Bec Molitev 43 KLOPOTČEVA PESEM Prišla je jesen, klopotci pojejo pesem naših bregov. Čedalje manj jih je, ljudje se jih bojijo, ali pa morda sebe. Njihovo klopotanje postaja v tem svetu odveč, človek noče slišati glasnih klicev, ki tolčejo po vratih hiš, da bi nekdo odprl in rekel: »Ustavimo uro sveta, vzemimo si čas, naj se nam nikar ne mudi, sedimo sredi vinograda, naj klopotčeva pesem spet vrne veselje v duše prleških ljudi.« Monika Čuš JÜRJOVŠKO glasilo Foto: Klavdija Bec
© Copyright 2025