jürjovško glasilo, april 2010 - Občina Sveti Jurij ob Ščavnici
TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 9244 SV. JURIJ OB ŠČAVNICI JÜRJOVŠKO GLASILO APRIL / MALI TRAVEN 2010 Glasilo občine Sv.Jurij ob Ščavnici Iz vsebine: - Županov nagovor - Dejavni smo - Naša šola in vrtec - Za zdravje - Dobro je vedeti - Koledar prireditev - Oglasi 1 April 2010 ? Ivan Fras ml., odgovorni urednik Beseda urednika Jürjevško glasilo je zagledalo luč tudi v letu 2010. Končno, boste dejali nekateri. Seveda bi bilo prav, da ste občani večkrat obveščeni o nekaterih zadevah različnih področij, sproti in s svežimi vsebinami. Pa vendar je Uredniški odbor našega občinskega glasila vesel, da je glasilo na voljo vam, dragim občanom vsaj enkrat na leto. Vam prepuščamo bogate vsebine, fotografije in vam želimo veliko užitkov ob branju ter spoznavanju novega ali pa ob osvežitvi spomina na pretekle dogodke. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se potrudili in si vzeli nekaj časa, da ste s svojimi prispevki obogatili naše glasilo. Verjetno boste nekateri opazili, da nekaj rubrik posameznih področij, ki bi morale biti v glasilu, žal ni. Pogrešamo predvsem članke s področja kulture, ki je in mora biti še močneje zasidrana v našem okolju. Graditi se bo pričel kulturno-promocijski center v Sv. Juriju ob Ščavnici, ki bo še kako potreboval domači delež pri ustvarjanju in izpopolnjevanju njegovega programa. Tudi pisanje člankov v občinskem glasilu je del kulture. Ob 16. prazniku občine Sv. Jurij ob Ščavnici in 674. cerkvenem prazniku župnije Sv. Jurija ob Ščavnici vas lepo pozdravljamo in želimo lepe praznike! IZ VSEBINE: • Iz vsebine in predgovor urednika • Nagovor župana občine Sv. Jurij ob Ščavnici Antona Slana • Dejavni smo • Naša šola in vrtec • Za zdravje • Dobro je vedeti • Koledar prireditev • Oglasi V imenu Uredniškega odbora Ivan Fras ml., odgovorni urednik JÜRJOVŠKO GLASILO Izdajatelj: Odgovorni urednik: Uredništvo: Lektoriranje: Naslov uredništva: E-pošta: Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Ivan Fras Breda Žunič, Marija Kocuvan, Irena Skotnik, Slavica Trstenjak, Danijela Brumen Breda Žunič Občina Sv. Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici [email protected]. Jürjovško glasilo izhaja v nakladi 950 izvodov in ga vsa gospodinjstva v občini Sv. Jurij ob Ščavnici prejmejo brezplačno. Grafična priprava: Boris Prelog Tisk: Ptujska tiskarna Fotografija na naslovnici: Idejna zasnova kulturnega doma Vabljeni k oddaji prispevkov za naslednjo številko. Uredništvo bo poslalo tudi pisna vabila! 2 Izdelan oglas morate do roka za oddajo prispevkov poslati po elektronski pošti na naslov: [email protected]. V pismu morate navesti tudi točen naziv, naslov, davčno številko, zavezanost za DDV. (v primeru oglaševanja) Za enkratno objavo je dovolj naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodbo z ustanoviteljico glasila Jürjovško glasilo, občino Sv. Jurij ob Ščavnici. Druga pravila in merila za oglaševanje določi Izdajateljski svet. Cenik se uporablja od maja 2008 dalje. Cenik oglaševanja: - cela stran (189 x 262 mm): 167 € barvni oziroma 146 € črnobel - 1/2 strani (189 x 130 mm): 83 € barvni oziroma 75 € črnobel - 1/4 strani (90 x 130 mm): 42 € barvni oziroma 38 € črnobel - 1/8 strani (90 x 63 mm): 21 € barvni oziroma 19 € črnobel - zahvala (92 x 84 mm oziroma 92 x 40 mm): 13 € - mali oglas (92 x 63 mm – samo besedilo): 6 € Opombe: - Cene so brez DDV. - Društvom obvestil ne zaračunavamo. - Za objavo v treh zaporednih številkah nudimo 10-odstotni popust. - Za objavo v šestih zaporednih številkah nudimo 15-odstotni popust. - Občanom nudimo 10-odstotni popust. - Popusti se ne seštevajo. ŽUPANOV NAGOVOR April 2010 ?Anton Slana, župan Spoštovani, ponovno se začenjajo prireditve, ki potekajo v počastitev šestnajstega praznika naše občine. Ob začetku pomladi, v pričakovanju obetavne letine, se vsa občinska društva na svojevrsten način vključujejo v to prepoznavno, živahno dogajanje. Pomladanski letni čas nas še dodatno motivira, nam vliva upanja ter spodbuja k smelemu načrtovanju. S člani občinskega sveta že četrto leto skupaj skrbimo za razvoj občine. Večkrat poudarim, da je z načrtovanjem razvoja podobno kot z gospodinjenjem doma. Veliko več kot razpoložljivih sredstev je potreb, pričakovanj, želja in zahtev. Potrebno se je odločati za prioritete, tako pri uresničevanju zastavljenih ciljev kot pridobivanju sofinancerskih sredstev. Na koncu je zmeraj treba poravnati račune, s čimer še doslej nismo imeli težav. Občini, kot ustanoviteljici, je v ponos, da sta naša šola in otroški vrtec v odlični kondiciji. Tako po kadrovski kot tehnični plati. Zaenkrat zagotavljamo vpis otrok v vrtec vsem, ki si to želijo. Učenke in učenci naše osnovne šole pod mentorstvom strokovnega kadra vsako leto dosegajo odlične rezultate na vzgojnem ter izobraževalnem področju. Prav tako pa ne gre zanemariti dosežkov, ki jih posamezne učenke in učenci dosegajo tudi izven rednega šolskega programa na različnih področjih udejstvovanja. To dodatno utrjuje prestižni položaj našega kraja skozi zgodovino, ko so mnogi rojaki prevzemali ter še prevzemajo najodgovornejše naloge na različnih področjih narodne samobitnosti. Dobra osnovnošolska podlaga je najboljša popotnica srednjemu ter pozneje višješolskemu in visokošolskemu izobraževanju. Naše bogato kulturno okolje bo dočakalo začetek izgradnje kulturnega doma in kulturno-promocijskega centra. Razveseljivo je dejstvo, da ste se občanke in občani, v pred časom izvedeni anketi o pomenu izgradnje kulturnega doma, kar 75% opredelili za odgovor, da je izgradnja kulturnega doma zelo potrebna. V kolikor ne bo večjih težav ob izbiri izvajalca za izgradnjo, je začetek same gradnje načrtovan za drugo polovico leta 2010, otvoritev pa za konec leta 2011. V sklopu kulturnega doma bo tudi mladinski klub, ki bo zagotavljal specifične pogoje za druženje in ustvarjanje mladih. Prepričan sem, da bodo vsa društva ter interesna združenja prostore kulturnega doma, s kulturno-promocijskim centrom, vzele za svojega. Omogočeni bodo pogoji za dejavnosti vseh, in to na najprestižnejši lokaciji v občini. Vsa društva so bila že doslej v ponos kraju in ljudem – s to pridobitvijo pa bomo že doseženo še nadgrajevali. Občinska športna društva k športu in rekreaciji spodbujajo vse starostne kategorije. Naši ekipi, ki nastopata v prvi državni ligi, dosegata zavidljive športne rezultate, svojim članom pa omogočata zadovoljive pogoje, kljub omejenim finančnim sredstvom, namenjenim ligaškim tekmovanjem in pripravam. Prostovoljna gasilska društva nam z vso odgovornostjo zagotavljajo požarno varnost ter med drugim skrbijo za posodabljanje opreme, izobraževanje kadrov, pridobivanje mladih v svoje vrste in vzorno skrbijo za urejenost gasilskih domov. Kljub gospodarskim razmeram je razveseljivo, da so člani občinskega sveta v proračunu za leto 2010, enako kot v prejšnjih letih, upoštevaje predvideno rast življenjskih stroškov, zagotovili načrtovano višino finančne podpore sofinanciranju delovanja občinskih društev. V skladu z načrtom razvojnih programov potekajo aktivnosti na regijskem projektu Vodooskrbe Pomurja, ki bo omogočal priključitev še preostalih občanov na javno vodooskrbno omrežje. To bo dolgoročno zagotavljalo zadostne količine pitne vode. Prav tako se bo v kratkem pričelo priključevanje občanov na javno vodovodno omrežje, novo izgrajenega javnega vodovoda, ki bo zagotavljal zadostne količine pitne vode. Podjetje Teleing k nam iz sosednje križevske občine širi svojo ponudbo kvalitetnih storitev širokopasovnega omrežja in bo prevzelo sistem kabelske televizije naše občine. Preko t.i. koaksalnega kabla bo na voljo priključitev na širokopasovni internet in telefon ter široka ponudba televizijskih kanalov. Vse skupaj je na dobri poti, da se bo omogočila priključitev tudi tistim, ki sedaj niso bili uporabniki Kabelskega sistema Sveti Jurij ob Ščavnici. V tem obdobju potekajo številne obnove občinskih, kot tudi regionalnih cest ter obenem tudi ureditev varnih obcestnih površin za pešce in kolesarje. Do vrtca Sonček se ureja varnejša dostopna pot s parkiriščem in obračališčem. Za leto 2010 že potekajo investicijske aktivnosti v skladu s sprejetim letnim proračunom. Velja omeniti ureditev občinskih cest, priključevanje na javno vodovodno omrežje ter odkupe zemljišč v skladu s sklenjenimi predkupnimi pogodbami. 3 April 2010 Za vse omenjene investicije koristimo domača ali evropska sofinancerska sredstva. Načrtujemo, da jih bomo, tako kot doslej, zagotovili krepko čez 50 %. Občinsko gospodarstvo si od bližine priključka na avtocesto v Grabonošu mnogo obeta. Skupaj s sodelavci veliko truda vlagamo v nastajajoč občinski prostorski načrt, s katerim v naselju Grabonoš predlagamo prekategorizacijo kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča. V prvi fazi gre za okoli 12 ha, dolgoročno pa skupaj za okoli 40 ha. Upoštevamo tudi potrebe posameznih investitorjev na ostalih lokacijah, ki kažejo izjemno velik in resen interes. Želim si, da bi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za okolje čim prej prišli do sprejemljive rešitve za vse. Čimprejšnji sprejem prostorskega načrta ni nadvse pomemben le zaradi načrtovanja celovitega gospodarskega razvoja – s prednostno lokacijo poslovne cone v Grabonošu – ampak tudi z vidika investitorjev, ki se izven kompleksa poslovne cone zanimajo za vlaganje v stanovanjske ter gospodarske objekte. Sposobnost, da deluješ v ljubezni in z njo, da si nenasilen, širokosrčen in da spoštuješ pravice in potrebe drugih, izhaja iz tega, da sta ti bila v otroštvu naklonjena širokosrčna in nežna ljubezen ter spoštovanje. R.N. Brock Rojstvo, novo življenje, novo upanje, dolge neprespane noč in nove skrbi. Toda, drobne ročice, nežne in tople se dotaknejo in ostanejo v srcih strašev za vse življenje. Dragi starši, nihče ne spozna radosti rojstva novega življenja, dokler tega sam ne doživi. Otroci nas izpolnijo, obogatijo in dodajo v naše življenje žarke sreče. Našim otročičkom pa želim polno smeha in radoživih trenutkov, prijazno otroštvo in varno mladost. 4 DELOVANJE OBČINE Do sedaj so bila opravljena že mnoga usklajevanja z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s predstavniki omenjenega ministrstva pa so bili opravljeni tudi ogledi zahtevnejših predlaganih lokacij. Intenzivno sledimo smernicam in zahtevam predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo o zagotavljanju t.i. nadomestnih zemljišč ter ustreznosti in sprejemljivosti predlagane skupne lokacije za občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. S strani Ministrstva za kmetijstvo ob nadaljnjih smernicah pričakujemo dopolnjen osnutek prostorskega načrta. Po pridobitvi smernic prostorskega načrta sledi izdelava okoljskega poročila, nato pa pridobitev mnenja Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka prostorskega načrta. Sledila bo javna predstavitev, obdelava pripomb, izdelava predloga prostorskega načrta, pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora na predlog načrta, izdaja sklepa Ministrstva za okolje o potrditvi načrta ter prva in druga obravnava načrta na občinskem svetu. Priča smo času, ki ni naklonjen potrebnemu hitrejšemu razvoju, ki edini lahko povleče voz iz nezavidljive gospodarske in družbene situacije, omogoči nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in nam da občutek potrebnosti ter pripadnosti. Splošno razpoloženje ni obetavno. Kljub temu ne gre vreči puške v koruzo. Vsak si mora na svojem področju iskati novih gospodarskih, zaposlitvenih priložnosti, biti podjeten, inovativen in dosegati odličnost ter prepoznavnost. Predlagam, da tudi sami prispevate k dobremu razpoloženju ter napredku po svoji meri in podobi. Vabim Vas, da se v čim večjem številu udeležite prireditev, ki jih najdete v programu letnih prireditev. Pa tudi tistih, ki bodo prišle manj napovedano. V času praznovanja šestnajstega praznika občine, kot tudi skozi celo leto, Vam želim dobrega razpoloženja, čestitam ob prazniku in se Vam zahvaljujem za Vaš prispevek k razvoju in dobremu sodelovanju. Le tega si želim še naprej, saj bomo le s skupnimi močmi dosegli načrtovane cilje. OBČINSKA DEJAVNI SMO UPRAVA April April 2009 2010 ? Francka Lavrenčič, direktorica občinske uprave STIMULACIJA ŠTUDENTOV OBČINE SV. JURIJ OB ŠČAVNICI Stimulacija se podeljuje študentom na osnovi Pravilnika o stimulaciji študentov Občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ga je sprejel občinski svet dne, 30.3.2009 in je objavljen v Uradnem listu RS št. 21/2009. Stimulacije se podeljujejo študentom, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Stimulacija se uveljavlja za opravljene izpite, opravljeno diplomo, opravljen magisterij in opravljeno doktorsko disertacijo z vložitvijo vloge za uveljavitev stimulacije študentov v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Vloga za opravljene izpite se vloži na občinsko upravo do 31.12. za tekoče leto. Ostale stimulacije v skladu z navedenim pravilnikom se vložijo po opravljenem študiju. Vloga za uveljavite stimulacije študentov je objavljena na spletni strani Občine Sv. Jurij ob Ščavnici: www.sveti-jurij.si. V letu 2009 je bilo izdanih 91 odločb o stimulaciji študentov v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Študentje občine so vpisani v naslednje smeri študija: teologija, farmacija, materiali, predšolska vzgoja, živinoreja, poslovna ekonomija, analitika, računalništvo in informatika, poljski in slovaški jezik s književnostjo, splošna medicina, razredni pouk, upravno poslovanje, varstvoslovje, arhitektura, matematika, ekonomija, etnologija in kulturna antropologija, mednarodna poslovna ekonomija, družboslovni vidiki, športna vzgoja, zgodovina, oblikovanje in tekstilni materiali, kmetijstvo, logistika sistemov, poslovne finance in bančništvo, varnostne vede, korporacijsko pravo, računalništvo in informacijska tehnologija, lesarstvo, zdravstvena nega, psihologija, ekonomija, fizika, športna vzgoja, pedagogika in matematika, strojništvo, prevajalsko tolmačenje nemščine in geografija, pravo, slovenski jezik s književnostjo, gospodarska in tehniška logistika, veterinarstvo, živilska tehnologija, poslovni sekretar, gostinstvo in turizem, splošni managment, matematika, kmetijstvo, pedagogika, živilstvo in prehrana, geologija, radiološka tehnologija, varstvo pri delu in požarna varnost. Od tega je bilo izdanih 16 odločb za opravljeno diplomo: –– Diplomirani inženir agrarne ekonomike –– Profesorica razrednega pouka –– Profesorica kemije in matematike –– Komunalni inženir –– Diplomirani inženir lesarstva –– Profesorica nemščine in španščine –– Diplomirani vzgojiteljici predšolske vzgoje –– Profesorica geografije in zgodovine –– Diplomirani teolog –– Profesorica slovenskega jezika in zgodovine –– Univerzitetna diplomirana socialna delavka –– Diplomirani ekonomist –– Diplomirana inženirka vinogradništva, vinarstva in sadjarstva –– Univerzitetna diplomirana prevajalka nemščine in francoščine –– Diplomirana inženirka tekstila ? Ludvik Kramberger 5. obletnica Društva Oldteimer Stara Gora Na Stari Gori še nikoli ni bilo toliko starih traktorjev Društvo ljubiteljev starodobne tehnike, Oldteimer Stara Gora, je pripravilo v nedeljo, 10. maja na Stari Gori 5 . festival kmetijske tehnike in sejem rabljene tehnike. Pravzaprav je bilo to praznovanje 5. obletnice društva, katerega ustanovitelji so bili Alojz Slekovec, ki je vseskozi predsednik, Franc Belšak, Anton Klemenčič in Danijel Tancoš. Društvo je v teh petih letih napredovalo z velikimi koraki, saj danes šteje 138 članov, kateri posedujejo 68 starih traktorjev, 14 stabilnih motorjev, 77 motornih koles, 35 osebnih avtomobilov, 4 tovorna vozila in nekaj restavriranih koles in drugih muzejskih eksponatov. Člani društva se ponašajo z Puchovim dirkalnim kolesom iz 1909 leta, motornim kolesom Peugeot, letnik 1928, osebnim avtomobilom Peugeot 1925 in traktorjem Allis Chalmers, letnik 1930. Društvo je ob svoji 5. obletnici izdalo bogato ilustrirano zloženko z naslovom: »Društvo Oldteimer Stara Gora praznuje 5. obletnico«. V njem je kronološko nanizan razvoj društva v preteklem obdobju. Kot je na proslavi 5. obletnice društva, ki je bila pravzaprav eno samo veliko srečanje ljubiteljev starodobne kmetijske tehnike in mehanizacije, povedal predsednik Alojz Slekovec, so ponosni na prehojeno petletno pot. Posebej se je zahvalil članom društva, ki so vedno voljni sodelovati pri vseh akcijah. To so dokazali tudi pri ureditvi svojih prostorov na Stari Gori, kjer so opravili več kot 1000 prostovoljnih ur. Da je društvo poznano tudi v Sloveniji in širše, kaže udeležba tega srečanja, saj se ga je udeležilo 97 ljubiteljev starodobne kmetijske mehanizacije iz vse Slovenije, Avstrije in Madžarske. Čeprav je glavna skrb društva skrbeti za ohranjanje tehnične kulturne dediščine, skrbijo tudi za družabna dogajanja. To so srečanja ljubiteljev stare tehnike, 5 OBČINSKA DEJAVNI UPRAVA SMO April 2010 udeležbe na relijih in srečanjih pri sorodnih društvih in vinska trgatev ob njihovih društvenih prostorih. Tako so letos prvič v bližnji cerkvi Sv. Duha, okoli katere so bili razvrščeni traktorji, pripravili sv. mašo za traktoriste. Maša je daroval jürjovški kaplan Boštjan Ošlaj, ki je po maši opravil tudi blagoslov traktorjev. To je bil prvi primer blagoslova traktorjev v Sloveniji. Sledilo je tekmovanje starih traktorjev, ki so se podali na 2,5 km dolgo krožno pot. V tekmovalnem delu je prvo mesto dosegel Pan Klub iz Bad Radkersburga, drugi je bil Klub Starodobnik Slovenske Gorice Benedikt, tretji pa Stari traktor Moste. Prvim trem sta predsednik društva in občinski svetnik Danijel Tancoš izročila pokale. Pravo doživetje pa je bila predstavitev delovanja lokomobile, včasih so ji rekli »danfar«, katero je na prizorišče postavil njen lastnik, Martin Glavno besedo so imeli stari traktorji Kramberger iz Krivega Vrha pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah. Predstavil se je tudi kot »mašinist«, kot so rekli tistemu, ki je skrbel za delovanje lokomobile, saj jo je zakuril in s paro pognal v tek. Njen tek, je kot vedno, naznanila parna piščalka. prelec, salomonov pečat… Na vseh akcijah naberemo prikolico različnih odpadkov, ki jih ločujemo po vrečah: steklo, plastika, železo… Vse odpadke skladiščimo pred gasilskim domom in železo nam hitro odpeljejo, vse druge odpadke pa bomo odpeljali na ustrezna mesta. Posebej nas veseli, da se nam iz akcije v akcijo pridružuje več otrok s starši, kajti le z lastnim vzgledom lahko pomagamo vzgajati, da divjih odlagališč ne bo več. Zanimivo je tudi, kaj vse najdemo na teh divjih in samotnih odlagališčih: našli smo že svinjske kože, kolesa, gume, vse vrste kovin, serijo stotih britvic, lesena okna, ostanke škropiv, kozmetične odpadke… Pohvalno je tudi, kar spet gre zahvala Slavku, da je vsako povabilo na akcijo nekaj posebnega: izjemne fotografije in bogate misli. Ena takih se glasi, Slavko jo je uporabil kot zahvalo vsem, ki so se udeležili prve akcije: MATI ZEMLJA IN OČE DREVO STA VAM HVALEŽNA. V Bolehnečicih bomo z akcijami nadaljevali ob vseh sobotah v aprilu in v maju, zato se nam pridružite, da skupaj poskrbimo za čisto in urejeno okolico. ? Breda Žunič Čistimo Bolehnečice Pred leti je bil naš Slavko Slavič po dolgih letih pobudnik za oživitev NK Bolehnečici. Celo poletje je ob prostih večerih treniral z mladimi fanti, starimi od osem let naprej. Poln nogometnega znanja je le tega prenašal na naše dečke in jim kazal nogometne veščine. Nemalokrat je poskrbel tudi za osvežitev in sprostitev po treningih. Danes ima klub spet svoje drese, ščitnike, žoge in majice z napisom. V letošnjem letu bomo nabavili še trenirke, tako da bo ekipa resnično prepoznavna. Slavko pa je letos predlagal še nekaj: AKCIJO OČISTIMO BOLEHNEČICE. Pa ne tik ob cesti, ki pelje skozi vas, ampak na obronkih, ob reki Ščavnici, potoku Lipnici…, kjer se nahaja kar nekaj divjih odlagališč. Na vsako akcijo je sestavil tudi posebno povabilo s štirimi nagradnimi vprašanji: objavil je lastne fotografije rastlin in živali, ki jih je sam posnel v okolici vasi ali tudi drugod po Sloveniji. Tako smo že spoznali smokuljo, smrdokavro, škorca, kosa, goža, svisca, sovo uharico, smrekov 6 ODEJAVNI SMO April 2010 ? FD Sv. Jurij ob Ščavnici FOLKLORNO DRUŠTVO SV. JURIJ OB ŠČAVNICI Polka je ukazana, tla so namazana: hoj hej, hoj hej, kaj bo pa zdej? Ljubezen v slovenski narodni pesmi, zbral in uredil Stanko Prek, DZS, Ljubljana 1996. Plesati in ohranjati ljudske plese je naše poslanstvo. Folklorno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici deluje od leta 2005. Plesne pare povezuje veselje do ljudskih plesov in druženja, zato se na vajah srečujemo ob četrtkih zvečer v prostorih pod župnijsko cerkvijo. Plešemo ljudske plese, značilne za ta del Slovenije. Nastopamo na občinskih prireditvah, proslavah, vsako leto se predstavimo tudi na letnem srečanju folklornih skupin, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Slednje predstavlja strokovno potrditev našega dela na državnem nivoju. Že nekaj časa si prizadevamo pridobiti finančna sredstva za izdelavo oblek. Njihova izdelava bo temeljila na že opravljeni etnološki raziskavi oblačilnih navad na območju današnje občine pred prvo svetovno vojno. Izvedla jo je priznana etnologinja Marija Makarovič, aprila 2007. »Jürjevška noša« bo izpopolnila naše nastope in obenem veliko doprinesla k prepoznavnosti in promociji občine po Sloveniji. Na koncu velja povabilo vsem, ki radi plešejo in so se pripravljeni naučiti še kakšnega plesa, da se nam pridružijo. Veselimo se vašega obiska. Skica ženske in moške jürjevške noše ? Ludvik Kramberger Karlek Krauthaker si s pletenjem košev krajša zimske dni Ko smo se pred kratkim potepali po Seliščih, smo se ustavili pri Karleku Krauthakerju, ki je znan po tem, da ima v glavi vse rojstne dneve vaščanov, ki so malo starejši. Ker sva bila v Murski Soboti isti dan operirana in ležala v isti sobi, si je zapomnil tudi moj rojstni datum. Obiskali smo ga, ko je pokrajino pobelil prvi sneg in ga našli v sobi, kjer sta z ženo Marijo »pucala« pintovec in ga belila za okrasitev košar. Ob obujanju spominov na bolniški »abonma«, smo ga vprašali, če še ve, kdaj sem rojen. Kakor iz topa je ustrelil prave podatke. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil Karlek star 76 let. Kot pravi, izdeluje koše le toliko, da zapravlja zimski čas. Ob našem obisku je nastajal koš za psa, ki živi nekje na Koroškem. Ker ni ravno veliko takih mojstrov, je njegovo pletarsko delo zelo iskano. Karlek si krajša čas tudi z branjem. Pravi, da je vesel, ko najde kaj zapisanega o domačih krajih. Pa naj tokrat prebere tudi kaj o sebi, smo si dejali in pripravili tale kratek zapis. Karlek Krauthaker pri pletenju koša 7 DEJAVNI SMO April 2010 ? Anton Klemenčič, Slavko Kolmanič, Višji gasilski častnik II. st. Parada ob občinskem prazniku Gasilska zveza Sveti Jurij ob Ščavnici opravlja pomembne naloge gasilstva kot obvezne javne gasilske službe v sistemu Zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Opravlja organizacijske, strokovno-tehnične-operativne naloge gasilstva in požarne varnosti v lokalni skupnosti. Gasilska zveza je za društva v občini koordinator dela ter močan spodbujevalec razvoja gasilstva in drugih dejavnosti v društvih. Uspešno smo pomagali društvom na razpisih za sofinanciranje opreme in gasilskega vozila v znesku skoraj 38.000,00 €. Prav tako smo uspešno kandidirali za sofinanciranje stroškov intervencije po neurju 2008 v znesku 8.188,00 €. Poveljnik opravlja finančna-tajniška-operativna dela za GZ, PGD in nudi vso strokovno pomoč. Zelo dobro sodelujemo s sosednjimi gasilskimi zvezami, predvsem pri izobraževanju, tekmovanjih in intervencijah. V našo GZ je včlanjenih vseh 9 PGD, v katere je včlanjenih preko 900 gasilcev, gasilk in mladih gasilcev z okrog 200 operativci. Naša društva so tudi nosilci kulturnih in drugih dejavnosti. Vsa društva so enakomerno zastopana v organih in komisijah GZ. V letu 2009 je upravni odbor GZ imel tri seje, eno razširjeno sejo UO in poveljstva. Na vse seje so bili vabljeni člani NO. Komisije so se sestale po potrebi. Vsi programi dela in sklepi so bili večinoma soglasno sprejeti in tudi realizirani. Z predsednikom GZ se udeležujeva sej regijskega sveta, regijskega poveljstva Pomurja in plenuma GZS. V letu 2009 je delovanje žensk na operativnem področju malo usahnilo razen članic Selišči- Kupetinci. Zato je bilo slabo obiskano šesto srečanje članic GZ v Bio Termah Mala Nedelja. Regijskega srečanja članic so se udeležile samo gasilke iz Rožičkega Vrha. Predsednica komisije za članice se je udeležila posveta za članice v Zrečah in sej komisije za delo z članicami pri gasilskem regijskem svetu in poveljstvu za Pomurje. Komisija za veterane, na čelu z predsednikom Romanom Muhičem, je pripravila piknik za gasilce in veterane na otoku ljubezni. Organizirana je bila strokovna ekskurzija v Veliko Nedeljo in okolico Ormoža za organe gasilske zveze in veterane. Srečanje gasilskih veteranov je bilo v Sovjaku. Z organizacijo srečanja se jim zahvalimo za njihovo delo v preteklosti. Gasilska zveza Sveti Jurij ob Ščavnici izvaja svoje programe operativnih aktivnosti v skladu s sprejetimi programi občnega zbora GZ ter poveljstva in upravnega odbora GZ. V zimskem času damo poseben poudarek izobraževanju in usposabljanju gasilcev. Trije gasilci so uspešno končali specialnost za sodnika gasilsko športnih disciplin. Zaradi premalo prijav nismo izvedli nadaljevalnega tečaja za gasilca, poteka pa v tem letu. Izvedli smo posvet o delu operativnih aktivnosti z poveljniki in mentorji mladine PGD. V mesecu maju so bili izvedeni letni pregledi PGD, gasilskih domov, opreme in strokovna usposobljenost operativnih gasilskih enot. 8 V začetku maja na Stari Gori že tradicionalno organiziramo florjanovo mašo za vsa PGD. V mesecu juniju smo izvedli občinsko gasilsko tekmovanje GZ Sveti Jurij ob Ščavnici za Matevža Haceta, ki je bilo v Sovjaku. Enote so dosegle zelo dobre rezultate. Sodelovalo je 9 članskih, enota članic, 4 mladinske in 3 pionirske enote. Posebno je potrebno pohvaliti enote iz PGD Sovjaka, Selišči- Kupetinci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ki so dosegle najboljše rezultate. Na regijskem tekmovanju so sodelovali člani A Sveti Jurij ob Ščavnici, mladinci Selišči-Kupetinci, pionirji Sveti Jurij ob Ščavnici in dve enoti pionirjev iz Sovjaka. Skozi poletne mesece je bilo na področju občine in regije več pokalnih gasilskih tekmovanj, na katerih so enote z območja naše GZ in drugih gasilskih zvez dokazovale svojo pripravljenost in izurjenost. Mladim gasilcem smo v avgustu za njihov trud izvedli gasilsko športni dan na letnem bazenu BIO TERME. Bili so zelo navdušeni in zadovoljni z vsebino srečanja. Vsako leto v mesecu oktobru – novembru pripravimo pester program v okviru meseca požarne varnosti. Skupaj z PGD Sveti Jurij smo organizirali ogled gasilskega doma, gasilske tehnike, zaščitne in druge opreme za OŠ in vrtec. Posamezne operativne enote so izvedle preventivne preglede, vzdrževanje opreme in orodišč, vaje in drugo. Poveljstvo GZ in PGD Sveti Jurij ob Ščavnici je v počastitev ob prevzemu novega gasilskega vozila GVC 16/25 organiziralo operativno gasilsko vajo Osnovna Šola 2009. Prevladala je ocena, da je bila vaja dobro načrtovana, dobro izvedena in da je ura in pol aktivnosti gasilcev že skoraj ustrezala realnim razmeram ob morebitnem požaru na opisanih objektih, kljub manjšim napakam posameznih enot je vaja zelo dobro uspela. Zelo pohvalno je ocenil našo delo tudi g. župan. Informatizacija je dobro zaživela s programom Vulkan, ki je bil v lanskem letu posodobljen. Žal imajo skoraj vsa PGD slabo ažurirane podatke in netočne evidence, zato bo potrebno posvetiti temu problemu več časa in energije. V letu 2009 smo na našem območju občine imeli 12 izrednih dogodkov. Zaradi neugodnih zimskih razmer smo ostali dva do tri dni brez elektrike skoraj na celotnem območju občine. V spomladanskem in poletnem času smo imeli več neurjih z točo, zato so posamezne enote sodelovale pri odpravljanju posledic. Imeli smo en manjši dimniški požar, ki je bil pravočasno strokovno pogašen. V lanskem letu sta PGD Sveti Jurij ob Ščavnici in PGD Stara Gora izvedla več prevozov pitne vode za ljudi in živali. Ob dokončanju gradnje avtoceste je še veliko prevozov vode opravilo PGD Sveti Jurij ob Ščavnici. Operativne enote so sodelovale pri odmaševanju kanalizacije, odtočnih cevi, odstranjevanju dreves z cest... Zaradi slabega vodovodnega omrežja nam primanjkuje požarne vode. OBČINSKA DEJAVNI SMO UPRAVA April April 2009 2010 V letu 2009 je za gasilstvo v občini največja pridobitev novo gasilsko vozilo GVC 16/25 za osrednjo enoto PGD Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je bilo uradno predano svojemu namenu 6. junija. Zaradi boljše in hitrejše intervencije se bo potrebno v naslednjih letih posvetiti predvsem izobraževanju, zdravniškim pregledom in nabavi zaščitne opreme za gasilce. Po novi uredbi Vlade RS za opremljanje in usposabljanje gasilskih enot glede na kategorizacijo je podaljšan rok do leta 2013. V letu 2010 bo potrebno sprejeti investicijski plan nabave nove ali rabljene gasilske tehnike predvsem za PGD, ki imajo starejšo gasilsko tehniko. Prostovoljnim gasilskim društvom in županu kot odgovorni osebi za požarno varnost, zaščito, reševanje in pomoč se daje tudi možnost za drugačno organiziranost delovanja gasilske zveze s skupnim ciljem še večje učinkovitosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj jih je v zadnjih letih zmeraj več. V imenu Vseh gasilcev bi se rad zahvalil občinskemu svetu in županu občine Sveti Jurij ob Ščavnici za pomoč in dobro sodelovanje. Zelo dobro smo sodelovali tudi z poveljnikom CZ, OŠCZ, ReCO, MORS uprava ZiR Murska Sobota in OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici. Nazadnje bi se rad zahvalil poveljnikom, podpoveljnikom, mentorjem mladine in vsem članom PGD, ki žrtvujejo ogromno svojega prostega časa za varnejše počutje ljudi in materialnih dobrin v občini. V slogi je moč, Na pomoč! Predsednik GZ : Anton Klemenčič Poveljnik GZ: Slavko Kolmanič VGČ II.st V naslednjih letih še bo potrebno bolj okrepiti delo z gasilsko mladino, članicami in veterani. Mladinci PGD Selišči Kupetinci so sodelovali na državnem tekmovanju v Ravnah na Koroškem in dosegli lep rezultat. Posebno se zahvaljujem vsem mladincem in mentorju tov. Ajlecu Juriju. Gasilska zveza Sveti Jurij ob Ščavnici opravlja pomembne naloge gasilstva kot obvezne javne gasilske službe v sistemu Zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Opravlja organizacijske, strokovno-tehnične-operativne naloge gasilstva in požarne varnosti v lokalni skupnosti. V GZ je včlanjenih 9 PGD z 917 članov gasilcev, gasilk in mladih gasilcev z okrog 200 operativci. VODJA PRAPORJEV Zamuda Franc podpoveljnik GZ, gasilski častnik I. stopnje 10 praporjev 1 prapor mladine Sv. Jurij ob Šč. GASILSKA ZEZA Sveti Jurij ob Ščavnici ( 9X PGD ), Predsednik: Klemenčič Anton Poveljnik: Kolmanič Slavko GVM- gasilsko vozilo za prevoz moštva (nabava vozila v letu 2001), namenjena za potrebe gasilskih društev, civilne zaščite in drugih društev. PGD Sveti Jurij ob Ščavnici (št. članov 204), osrednja gasilska enota v občini Predsednik: Krajnc Jože Poveljnik: Mikl Milan GVM- gasilsko vozilo za prevoz moštva (nabava vozila v letu 2002) GVC 16/30 - gasilsko vozilo cisterna z 3000 L vode (nabava vozila v letu 1983) GVC 16/25 - novo gasilsko vozilo cisterna z 2500 L vode in sodobna oprema za gašenje in druge intervencije po tipizaciji GZS (nabava vozila v letu 2008) Uradni prevzem vozila bo v soboto 6. junija 2009. Vsi vabljeni. PGD Stara Gora (št. članov 119), Predsednik: Klemenčič Anton Poveljnik: Zamuda Franc GVM- gasilsko vozilo za prevoz moštva (nabava vozila v letu 2003) GVC 16/90 - gasilsko vozilo cisterna z veliko vode 9000 L (nabava vozila v letu 1998), v sušnih letih veliko prevozov pitne vode PGD Sovjak (št. članov 205), Predsednik: Fras Ivan Poveljnik: Štelcer Edo GVV1- gasilsko vozilo z vodo 600 L visoki - nizki tlak (nabava vozila v letu 2004) 9 OBČINSKA DEJAVNI UPRAVA SMO April 2010 2009 PGD Rožički Vrh (št. članov 71), Predsednik: Vrzel Franc Poveljnik: Brumen Robi Gostitelji 15. občinskega praznika v šotoru GVV1- gasilsko vozilo z vodo 600 L visoki - nizki tlak (nabava vozila v letu 2003) PGD Selišči- Kup. (št. članov 114 Predsednik: Ajlec Anton Poveljnik: Paldauf Roman GV1- gasilsko vozilo z gasilsko opremo (starejša vozila potrebna v naslednjih letih zamenjave) PGD Bolehnečici (št. članov 59), Predsednik: Štuhec Alojz st. Poveljnik: Šijanec Srečko GV1- gasilsko vozilo z gasilsko opremo (starejša vozila potrebna v naslednjih letih zamenjave) PGD Dragotinci (št. članov 41), Predsednik: Šafarič Anton Poveljnik: Trofenik Robi GV1- gasilsko vozilo z gasilsko opremo (starejša vozila potrebna v naslednjih letih zamenjave) PGD Slaptinci (št. članov 66), Predsednik: Berden Branko Poveljnik: Topolnik Alojz GV1- gasilsko vozilo z gasilsko opremo (starejša vozila potrebna v naslednjih letih zamenjave) PGD Grabonoš (št. članov 38), Predsednik: Šipek Rudi Poveljnik: Budija Ivan GV1- gasilsko vozilo z gasilsko opremo (starejša vozila potrebna v naslednjih letih zamenjave) V lanskem letu meseca avgusta je celotno območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici zajelo neurje z točo. Neurje je povzročilo veliko škode na gospodarskih, stanovanjskih objektih, kmetijskih površinah, javni infrastrukturi itd. Takoj po dogodku so bile aktivirane enote PGD preko ReCO, ter samo aktiviranje in so priskočile na pomoč na najbolj kritičnih objektih z najnujnejšimi ukrepi pokrivanje streh z ceradami in PVC folijo po najbolj ogroženih območjih. Vsem posameznikom zaradi obsega neurja, žal nismo mogli na enkrat pomagati, zato se tistim opravičujemo, ki niso dobili pomoči. Na Pomoč! Poveljnik GZ: Slavko Kolmanič, Višji gasilski častnik II. st. 10 Članice GZ so se udeležile regijskega srečanja članic, ki je bilo v Veržeju. Cilj tega srečanja ni bil tekmovalnega značaja, temveč druženje in spoznavanje med gasilkami. Tudi v bodoče si takšnih srečanj želijo čim več. Na tem mestu se Županu in občinskemu svetu zahvaljujemo za razumevanje in finančno pomoč pri razvoju gasilstva, ter si tudi v bodoče želimo dobrega sodelovanja. Od leta 2003 do konca leta 2007 so naše operativne enote sodelovale na 29 intervencijah. Intervencije gašenje požarov na objektih, v naravi in gašenje požarov na motornih sredstvih je bilo 23x, sodelovalo je 303 operativnih gasilcev. Intervencije ob elementarnih nesrečah in drugih nesrečah (poplave, plazovi,) 6x, z 87 operativnimi gasilci. Naši gasilci so pomagali tudi na požaru na Krasu in nudili pomoč po poplavah v Železnikih (operativci Sovjak in Sveti Jurij). Pripeljane je bilo več milijonov litrov pitne vode za ljudi in žival, še posebno v letu 2003, ko je bila velika suša. Zaradi slabega vodovodnega omrežja nam primanjkuje požarne vode. Zato smo po realnih potrebah in sprejetem programu v letu 2003 predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo GVV-1 z visokim tlakom v Rožičkem Vrhu in v letu 2004 rabljeno GVV-1 z novo nadgradnjo v Sovjaku. V letu 2003 smo še predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo GVM v Svetem Juriju in Stari Gori, ter rabljeno v Seliščih. Novo vodstvo GZ pa bo moralo pripraviti program minimalnega usposabljanja in opremljanja enot od 2009 do leta 2013, ko poteče podaljšan rok glede na uredbo, ki jo je izdalo Ministerstvo za obrambo Uprava ZiR. Informatizacija je dobro zaživela z programom Vulkan, ki je bil v lanskem letu posodobljen. Žal nekatera PGD imajo slabo ažurirane podatke in netočne evidence, zato je problem tudi slabo statistično poročilo društev in zveze. Zelo dobro smo sodelovali z občino Sveti Jurij, poveljnikom CZ, OŠCZ, ReCO, MORS uprava ZiR M. Sobota in OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici. Tudi naprej si želimo dobrega sodelovanja. Nazadnje bi se rad zahvali poveljnikom, podpoveljnikom, mentorjem mladine in vsem članom PGD, ki so žrtvovali ogromno svojega prostega časa za varnejše počutje ljudi in materialnih dobrin v naši občini. Novemu vodstvu GZ pa želim obilo uspeha na organizacijskem in operativnem delu z čim manj intervencijami. Tudi v bodoče želimo dobro sodelovanje z gospodom županom, občinskim svetom, občinsko upravo, občinskim štabom CZ in drugimi institucijami, ki delajo za boljše in varnejše življenje ljudi v lokalni skupnosti . DEJAVNI SMO April 2010 ? Ludvik Kramberger Dr. Vekoslav Grmič sodi med velike sinove občine Sv. Jurij ob Ščavnici V soboto, 20. marca, je potekala v dvorani Doma Matije Gubca slovesnost ob 5. obletnici smrti rojaka iz Dragotinec, škofa dr. Vekoslava Grmiča. Slovesnost, ki jo je pripravila občina Sv. Jurij ob Ščavnici, se je pričela z nagovorom župana Antona Slane, ki je ob pozdravu gostom in obiskovalcem povedal nekaj besed o življenju in delu pokojnega cenjenega rojaka občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici je še posebej poudaril škofovo navezanost na domače kraje, ki jih je z avtobusom obiskoval vse do konca svojega življenja. Po nagovoru je besedo prevzel književnik in urednik profesor Peter Kovačič Peršin, ki je v svojem izvajanju govoril o socialni misli dr. Vekoslava Grmiča. Pred pričetkom spominske slovesnosti je bila v župnijski cerkvi Sv. Jurija spominska maša. Naslovni škof Vekoslav Grmič je bil teolog in filozof, predstavnik katoliške levice, ki se je ukvarjal z vprašanji modernega ateizma, dialoga in družbeno angažirane teologije, teologijo osvoboditve in intelektualno prenovo Rimskokatoliške cerkve. Rojen je bil 4.6.1923 v Dragotincih. Poleti, 29. junija 1950, je prejel duhovniško posvečenje. Leta 1951 je nastopil službo kaplana v Vranskem, od leta 1953 do 1968 je bil župnik na tej župniji. Leta 1960 je postal prodekan braslovške dekanije. V tem Spominska slovesnost ob 5. obletnici smrti škofa dr. Vekoslava Grmiča času, leta 1961, je doktoriral na temo Teološke vsebine strahu v eksistencializmu. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je 1962. leta prevzel predavanja iz dogmatične teologije. Docent je postal leta 1964, izredni profesor leta 1967 in redni profesor leta 1972 na mariborskem oddelku ljubljanske teološke fakultete. Natanko 27. februarja 1968 ga je papež Pavel VI. s papeško bulo imenoval za mariborskega pomožnega škofa in naslovnega škofa Uchittanskega; škofovsko posvečenje pa je prejel 21. aprila istega leta. Med leti 1978 in 1980 je kot kapitularni vikar vodil mariborsko škofijo. „Rdeči škof“, kot so nekateri imenovali dr. Vekoslava Grmiča, je 6. novembra 1980 prenehal s službo pomožnega škofa in ostal naslovni škof ter profesor na Teološki fakulteti. Čeprav mu je vedno „za človeka šlo“, je bil opozicija cerkveni hierarhiji, in zato nikoli ni postal mariborski škof ordinarij. V pomožnega škofa je sicer bil posvečen v času škofa dr. Maksimiljana Držečnika. Po drugem vatikanskem koncilu, po smrti škofa Držečnika je kot škofijski upravitelj, dokler ni bil imenovan novi škof, začasno vodil škofijo. Pred imenovanjem dr. Franca Krambergerja za mariborskega škofa se je odpovedal službi kapitularnega vikarja ter ravnateljski službi v bogoslovju. Ob imenovanju škofa Krambergerja za ordinarija 1980. leta pa še službi mariborskega pomožnega škofa. Ni ga bilo med člani Slovenske škofovske konference, ko je ta v začetku devetdesetih dobila samostojnost. Upokojil se je leta 1991, umrl pa 21. marca 2005 v Mariboru, kjer je tudi pokopan. ? Ludvik Kramberger Pločnik in kolesarska steza skozi Jamno V občini Sv. Jurij ob Ščavnici si prizadevajo, da bi z izgradnjo pločnikov in kolesarskih stez zagotovili prometno varnost pešcem in kolesarjem. Tako tačas poteka izgradnja pločnika in kolesarske steze skozi vas Jamno. Gradnja poteka ob cesti Ljutomer-Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer se odvija dokaj gosti promet. Izgradnje pločnika, pri tem so položili tudi kanalizacijo, se veselijo stanovalci tega dela Sv. Jurija ob Ščavnici, zlasti pešci in kolesarji. S tem bo poskrbljena tudi bolj varna pot v šolo šolarjem. Izgradnja pločnika in kolesarske steze skozi naselje Jamna 11 DEJAVNI SMO April 2010 Naši motorji povezujejo ceste...tiste magistralne, regionalne, asfaltne in primitivno luknjaste makadamske…vinske in rimske... ceste, tiste, ki nas kličejo k avanturam, da letimo proti vetru, da spreminjamo svet in da svet spreminja nas…in pamet v glavi, da ne pozabimo...samo to življenje imamo.. Osnovna ideja našega druženja je prijateljstvo in druženje enako mislečih (vsaj kar se motorjev tiče). Naš klub šteje 34 članov doma iz bližnje in malo manj bližnje okolice, razprostrte nekje med Prlekijo in Dravskim poljem. V času našega delovanja smo navezali veliko stikov z ostalimi Moto klubi, saj redno obiskujemo motoristične zbore po Sloveniji in tudi po tujini. Uspešno sodelujemo tudi z ostalimi društvi v naši okolici. Povezani smo z društvom Oldtajmerjev Stara Gora, z gasilskim društvom PGD Grabonoš in PGD Rožički vrh in še nekaj drugimi. Lani v aprilu smo uspešno organizirali naš prvi blagoslov motorjev. Vse motoriste smo pogostili z brezplačno toplo malico in se po blagoslovu odpravili še na krožno vožnjo po naših ravnicah in gričih. Vsako leto se udeležimo tudi organizirane »Varne vožnje«, ki jo pripravi Policijska postaja Gornja Radgona. Tako prispevamo k obnavljanju in izobraževanju znanja naših članov, iz cestno prometnih predpisov in varne vožnje. Redno med motoristično sezono organiziramo izlet po naši širši domovini. Načrtujemo pa tudi kakšno zanimivo popotovanje v tujino. Tudi drugače smo kar precej dejavni. Redno se udeležujemo krvodajalskih akcij. To je naš prostovoljni prispevek k kakovostni oskrbi s krvjo, ki je še vedno v velikem delu odvisna od tradicionalnega organiziranja krvodajalskih akcij . Imamo pa »Jurjovški zmaji« tudi svojo »bazo«. Ta je v prostorih GD v Grabonošu. Letos , 13.3. smo prav tu, v naši bazi, organizirali turnir. Tekmovali smo v pikadu, namiznem tenisu in kartanju. Tako dokazujemo, da smo prava družba in da nam niso skupni le motorji, temveč tudi druge športne aktivnosti in druženja. Pridružite se nam kdaj! ? Helena Žajdela Koruza skozi pridne roke kmečkih žensk Članice društva kmečkih žena in deklet smo v letu 2009 - 2010 pripravile in izvedle delavnico na temo koruza. Delavnico je strokovno vodila Lidija Grof, profesorica na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. Trajala je 40 ur. Delale smo enkrat tedensko po 4 ure. Udeležilo se je je 20 članic. Za izvedbo delavnice smo potrebovale koruzno ličje. Kmetijska svetovalka Metka Marinič je priskrbela seme posebne vrste koruze, ki ima primerno ličje za obdelavo in okusno zrnje za prehrano. Članica društva Stanka Karba in njen mož sta na svoji njivi koruzo posejala in jo primerno oskrbovala. Jeseni smo članice koruzo ročno potrgale, jo skožuhale, storže pa spravile v koruznjak, da se posušijo. Ličje smo skrbno prebrale in posušile. Meseca novembra smo pričele z delavnico. Vodila jo je gospa Elizabeta Cipot iz Odranec v Prekmurju. Sprva smo izdelovale preproste izdelke, da smo osvojile tehniko dela z ličjem. Postopoma smo prehajale na zahtevnejše izdelke. Potrebovale smo posebne modele iz lesa. 12 Nekatere udeleženke delavnice so pri tem pokazale izredno kreativnost. Izdelki bodo razstavljeni na naši tradicionalni velikonočni razstavi. Posušene koruzne storže smo oluščile in zrnje dale zmleti v moko in zdrob. Pod vodstvom upokojene profesorice gospodinjstva, gospe Ide Mir iz Radencev, smo izvedle še kuharsko delavnico. Tudi ta je bila zelo poučna, saj smo presenečene ugotovile, kako lahko koruzo uporabimo v domači kuhinji. Iz koruzne moke in zrnja smo skuhale več vrst juh - mesne in brezmesne. Spekle smo koruzne pogače z raznimi dodatki, štruklje in rulade z raznimi nadevi. Koruzno zrnje smo uporabile v solatah z različnimi dodatki. Jedi iz koruze so zelo okusne in zdrave. Primerne so za ljudi, ki zaradi raznih bolezni ne smejo uživati žit v svoji prehrani. S podobnimi delavnicami bomo nadaljevale. Spoznale smo, da na ta način pridobimo veliko koristnega znanja, se družimo, obujamo že pozabljene ročne spretnosti in običaje. Mnoge ženske pa lahko tako pokažejo talente, ki bi drugače ostali skriti in nikoli kreativno izraženi. DEJAVNI SMO April 2010 ? Ludvik Kramberger Kreftove kmetije ni več Središče Sv. Jurija ob Ščavnici spreminja svojo podobo. V zadnjem času so iz pogleda izginile številne stare zgradbe. Med temi omenimo le znamenito Rozmanovo hišo, v kateri je delovala pekarna in stalo poslopje osnovne šole na Trgu Videm. Ko smo se pred časom, bilo je 13. marca 2010, mudili pri Sv. Juriju ob Ščavnici, smo bili nemalo presenečeni ob pogledu na rdečo gradbeno ograjo na prostoru, kjer je do nedavnega stala mogočna kmečka Kreftova hiša, katero so podrli. Ne pišemo zato, da bi žalovali za njo. Pišemo za zgodovinarje, ki bodo v oddaljenejšem času lahko tukaj izvedeli, kdaj je bila podrta znamenita Kreftova hiša. Kot smo izvedeli, bodo sedanji lastniki na tem mestu postavili novo hišo. To nakazuje tudi gradbišče. Pogled na ograjeno gradbišče, kjer je stala Kreftova hiša ? Ludvik Kramberger Kviz Mladi in kmetijstvo v OŠ Gornja Radgona V petek, 26. marca, je v avli osnovne šole Gornja Radgona potekal kviz Mladi in kmetijstvo, ki sta ga pripravila Kmetijska svetovalna služba KGZ Murska sobota in Društvo podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici. V kvizu, ki ga je vodila Metka Marinič, spremljala pa žirija, so sodelovale tri ekipe, s po tremi tekmovalci. V kvizu so tekmovale ekipa iz Lendave, ki so jo sestavljali Patricia Spilak, Simona Horvat in Valentina Markoja, ekipa I. iz Sv. Jurija ob Ščavnici, v kateri so tekmovali Nuša in Miha Ajlec ter Veronika Vrzel, in ekipa II. iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici v sestavi Matevž Žunič ter Barbara in Kristjan Kaučič. Udeleženci kviza so odgovarjali na vprašanja s področja zelenjadarstva, slovenskih avtohtonih pasem v živinoreji, varne hrane in združenja evropske podeželske mladine. Zmaga je pripadala ekipi iz Lendave, katere mentor je bila Marika Feher. Tekmovalcem in zmagovalni ekipi so Kviz Mladi in kmetijstvo v OŠ Gornja Radgona čestitali direktor KGZ Murska Sobota Franc Režonja, župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana in gostitelj podžupan občine in ravnatelj osnovne šole Gornja Radgona Dušan Zagorc. Zmagovalci se bodo udeležili državnega tekmovanja, ki bo potekalo v Šmihelu nad Mozirjem. Domača ekipa II., ki je bila tudi daleč najmlajša, (Matevž, Barbara in Kristjan) je zasedla 2. mesto, ekipa I. pa tretje mesto. 13 DEJAVNI SMO April 2010 ? Ludvik Kramberger »Od adventa do svečnice« V soboto, 28. novembra, je v kulturnem domu Sveti Jurij ob Ščavnici KUD Ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici v sodelovanju z domačim Dramskim društvom pripravilo premierno prireditev, z naslovom »OD ADVENTA DO SVEČNICE«. Namen prireditve je bil obuditi stare šege in običaje, ki smo jih doživeli še kot otroci v času od adventa do svečnice ter jih podkrepiti z ljudsko pesmijo, so zapisali v prijaznem vabilu. Predstavitev je potekala v dramski obliki, kjer je družina predstavljala stare šege in običaje v času od adventa do svečnice, kot so: barbarino, Miklavževo, Lucijino, božič, Štefanovo, hejnžovo, pametivo (tepežni dan), staro - novo leto, svete tri kralje in svečnico. Dramska skupina, ki je uprizarjala družino, mama Klara in oče Franc z otrokoma Jurčkom in Nežo ter babico Mico, so preko prizorov pričarali in obujali stare, že skoraj pozabljene, običaje. Dramski tekst so s petjem ljudskih pesmi iz obdobja, ki ga je obravnavala »igra«, popestrile Ljudske pevke, ki jih vodi Marija Simonič. Kakor je običaj, je bila prireditev, ki je potekala v kulturnem domu pri Sv. Juriju ob Ščavnici, nadvse dobro obiskana. Prireditev Od adventa do svečnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici Foto: Peter Brumen ? Ludvik Kramberger Odprli bencinski servis Petrola ob avtocesti Lendava - Maribor v Grabonošu Avtocesta Maribor-Lendava je občino Sv. Jurij ob Ščavnici razdelila na dva dela. Vseeno pa so graditelji avtoceste poskrbeli, da lahko občani in drugi prečkajo AC na številnih nadvozih. Ob trasi avtoceste stojita tudi dva pomembna objekta, to sta cestninska baza v Dragotincih in bencinski servis v Grabonošu. Po zaslugi teh objektov je občina Sv. Jurij ob Ščavnici izvedla največji naložbeni projekt pri oskrbi vode za prebivalstvo občine, pri katerem je imel največji finančni delež DARS. 3. februarja pa so v Grabonošu, na posebni slovesnosti, ki sta jo pripravila Petrol in občina Sv. Jurij ob Ščavnici, odprli moderen in veliki bencinski servis, kjer bo zaposlenih tudi nekaj domačinov iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Slovesne otvoritve so se, ob predstavnikih 14 Petrola, udeležili domači župan Anton Slana, župana občin Radenci in Cerkvenjak, Miha Petek in Jože Kraner, direktor občinske uprave Gornja Radgona Dragan Kojundžič, načelnik Upravne enote Gornja Radgona Marjan Potisk, župnik župnije Sv. Jurija ob Ščavnici Boštjan Ošlaj, občinski svetnik iz Grabonoša Simon Šipek in vinska kraljica Radgonsko-Kapelskih goric Janja Korošec. V kulturnem programu so nastopali Jurjovški pihalni orkester, učenca OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici ter učenca Glasbene šole Gornja Radgona. O novi pridobitvi je najprej spregovoril član Uprave Petrola Roman Dobnikar. Kot je dejal, Avtocestni bencinski servis Grabonoš ponuja voznikom vse, kar potrebujejo na poti. V prodajalni HIP HOP, ki se razprostira na 110 m2, daje možnost za hitri nakup trgovskega blaga in sveže pečenega peciva. Prodajalna je tudi neposredno povezana s samopostrežno restavracijo, ki ima zimski vrt, njen najemnik in upravljavec pa je družba Marche. Poleg najbolj kakovostnih naftnih derivatov, ki jih je možno natočiti na petih otokih z osmimi točilnimi mesti, je na dveh točilnih mestih voznikom na voljo tudi avtoplin. Dva otoka s štirimi točilnimi mesti za gorivo Petrol Ultimax diesel in AdBlue sta namenjena tovornim vozilom. V Petrolu so se potrudili, da je bencinski servis obiskovalcu prijazen, saj ponudbo dopolnjuje otroško igrišče, otroške sanitarije s previjalnico za dojenčke in posebna umivalnica s prho. Kot zanimivost lahko dodamo, da DEJAVNI SMO so v moških sanitarijah ekološki brezvodni pisoarji. Roman Dobnikar je svoj nagovor končal z besedami: »Avtocestni krak od Lendave preko Murske Sobote do Maribora in naprej predstavlja vez med vzhodno Evropo in Sredozemljem. Obenem pomeni priložnost za družbo Petrol, da poveča svojo prepoznavnost ter dodatno utrdi vodilni položaj trgovca v naftno energetski dejavnosti. Dejstvo, da danes kljub negotovim razmeram v gospodarstvu odpiramo nov bencinski servis, lahko pripišemo inovativnosti, znanju in usposobljenosti ljudi, ki delajo v Petrolu ali sodelujejo z njim. Vsak naš korak je skladen z okoljskimi zahtevami, željami in potrebami potrošnikov in lokalnega okolja.« K besedi se je oglasil tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je ob velikem zadovoljstvu, da je prišlo do realizacije načrtovanega bencinskega servisa v Grabonošu, povedal: »V čast si štejem in v veselje mi je, da vam lahko zaželim prisrčno dobrodošlico in pozdrav vsem vam v imenu našega kraja, naših ljudi, članov občinskega sveta ter mojem imenu, tukaj, kjer Panonske ravnice prehajajo v razgibane Slovenske gorice ter Radgonsko – Kapelske gorice, tukaj odkoder izhajajo najbolj kleni Prleki, Slovenci, Evropejci… Ves čas izgradnje Pomurske trase AC smo pričakovali in načrtovali svečanost ob predaji tega dela trase AC svojemu namenu prav tukaj. Namreč, vse izvajalske pogodbe za izgradnjo trase AC od Maribora do meje z Republiko Madžarsko so se med naročnikom – DARSom in izvajalci podpisale v našem kraju. A se je takrat, takratno vodstvo DARSa iz meni neznanih razlogov odločilo za drugo lokacijo. Zato je meni tudi iz tega razloga ta današnja slovesnost toliko bolj draga. April 2010 V Uredbi o lokacijskem načrtu izgradnje trase AC je bilo predvideno ime te in nasprotne oskrbne postaje po prvem večjem lokalnem središču tako kot sam priključek. Na posredovanje občine in občanov Grabonoša se je takratna uprava DARSa na čelu z g. Abdonom Peklajem odločila tako kot je tudi edino pravilno. Tukaj je naselje Grabonoš, tukaj je KO Grabonoš. V Grabonošu so že ob odprtju priključka na AC štiri močne gospodarske družbe, kaj šele bo čez nekaj let! Sam priključek na AC, vključno z oskrbnima postajama in z vsem pripadajočim vzbuja razvojni optimizem našega kraja ob pričakovanju razvojnih sinergij. S to pridobitvijo se bo tudi bistveno povečala ponudba oskrbe lokalnega prebivalstva z kvalitetnimi naftnimi derivati ter marsičem drugim. Projektantu te investicije pred katero smo, je uspelo objekte umestiti v sobivanje z okoljem, v katero je postavljena, kljub sami markantnosti te lokacije. Ne morem mimo tega, da ne omenim pomembnega ter razveseljivega dejstva. Na teh lokacijah bo našlo po moji oceni zaposlitev Otvoritev Bencinskega servisa v Grabonošu 20 – 30 ljudi. Nekaj prav gotovo tudi iz naših krajev. Sanjali smo v času, ki je za nami. Veliko razvoja in napredka smo prisanjali ter z poštenim delom tudi realizirali. Sanje bodo dovoljene tudi v prihodnje. Verjamem, da bodo polne optimizma in dobrih namenov tako kot do sedaj. Dame in gospodje iz družb PETROL in MARCHE: dobrodošli pri nas. Želim vam dobrih poslovnih rezultatov. Zaposlenim pa prijazno delovno okolje. Dobrodošli tudi vsi, ki se boste na svojih potovanjih ustavljali pri nas.« Svečani del otvoritve je z blagoslovitvijo novih objektov zaključil župnik Boštjan Ošlaj, ki je bodočim obiskovalcem tega veličastnega objekta zaželel, da bi jim ti objekti in v njih zaposleni olajšali potovanje po avtocesti. Družba Petrol, ki že vrsto let pomaga lokalnim skupnostim in spodbuja višjo kakovost življenja, je skladno z načeli svojega delovanja Kulturnemu društvu Sv. Jurij ob Ščavnici podarila simbolni ček v vrednosti 2000 evrov, katerega je županu Antonu Slani izročil član uprave Petrola Roman Dobnikar. Foto: Peter Brumen 15 OBČINSKA DEJAVNI UPRAVA SMO April 2010 2009 ? Ivan FRAS, predsednik , v imenu NO in UO PGD Sovjak Prostovoljni gasilci iz Sovjaka zelo aktivni tudi v letu 2009 PGD Sovjak vsako leto aktivno sodeluje v okviru delovanja GZ Sv. Jurij ob Ščavnici na področju požarnega varstva in seveda tudi širše in s tem pripomore k večji razpoznavnosti naše občine. Nekaj naših aktivnosti bi vam radi podrobneje predstavili. V začetku leta 2009 smo organizirali dve predstavi igralca Tadeja Toša »Hamlet« in »Zapufan.sn«, ki sta bili zelo dobro obiskani. V mesecu juniju smo bili gostitelj občinskega gasilskega tekmovanja. Kljub slabim pogojem zaradi vremena smo tekmovanje uspešno pripravili. Na tem tekmovanju smo sodelovali z dvema pionirskima desetinama, ki sta osvojili 2. in 3. mesto, mladinke so osvojile 1. mesto, ekipa članov B je prav tako osvojila 1. mesto. V mesecu juniju smo spet pripravili tradicionalni piknik in tekmo s prijatelji iz Radia City. Z njimi smo odigrali nogometno tekmo, kateri je sledil tradicionalni piknik. V lanskem letu smo imeli kar nekaj investicij, ki se tičejo samega opremljanja v gasilskem domu. Položili smo nov asfalt pred gasilskim domom. Meseca avgusta smo pričeli s projektom »Nova kuhinja«. Najprej smo prezidali kurilnico, podrli steno med nekdanjo kuhinjo in skladiščem ter naredili nov vhod. Samoel Mir je brezplačno vgradil viseči strop v kuhinji. Naredili smo novo električno napeljavo v kuhinji, kurilnici ter na novo uredili elektro omarico. Za vsa dela na električni napeljavi se prav posebej zahvaljujem Feliksu Kocuvanu ml., ki je prijazno priskočil na pomoč. V kurilnici smo vgradili nov bojler za toplo vodo ter položili nove vodovodne cevi in odtoke v kuhinji. Položeni so bili tudi novi tlaki. Robert Rokavec in Damijan Kurbus sta bila glavna akterja. Po stenah in tleh smo položili novo keramiko. Pleskarska dela je opravil Franc Zelenko. Na koncu smo nabavili novo nerjavečo inox kuhinjsko pohištvo, nov pomivalni stroj ter veliko kuhinjskih pripomočkov. Konec novembra smo nabavili nove klopi v gasilskem domu. Zelo aktivni so tudi naši pionirji, ki se udeležujejo tekmovanj na večih novojih. 6. septembra 2009 sta tako kar dve desetini pionirjev sodelovali na regijskem gasilskem tekmovanju gasilske mladine na Cankovi. Nabrali smo si kar nekaj novih izkušenj. Preko 30 naših mladih gasilcev in spremljevalcev se je udeležilo kopanja v Biotermah Mala Nedelja, ki ga je organizirala GZ Sv. Jurij ob Ščavnici. Aktivni so tudi naši veterani, ki se vsako leto v velikem številu odzovejo na srečanje veteranov naše gasilske zveze, ki je bilo letos v našem gasilskem domu. PGD Sovjak je letos spet organizator prireditev v sklopu 16. občinskega praznika, ki se bodo odvijale v prireditvenem šotoru. V petek 23. aprila 2010 bomo gostili glasbeno skupino DELFINI, ROKA KONEČNIKA ter DRAŽENA ZEČIĆA. V soboto, 24. aprila nas bo spet zabavala kulturnoumetniška skupina REPORTERJA MILANA iz Radia City. Po predstavi sledi zabava z glasbeno skupino DELFINI. V nedeljo, 25. aprila vas bodo zabavali SLOVENJEGORIŠKI FANTJE, zvečer pa ANSAMBEL LOJZETA SLAKA. Vljudno vabljeni! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! ? Križan Mirko, predsednik TE Videm Delo ribičev iz Vidma v letu 2009 Udeleženci tekmovanja za ribiškega carja 16 Temeljna enota Videm je ena od 5 temeljnih enot, ki sestavljajo ribiško družino Radgona, ki je letos praznovala 50. obletnico delovanja. TE Videm je bila ustanovljena leta 1997 in šteje okrog 65 članov. Ribiči skrbimo za lepo urejeno Blaguško jezero in okolico Ribiškega doma. Za ljubitelje narave in ribolova organiziramo od aprila do oktobra vsako prvo nedeljo v mesecu ribiško tekmovanje, enodnevni izlet, srečanje z lovci lovske družine Videm ter druge aktivnosti. Vsi naši člani lahko koristijo tudi številne druge ugodnosti. V mesecu juniju je uspel veliki met našemu ribiškemu kolegu Milanu Petučniku, ki je v Blaguškem jezeru ujel soma, dolgega 132 cm in težkega 16 kg. Zagotovo je v jezeru DEJAVNI SMO še veliko kapitalnih rib. 10.5. smo organizirali tekmovanje mladih ribičev, katerega se je udeležilo 18 ribičev iz naše družine, zmagal pa je Mihael Kukovec, v skupnem seštevku pa TE Videm. 6.9. je bilo tekmovanje na Blaguškem jezeru, katerega se je udeležilo 30 ribičev, med posamezniki pa je zmagal Lorber Bojan, v skupnem seštevku pa TE Radgona. 4.10. smo ribiči tekmovali za carja TE Videm, ki je potekalo ob Ribiškem domu in se ga je udeležilo 30 ribičev. Ribiški car TE Videm za leto 2009 je postal Križan Mirko. Za vse naše člane in njihove spremljevalke smo organizirali enodnevno ribiško ekskurzijo po dolini Drave . Obiskali smo rudnik Mežica , ribiški muzej v Dravogradu in koroške splavarje. Takih ekskurzij si želimo še več. Vsako leto pripravimo tudi srečanje in igre z lovci Lovske družine Videm. Udeležujemo se tudi vseslovenske čistilne akcije. Zaradi lepo urejene April 2010 Udeleženci mladinskega tekmovanja okolice pa postaja Ribiški dom med občani vedno bolj priljubljen, saj tam med letom potekajo številni pikniki, poskrbimo pa tudi za peko rib in dobro vinsko kapljico. Z izkupičkom od prodaje kart financiramo nabavo rib, katere spustimo v Blaguško jezero in reko Ščavnico ob Ribiškem domu. Vse ljubitelje narave in ribolova vabim, da se nam pridružijo. V letu 2010 vam želim obilo dobrega počutja ob Blaguškem jezeru in Ribiškem domu. vadba na blazinah. Ta predstavlja pretežni del rekreacije. Vse smo zelo motivirane in prizadevne. Če pa kateri od tistih malo manj mladih telo ne dopušča narediti vsega po programu, pa prej odneha. Zadnji del je sproščanje in počitek. Udobno ležimo na blazinah, poslušamo nežno glasbo, umirimo dihanje in se ravnamo po navodilih vaditeljice. To je zelo prijeten del vadbe, ki nam vsem prija. Nato si zaploskamo, ker smo naredile nekaj dobrega zase. Včasih pa zaključimo tudi s kakšno vajo iz joge. Pred odhodom poravnamo prispevek pri Zdenki ali Elici. Med oblačenjem in obuvanjem seveda klepetamo. Nato se zadovoljne razidemo. Letošnja sezona se izteka. V naslednji pa vas vabimo, da se nam pridružite. Ne bo vam žal. ? Rekreativke URICA V TELOVADNICI Smo pisana ženska druščina mladih in manj mladih rekreativk. Močnejšega spola trenutno ni med nami. Naše rekreiranje traja že nekaj let. Seveda v določenem terminu od oktobra do aprila. Potem se rekreiramo na njivah, vrtovih in vinogradih. Da pa v teh »zatišnih« mesecih ne zakrnimo, se udeležujemo vadbe v telovadnici. Za organizacijo je poskrbelo Društvo kmečkih žena in deklet s prizadevno Emo Lančič na čelu. Naša prva voditeljica je bila domačinka fizioterapevtka Maja Lukovnjak. Po kakih dveh sezonah jo je zamenjal njen poklicni kolega Marko Verdnik. Sedaj pa se razgibavamo pod budnim očesom Marte Horvat. Vsako sredo je torej urica od 18.30 do 19.30 rezervirana za nas. Zbere se nas različno število, enkrat več spet drugič manj. Že v garderobi je veselo. Vedno kakšno rečemo. Nato se odpravimo v telovadnico, razgrnemo svoje blazine ali pa pripravimo šolske. Fizioterapevtka vključi glasbo. Prične se ogrevanje. Glasba je živahna, prav takšne so tudi vaje. Nato sledi 17 DEJAVNI SMO April 2010 ? Janja Korošec Ponosna sem, da sem nosila krono vinske kraljice občini, Sveti Jurij ob Ščavnici. Naša občina se lahko pohvali z vsem, saj imamo žitna polja, cvetoče travnike in gozdove ter prelepe hribčke, zasejane z žlahtno vinsko trto. Zato jih moramo negovati in ohranjati ter biti predvsem veseli in zadovoljni s tem, kar nam je narava podarila. Počasi se izteka moje dvoletno poslanstvo kraljevanja vinskemu dvoru Radgonsko – Kapelskih goric! Z željo, da bi čim bolje promovirala naše kraje in pridne roke vinogradnikov in vinarjev, sem prehodila moji dve kraljevski leti, ki mi bosta za vedno ostali v najlepšem spominu! Trta in vino mi zelo veliko pomenita, enako kot pomeni sonce dnevu in luna noči! Še vedno so sveži spomini na moje kronanje 6. vinske kraljice Radgonsko – Kapelskih goric. Spomini na različne dogodke, ki sem jih doživela po vseh vinorodnih deželah Slovenije, bom ohranjala in ostali bodo lepi spomini. Krono, ki sem jo ponosno nosila, bom predala svoji naslednici. Verjamem, da bo prav tako z vsem srcem predstavljala naše kraje, hribčke, bogato obdarjene z vinsko trto ter prelepimi zidanicami in kletmi. Z veseljem sem se udeleževala različnih prireditev po Sloveniji in povsod sem ponosno predstavljala naše Radgonsko – Kapelske gorice, vino traminec in našo avtohtono vinsko sorto, ranino. Nisem pa pozabila tudi na tradicijo pridelovanja penin v Gornji Radgoni, saj smo bili prvi, ki smo pridelali penino na Slovenskem. Bila 18 sem prisotna v mnogih projektih našega Slovenskega vinskega kraljestva, kot so pohod na Triglav, kamor sem ponesla mojega ljubimca – traminca! Glas Radgonsko – Kapelskega traminca sem širila tudi izven naših meja, to je v Bruselj, v samo prestolnico evropske politike! Cvetica divje vrtnice in želja po poznavanju naše vinorodne dežele Slovenije je prevzela evropske politike. Verjamem, da bodo obiskali naš biser, Slovenijo. Večji dogodki, na katerih sem bila prav tako prisotna, so bili regata Slovenskega vinskega kraljestva po našem morju, 37. teden cvička v Novem mestu, Vinska vigred v Metliki, Praznik jeseni in traminca na Kapeli, trgatev stare trte, Barkolana 09, festival Vino ni voda in martinovanje na Kapeli. Na vseh teh prireditvah je bilo prisotno vso vinsko kraljestvo. Ostali bodo lepi spomini na različna doživetja. Vinska trta oziroma nje vino, ki pa je ambasadorka dobre volje in povezovalka ljudi dobre volje, nas je kraljice združila v eno veliko prijateljstvo, katero bomo negovale in ohranjale še naprej, tudi po izteku naših mandatov. Zelo rada sem se tudi udeležila prireditev, ki so se dogajale v naši prelepi Ohranjati moramo našo kulturno dediščino, v katero zagotovo spada tudi tradicija obdelovanja vinogradov in pridelovanje vina. Skupaj z občino smo lepo sodelovali, saj sem bila vabljena na vsaki dogodek, ki je zaznamoval naš kraj. Zato bi se na koncu le rada zahvalila vsem, ki ste mi pomagali pri mojem poslanstvu, mi svetovali in me spodbujali. Zahvala velja vsem zaposlenim na občini Sveti Jurij ob Ščavnici, predvsem pa našemu županu, g. Antonu Slana, ki mi je vedno znal prisluhniti in mi pomagal, da sem se lahko udeležila prireditev po Sloveniji. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je bila največji donator mojega kraljevanja, zato sem vam iskreno hvaležna. Veseli smo lahko, da imamo župana, ki se zavzema za kmetijstvo ter promocijo našega kraja in naše kulture! Kajti brez interesa takšnih ljudi in brez poslušnosti, človek lahko le malo naredi za promocijo naših vinarjev in prepoznavnosti našega okoliša Radgonsko – Kapelskih goric. Verjamem, da boste našo novo 7. vinsko kraljico prav tako lepo sprejeli in ji pomagali na njeni kraljevi poti ter lepo sodelovali. Za konec bi vam rada poklonila le verz; ˝Mati je zemlja, oče je sonce, vino je duša!˝ Naj vas spremlja vedno znova ob najrazličnejših priložnostih naša vrhunska Radgonsko – kapelska žlahtna kapljica ter vam vedno znova napolni duše s soncem! Vaša vinska kraljica Radgonsko – Kapelskih goric 2008 – 2010 OBČINSKA NAŠA ŠOLAUPRAVA IN VRTEC April April 2009 2010 ? Marko Kraner, mag. manag., prof., Ravnatelj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici UTRIP NAŠE ŠOLE V šolskem letu 2009/10 Osnovno šolo Sv. Jurij ob Ščavnici obiskuje 203 učencev v 11- ih oddelkih, ponujamo pa tudi obiskovanje jutranjega varstva in podaljšanega bivanja. Pedagoški delavci se zavedamo, da je novosti najbolje sproti predstavljati in tako širiti spoznanja v ožja in širša interesna območja. Zato s svojo vizijo in poslanstvom sledimo zastavljenim ciljem. V prvi meri je v ospredju pouk. Vsi strokovni delavci se trudimo, da je čim bolj pester in zanimiv. Ob samem pouku pa na šoli potekajo tudi dnevi dejavnosti, ki so razdeljeni na: kulturne, naravoslovne, športne in tehniške dneve. Na šoli ponujamo paleto različnih interesnih dejavnosti, v katere se lahko vključijo učenci po lastni presoji, le-te tudi radi obiskujejo. Prav tako se učenci udeležujejo različnih tekmovanj iz znanja, kulture in športa, kjer dosegajo zavidljive uspehe. Tako sodelujejo na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih iz slovenščine, angleščine, nemščine, biologije, znanja iz sladkorne bolezni, kemije, fizike, matematike, znanja iz ekokviza , hitrega računanja, geografije, športnih tekmovanj ter drugih tekmovanj. Sodelujejo tudi na literarnih in likovnih natečajih. Na šoli v tem šolskem letu sledimo že ustaljenim projektom, to so Ekošoli kot načinu življenja, Evropski vasi in projektu Rastem s knjigo. V okviru Ekošole smo letošnje šolsko leto izvedli tridnevni projekt, ki je potekal 15., 16. in 19. oktobra. Potekal je v znamenju zdravega življenja, saj je bila tema našega projekta Pomen sadja v naši prehrani. Tudi letos bomo sodelovali v projektu Evropska vas. Predstavitev dela bo potekala v mesecu maju v Murski Soboti. Predstavljene bodo države Evropske unije, in sicer skozi oko mladih. Naša šola bo predstavila državo Portugalsko. Projekt Rastem s knjigo je namenjen dvigu zavesti o pomenu kulture. Vanj so vključeni sedmošolci, ki bodo obiskali Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti ter ob obisku prejeli knjigo Dušana Čatra Pojdi z mano. Prav tako sledimo prednostnim nalogam in še nekaterim projektom šole. Prepoznavanje in preprečevanje nasilja je projekt profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju socialnih in državljanskih kompetenc. Na šoli izvajamo sedem tematskih sklopov v treh letih. V obdobju od 2008 do 2011 smo vključeni v projekt Ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij. Letos se na šoli nadaljuje fleksibilni predmetnik. Izvajamo ga v drugem in tretjem triletju. Z njim želimo zmanjšati obremenjenost učencev in učiteljev ter dvigniti kvaliteto poučevanja na višjo raven. V mesecu marcu in aprilu se priključujemo 24. državnemu festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki bo poteka marca in aprila 2010. Tema letošnjega festivala je Moj kraj – moj ponos. V šol. letu 2008/09 smo na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici začeli s priključevanjem v ASPnet mrežo UNESCO šol. Namen povezovanja šol je preko neposrednega sodelovanja mladih z vrstniki iz različnih okolij in kultur učinkoviteje krepili vrednote, ki utrjujejo mir med ljudmi, ohranjanje planeta ter trajnostno in kakovostno življenje na njem. Prav zato smo se vključili v naslednje projekte: Dediščina skozi umetniško oko mladih, Dediščina v rokah mladih – mladi posvojijo spomenik, projekt Človekove pravice, projekt Večerja in Eno projekt. Navedene projekte nadaljujemo tudi v šolske letu 2009/10. Že vrsto let sodelujemo tudi na festivalu Mladi za napredek Pomurja. Tudi letos smo se udeležili tega festivala in se predstavili v nemškem jeziku. Prikazali smo didaktične igrice, ki so jih učenci izdelali sami, in sicer na tehničnem dnevu. Pri izdelavi in uporabi teh igric so učenci ves čas aktivni, ustvarjalni in inovativni. Na lastne izdelke so ponosni, z njimi se radi igrajo in učijo. Prav tako smo se tudi letos osredotočili na prometno varnost. Izdelali smo prometno-varnostni načrt šole. Policisti Policijske postaje Gornja Radgona so organizirali preventivni projekt Varna pot v šolo in domov. Namen projekta je predvsem v zagotavljanju varnosti najmlajših, kar je ena najpomembnejših nalog policije. Od marca do junija se bomo pridružili mednarodnemu projektu Pomladni dan in izvedli v ta namen vrsto aktivnosti. Tema letošnjega dogodka je državljanstvo in temeljne človekove pravice v luči evropske kulturne in družbene identitete. Ker je Pomladni dan namenjen tudi spodbujanju solidarnosti in socialne kohezije in s tem boju proti revščini in socialni izključenosti, smo se odločili, da bomo v goste povabili člane odprave Malavi 2010, to je študente Medicinske fakultete v Mariboru, ki se avgusta odpravljajo na humanitarno medicinsko odpravo v Malavi. V šol. letu 2009/10 smo se na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici odločili, da se bomo priključili projektu Mladi posvojijo rokodelca. Osrednji namen projekta je spodbuditi mlade, da prepoznajo elemente folklorizma in ohranjajo nesnovno dediščino. Raziskovali smo delo rokodelcev v šolskem okolišu. S pomočjo projektov je šola pouk popestrila in obogatila, razširjala sodelovanje s starši, ki so se vključevali v dejavnosti ter sodelovanje z lokalnimi organizacijami. Projekti omogočajo vključitev učencev ter vseh zaposlenih v dejavnosti in življenje šole in so sredstvo za promocijo šole v kraju, širšem okolju, Sloveniji ter v evropskih državah. Osnovna šola Sv. Jurij ob Ščavnici že vrsto let uspešno sodeluje tudi z občino. Naloge, ki so bile zastavljene v kratkoročnem planu, so v celoti realizirane. V zadnjih letih so bile s strani občine izvedene večje investicije, in sicer leta 2007 zamenjava kritine , obnova opažev in 19 NAŠA ŠOLA IN VRTEC April 2010 zamenjava oken na telovadnici. Telovadnica je dobila tudi zunanjo lepšo podobo-fasado. Leta 2008 so bila na severnem delu šole zamenjana okna. Nova okna so opremili z zunanjimi žaluzijami. Zamenjana so bila vhodna vrata za učence II in III triletja ter vrata za izhod iz jedilnice. Del sredstev pa je bil namenjen tudi zamenjavi fotokopirnega stroja in nabavi novega klavirja. V jesenskem času smo po hudem neurju s točo zamenjali še preostali del strehe in uredili zunanjo podobo šole, fasado. Tudi tukaj je del sredstev za popravilo namenila občina. V letu 2009 smo zamenjali na šoli še zadnje leseno okno. Tudi ta nova okna so opremljena z zunanjimi žaluzijami. Za šolo je zamenjava oken velika pridobitev, predvsem z vidika varčevanja s toplotno energijo. V delu šole smo morali dodatno napeljati električni kabel za ozemlitev in zamenjati nekaj luči. Pregledali in zamenjali smo tudi nekaj varnostne razsvetljave. Za kuhinjo je bila nabavljena konvekcijska peč. Občinska uprava, občinski svet in župan Anton Slana nam stojijo ob strani v vseh pogledih. Vrata pisarn celotne občinske uprave, prav tako pa vrata župana, so vedno odprta. Tako je tudi prav, saj se zavedamo, da lahko le s skupnim sodelovanjem še marsikaj postorimo za dobro počutje naših otrok. Takšnega sodelovanja si želimo tudi v bodoče. Počasi se šolsko leto nagiba v drugo polovico, toda naše potovanje se zmeraj znova začenja. Želimo si, da bi tudi v bodoče bili naši koraki odločni, predvsem pa uspešni. Pri tem pa nas naj vodijo misli Berte Golob: »Pretirana zaskrbljenost ni pravšnja popotnica za prihodnost. Veliko več sta vredni volja in pogum. Z njima lahko premagamo vse ovire.« ? Dragica Pertoci, Svetlana Horvat, vzgojiteljici, skupina III Mamica moja kaj naj ti dam? Poljubček za srečo, ker rad te imam! V mesecu marcu so praznovale svoj praznik naše mamice. Dneva, ko bodo svoje mamice povabili v vrtec, so se otroci že zelo veselili. Navdušeno so sodelovali pri izdelovanju darila – rožice, ki so jo poklonili mamici za njen praznik. Druženje z mamicami je letos potekalo nekoliko drugače kot sicer. Poudarek smo dali skupni igri, kjer so sodelovali otroci in starši. Ker izvajamo projekt Poiščimo svoj notranji mir s sprostitveno vzgojo, smo mamicam predstavili ter se z njimi igrali sprostitvene igrice, ki smo jih izvajali med letom. Ogreli smo se z gibalnim plesom ob pesmi Račke, nakar so sledile bolj umirjene igrice, kot oponašanje živali, čarobna vreča, risanje s prstom po hrbtu, vremenska masaža… Tako starši kot otroci so ob sprostitvenih igrah zelo uživali in se zabavali Kaj je lepšega, kot steči mami v naročje? Topel objem in poljub povesta vse. S pesmico Mamica moja, ter rožico, ki so jo skrbno držali v svojih ročicah, so otroci stekli k mamici v naročje ter jo ogreli s sladkim poljubčkom. ?Mojca Kukovec dipl.vzg., Mojca Korošak vzg., skupina IV Sprostitvena vzgoja v vrtcu V letošnjem letu preko Zavoda za šolstvo izvajamo inovacijski projekt Poiščimo svoj notranji mir s sprostitveno vzgojo. Vključene so vse skupine otrok v vrtcu. Za projekt smo se odločili predvsem zato, ker opažamo, da se današnji hitri tempo življenja nehote odraža tudi na otrocih. Kljub temu, da odrasli želimo obvarovati otroke pred različnimi škodljivimi vplivi, nam to ne uspeva v celoti saj se otroci na okolje odzivajo zelo intenzivno in vase srkajo vse vtise iz okolice. V skupini se poslužujemo različnih sprostitvenih dejavnosti: sprostitev z masažo, gibanjem, dihanjem, plesom ob instrumentalni glasbi, 20 telesnim stikom... Skozi izvajanje teh dejavnosti si otroci pridobivajo občutek varnosti, pripadnosti skupini, pridobivajo si zaupanje v sebe in druge. Otroci se ob igricah sprostijo in si hkrati naberejo novih moči, energije za nadaljnjo delo. Pomembno pa je tudi da se ob njih zabavajo. V mesecu marcu smo v skupino povabili mamice. Skozi kratek program smo jim predstavili različne sprostitvene igre. V samo izvajanje smo vključili tudi mamice, saj so po napornem dnevu potrebovale sprostitev. Sprostitev ni pomembna le za otroke, tudi za nas odrasle je sprostitev za mamice: masaža hrbta v današnjem času še kako pomembna. Vendar si za njo ne vzamemo časa, pa čeprav bi bilo zadosti le nekaj trenutkov, da bi zaprli oči pozabili na svet okrog sebe in se z mislimi odpravili na kraj, ki je ljub samo nam. Poskusite, ne bo vam žal! NAŠA ŠOLA IN VRTEC April 2010 ?Marija Rudolf, dipl. vzg., Marinka Hojs, vzg., skupina V Tudi letos se vam predstavljamo Leto je naokrog in norčavi pust spet ni minil brez nas. Tudi letos smo obiskali občinsko upravo Sv. Jurij ob Ščavnici, saj nam je že dobro poznano, da smo tukaj vedno dobrodošli. Malo se posladkamo, popijemo sok in to za veliko sejno mizo, ki verjetno ni nikoli tako polno zasedena, kot ravno na pusta. Res pa je tudi, da po seji občinskih svetnikov ni tako popackana kot je ostala za nami. In kako smo letos prišli do ideje za skupinsko masko: Naš vrtec je EKOvrtec, zato si prizadevamo otroke ozaveščati in usmerjati k pravilnemu ravnanju z odpadki. V igralnicah smo si izdelali koše za ločevanje odpadkov. Naša skupina sodeluje pri akciji pobiranja odpadkov okrog šole »Zelena straža«. Nismo pozabili na vseslovensko zbiranje zamaškov, v katerem letos prvič sodelujemo tudi mi, skupaj z OŠ. Do meseca februarja smo zbrali osem velikih vreč zamaškov in prejeli zahvalo. Pridružili smo se tudi k zbiranju starega papirja in tetrapakov. Želimo nekaj narediti za naše okolje in v zvezi s prednostno nalogo EKO projekta skozi letošnje leto, ki je vezana na tetrapak in plastenke, smo sprejeli odločitev, da si bomo izdelali skupinsko masko ter predstavljali plastenke. Kar nekaj časa smo imeli priprave, da so naše maske dobile končno podobo. Zbirali smo plastenke, predvsem manjše, ki smo jih nalepili na plastično vrečo. Pobarvali smo plastične kanglice, ki smo jih nosili na glavi in so predstavljale zamašek naše maske –plastenke. Otroci so že težko pričakovali pustni torek, ko smo se skupaj našemili in odšli najprej na pohod po šoli, potem dol v vrtec in pohod po vasi, kjer smo obiskali trgovino ter gostilne. Povsod so nas lepo sprejeli in nagradili, vendar največ časa za nas pa so si vzeli ravno na občinski upravi. »Plastenke« v sejni sobi na občini Naučili smo se zlagati kartonsko embalažo za živila –tetrapake V okviru EKO projekta zbiramo zamaške in prve zbrane smo skupaj pospravili v škatlo Skupinski posnetek maškar – predstavljamo plastenke ? Lidija Ropoša, dipl. vzg., Mateja Osterc, vzg., skupina VI Skupina VI. vrtca Sonček, se predstavi Ta oddelek deluje v prostorih OŠ. V njem sva zaposleni Lidija Ropoša in Mateja Osterc. V skupino je vključenih 20 otrok, ki so stari 4 - 6 let. Temu primeren je razpon aktivnosti in tematskih sklopov, ki se izvajajo skozi celo šolsko leto. Z otoki si pripravljamo razna praznovanja, radi se družimo z otroki iz ostalih skupin, sodelujemo na različnih natečajih, projektnih nalogah, z nastopi se udeležujemo raznih prireditev v okviru vrtca, OŠ in občine. Trenutno se pripravljamo na projekt Turistične zveze Slovenije, v katerega bo vključenih več oddelkov našega vrtca. Projekt bo potekal pod naslovom: Skrivnosti naše gozdne učne poti. Razdelili smo si delo in si vsak po svoje zadali določene cilje. Naša skupina se bo osredotočila na Blaguško jezero in življenje v njem. Prav tako bodo otroci spoznavali različne vrste dreves ter jih poimenovali. Spoznali pa bodo tudi gozdnega škrata, ki jih bo povedal kako moramo skrbeti za naravo in živali v njej. Ker radi nastopajo so vključeni v razne dodatne krožke, ki potekajo v sklopu vrtca: folklora, pevski zbor, plesne minute. Za njih in njihove starše pripravljamo tudi razna popoldanska srečanja oz. druženja. Vsak mesec se izvajajo pohodi po bližnji okolici, v zimskem času pa smo pohod zamenjali z druženjem na snegu. 21 NAŠA OBČINSKA ŠOLA IN UPRAVA VRTEC April 2010 ? Mateja Maguša, dipl. vzg., Petra Rošker, vzg., skupina VII »Mali navihanci« Otroke VII. skupine bi še pred nekaj leti lahko uvrstili med »male šolarje«, danes pa so samo najstarejša skupina v vrtcu, ki bodo naslednje šolsko leto vstopili v prvi razred. Vsako leto pomeni novo izkušnjo, nov izziv, tako za otroke, kot za vzgojiteljice. Da bi trenutki, ki jih otroci preživljajo v vrtcu ostali v najlepšem spominu, skrbimo z vsakdanjimi dejavnostmi, ki jih izvajamo v skupini. Tako se včasih podajamo v že znane smeri, včasih v popolnoma neznane in skrivnostne – iz katerih še se vzgojiteljice marsikaj naučimo. Tako smo se to šolsko leto že podali v čarobni svet kemije, kjer smo odkrivali različne snovi, mešanice, delali smo eksperimente z barvami… Otroci so bili pravi mali radovedneži, dovzetni za še kaj novega in posebnega, zato smo se odpravili s prstom po globusu na zahod, kjer smo spoznavali Indijance. Igralnico smo za to priložnost popolnoma spremenili: namesto miz smo imeli blazine, postavili smo velik šotor iz bambusa, izdelali totem in glasbila, naredili perjanice, pobarvali oblačila, se maskirali v Indijance, se pozdravljali: »Hawk«… Otroci so resnično uživali v drugačnosti in še dandanes na svojih risbicah upodabljajo Indijance. Seveda se nikakor nismo mogli izogniti tudi otrokom iz celega sveta: Afričanom, Arabcem, Kitajcem… Tako smo naredili velik magnetni zemljevid sveta, spoznavali drugačno glasbo, se oblačili v oblačila različnih narodov, jedli kalčke in riž s palčkami… Ker v skupini veliko prepevamo, je padla ideja, da bi sodelovali na natečaju »Podarimo malčkom pesmico«, in res: prejeli smo nagrado za pesem, ki sva jo sestavili vzgojiteljici skupaj z otroki v skupini: MALI NAVIHANCI. In to kar pravi pesem je resnica. Ko nas boste srečali, nas kar vprašajte po njej. Z veseljem Vam jo bomo zapeli. ? Vera Mihalič, dipl. vzg., vodja Športnega programa ZS Športni program Zlati sonček v vrtcu Sonček in OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Gibalno športna aktivnost je integralni del otrokovega vedenja in stalne komunikacije z okoljem. Z gibanjem skozi katerega se otrok neposredno vključuje v dejavnost se uči, si pridobiva nove izkušnje, se oblikuje in si ustvarja odnos do sveta. Vsa temeljna področja otrokovega razvoja (gibalno, čustveno, spoznavno in socialno) so v stalni povezanosti in soodvisnosti ter se skozi otrokov razvoj prepletajo in dopolnjujejo. Pomanjkanje gibalnih spodbud v ranem otroštvu in nezadostna količina gibanja oziroma športne aktivnosti v otrokovem življenju, tako ne botruje le neskladnosti v razvoju in upadanju njegove odpornosti in zdravja, temveč predstavlja grožnjo njegovemu gibalnemu in kognitivnemu razvoju, ustvarjalnosti, ter čustvenemu in socialnemu dozorevanju. Današnji življenjski slog vsekakor ne spodbuja gibalnih aktivnosti, ki bi jih otroci nujno potrebovali. Pretirana nagnjenost družbe nasploh k 22 materialnim dobrinam, zapira posameznika v okolja v katerih gibanje ni potrebno. Tako pa se hočemo vsi, ki delamo s predšolskimi otroki, pogumno zoperstavljati negativnim vplivom sodobnega življenjskega sloga, in s svojim poslanstvom otrokom ponujamo spodbudno gibalno učno okolje in dejavnosti. Pozitivne spodbude so temeljne motivacijske metode pri delu z najmlajšimi. V našem vrtcu in OŠ že več kot desetletje aktivno izvajamo Športni program Zlati sonček, v katerega so vključeni vsi otroci zadnje leto pred vstopom v OŠ in otroci prve triade naše OŠ. ŠP v vrtcu zavzema naslednje športne aktivnosti; rolanje, igre z žogo, kolesarjenje, plavanje, smučanje in pet izletov. Športni program prve triade pa poleg izletov in plavanja obsega še določene spretnosti na različnih orodjih. Jesenske izlete smo že opravili, dodobra smo letos izkoristili snežne razmere na domačem terenu, v mesecu maju nas čaka plavanje in še en izlet na Gore in Kopitnik. Da nam uresničevanje ŠP uspeva v taki meri, in da nedvomno veliko prispevamo h gibalnemu razvoju otrok gre zahvala staršem in tudi ustanoviteljici – občini, ki ŠP tudi delno sofinancira. NAŠA ŠOLA IN VRTEC April 2010 ? Andreja Majcen, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, mentorica Plesni krožek v vrtcu Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici Vsak, ki je kdaj zaplesal, se bo strinjal, da je ples odlična rekreacija, sprostitev, užitek. Človek je ples povzel po naravi in živalih, seveda pa je le on sposoben združiti gibanje in zvok v umetnost. Ples daje človeku boljšo telesno pripravljenost, spodbuja telesno izražanje, bogati pa tudi spomin. Plesna vzgoja ima velik pomen tudi za predšolskega otroka. Predstavlja otrokovo izrazno sredstvo – gib. Otrok z gibanjem izraža čustva, počutje, misli, doživetje in odnos do sveta. V našem vrtcu plesnemu krožku že drugo šolsko leto namenjamo tedensko eno uro. Obiskuje ga 49 otrok drugega starostnega obdobja. Na vsakem srečanju se naučimo kaj novega in doživimo kaj prijetnega. Program našega plesnega krožka temelji na različnih živalskih zgodbah in drugih plesnih igrah, ki spodbujajo razvoj gibanja v prostoru, igro z gibi, učenje preprostih plesnih korakov, spoznavanje lastnega telesa, razvijanje ritmičnega posluha in podobno. Izbira različnih plesnih dejavnosti in didaktičnih pristopov pripomore, da so otroci pripravljeni za nastope na različnih prireditvah. Še posebej se nam je vtisnila v spomin lanska plesna prireditev »Plesno popoldne« ob zaključku šolskega leta. Na plesno popoldne smo z otroki povabili starše, bratce, sestrice, babice, dedke, zaposlene našega vrtca, prijatelje, znance z namenom, da so si ogledali, kaj smo se novega naučili. Prireditev je potekala v sproščenem vzdušju. S to prireditvijo smo zaključili naše prijetno sodelovanje v okviru plesnega krožka v lanskem šolskem letu. Ker pa nam tudi v letošnjem letu druženje ob plesu pomeni veliko čudovitih stvari, si želimo, da bi nam ob koncu letošnjega šolskega leta uspelo izvesti podobno prireditev. Plesna dramatizacija: Prijateljstvo miške in mačke, šol. leto 2009/10 Vsi vemo, da se največ naučimo iz lastnih izkušenj, zato je prav, da otrokom damo čim več možnosti, da ples preprosto izkusijo. Plesno didaktična igra: Lisice in piščanci, šol. leto 2008/09 ? Aleš Prša, Alen Marinič, Urška Šantl in Doroteja Trnovec, učenci 8. razreda OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici 10. december - Dan človekovih pravic 10. decembra obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. V okviru dejavnosti Unesco šole smo se v decembru zato priključili projektu Človekove pravice in se udeležili srečanja Unesco šol Slovenije v Koloseju v Ljubljani. Prav tako smo tudi na naši šoli obeležili ta dan. Pripravili smo stojnico, na kateri smo učence in delavce šole in vrtca ozaveščali o pomenu in varovanju človekovih pravic in svoboščin. Učencem smo predstavili Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki jo je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, in sicer 10. decembra 1948 – ta dan so zato razglasili kot svetovni dan človekovih pravic. V svoji predstavitvi smo omenili tudi, da v svetu obstajajo mnoga gibanja, organizacije, ki si prizadevajo za uveljavljanje človekovih pravic. Ena takih je tudi mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International. Sedež organizacije je v Londonu, kjer je mednarodni sekretariat. To je svetovno gibaje ljudi, ki se na različen načine zavzemajo za svet, v katerem naj ne bi prihajalo do kršitev človekovih pravic. Poskuša dvigati zavest o kršenju človekovih pravic, za kar uporablja različne poti, med drugim pošilja tudi pisma zapornikom in vladam. V mnogih primerih ljudje nanje ne dobijo odgovora, vendar pa imajo njihova prizadevanja pozitiven učinek. Za pravice otrok pa skrbi UNICEF, zato smo učencem predstavili pomen in delovanje te mednarodne organizacije. Otroke smo tako seznanjali s problemi človeštva in razvijali kritičen odnos do sodobnega sveta, hkrati pa opozorili na vrednote človeštva, kot so solidarnost, mir, strpnost, prijateljstvo, socialna pravičnost, varovanje okolja, reševanje konfliktov … Učence smo z zgibanko, ki smo jo pripravili, pozivali, da se nam pridružijo in pomagajo graditi svet, ki bo temeljil na spoštovanju človekovih pravic. 23 NAŠA OBČINSKA ŠOLA IN UPRAVA VRTEC April 2010 2009 ? Alenka Kocuvan, prof., koordinatorka PROJEKT Zdravo življenje na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici se že peto leto vključuje v projekt Ekošola kot način življenja. Tako smo letos izvedli že ENO-projekt ob svetovnem dnevu miru, 21. septembru. S tisočimi šolami na svetu smo točno opoldne posadili drevo in s tem posvetili pozornost okolju in miru. V mesecu oktobru pa smo izvedli tridnevni projekt Zdravo življenje, ki je potekal od četrtka, 15. oktobra, do ponedeljka, 19. oktobra. Beseda zdravje je vedno pogosteje prisotna na vseh ravneh človekovega bivanja in delovanja. Prav zato smo se v okviru ekošole v letošnjem šolskem letu lotili tega projekta in naravoslovnega dne Mi in naša preteklost za trajnostno prihodnost. Učenci so se tako bolje zavedali, kako pomembno je ohranjanje naravne in kulturne dediščine. 24 Spoznavali so, da je bilo življenje v preteklosti drugačno, saj so se seznanjali s pridelavo, predelavo in shranjevanjem jabolk. Ob tem pa so se zavedali še pomena zdrave prehrane za rast in razvoj. Zdravo življenje je zelo širok pojem, ki zajema številne aktivnosti. Zagotovo je eden od pomembnih dejavnikov zdrava prehrana, saj se med mladimi vse pogosteje pojavljajo motnje hranjenja. Namen projekta je tako bil osveščati otroke in posredno tudi starše o pomenu zdrave prehrane v zgodnjem otroštvu, ki je popotnica za celo življenje. Učenci so pod mentorstvom vseh učiteljev delovali v različnih delavnicah. Razdeljeni so bili v enajst skupin in vsaka je imela posebno zadolžitev. V projektno delo so bili vključeni tudi učenci nižje stopnje. Učenci so bili na delavnicah zelo ustvarjalni. Pekli so razne pite iz jabolk, kuhali kompot, izvedli so anketo o zdravi prehrani, izdelali knjižico babičinih receptov, peli pesmice o zdravi prehrani, obiskali so kapelsko klet, debatirali o vplivih poživil na človeka ter izdelali staro »prešo«. V petek, 16. oktobra 2009, pa so se vsi učenci in učitelji odpravili peš na Staro Goro, kjer smo si ogledali, kako so nekoč v stari leseni »preši« stiskali jabolka. Star običaj so jim prikazali člani Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Spoznali smo tudi različne vrste jabolk in si ogledali stari podeželjski sadovnjak. Bilo je zelo zanimivo in poučno. V ponedeljek so učenci svoje dejavnosti predstavili še na zaključni prireditvi, katere so se udeležili tudi člani Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. »ŽIVLJENJE NAM ŽE PONUJA VSE, KAR POTREBUJEMO ZA PREHRANO IN ZDRAVJE. BOLJ KO PREPROSTO JEMO, BOLJ SMO ZDRAVI.« Ekošole kot načina življenja na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici OBČINSKA NAŠA ŠOLAUPRAVA IN VRTEC April 2010 ?Alenka Kocuvan, prof., Vida Tivadar Mesarič, prof., koordinatorici projekta ENO projekt V ponedeljek, 21. 9. 2009, ob svetovnem dnevu miru smo na naši šoli in po vsem svetu sadili drevesa. Sajenja dreves je ponovno organiziral ENO program. ENO Tree Planting je tako mednarodni projekt, voden iz Finske in v ta projekt se vključujejo EKO in UNESCO šole iz vsega sveta. Naša šola se vključuje vanj že nekaj let. Posadili smo sadno drevo –jablano. Doniralo nam ga je Drevesničarstvo Matjašič iz Zagorc, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Sajenje dreves simbolizira upanje in nadaljevanje življenja. Spominja nas na naravo in na pomembnost naravovarstvene zaščite. In drugič, simbolizira sodelovanje med šolami po svetu. Podpiramo kulturno raznolikost in strpnost. Ker gre za dan miru, proglašamo drevesa, ki smo jih posadili, za drevesa miru. Upamo, da bomo rasli skupaj z našimi drevesi v bodočnosti in za bodočnost. S kampanjo želimo kot ekošola in Unesco šola dvigniti tudi zavedanje o podnebnih spremembah in o raznolikosti ekosistemov na Zemlji. Globalni Dan sajenja dreves, to je 21. september, je OZN proglasila za svetovni dan miru. Dan sajenja dreves poteka že od 21. septembra 2004 in je izjemno uspešen. Samo lani je povezal otroke iz 2000 šol in 122 držav vsega sveta. Vsi skupaj so tega dne po vsem svetu posadili kar 300 000 dreves. Sajenje dreves je po vsem svetu potekalo opoldne po lokalnem času. Prva drevesa so posadili v Oceaniji, zatem pa so jih, sledeč Soncu, posadili še v Aziji, Evropi in Afriki. Zadnja drevesa so posadili v Severni in Južni Ameriki. ? Vida Tivadar Mesarič, prof., Marta Kurbus, prof., koordinatorki Unesco šole UNESCO šola V šol. letu 2008/09 smo na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici začeli s priključevanjem v ASPnet mrežo UNESCO šol. Namen povezovanja šol je preko neposrednega sodelovanja mladih z vrstniki iz različnih okolij in kultur učinkoviteje krepili vrednote, ki utrjujejo mir med ljudmi, ohranjanje planeta ter trajnostno in kakovostno življenje na njem. Ker želimo razvijati sebe in hkrati tudi šolo, želimo, da tudi OŠ Sv. Jurij ob Ščavnicipostane Unesco šola. Prav zato smo se v šolskem letu 2008/09 vključili v naslednjeprojekte: –– Dediščina skozi umetniško oko mladih –– Dediščina v rokah mladih – mladi posvojijo spomenik –– projekt Človekove pravice in –– projekt Večerja Navedene projekte nadaljujemo tudi v šolske letu 2009/10. Koordinatorke projektov so Marta Kurbus, Anita Polanec in Vida Tivadar Mesarič. Skozi celo šolsko leto smo dejavni tudi pri obeleževanju svetovnih dni. Tako smo obeležili: –– dan jezikov –– dan pozdrava –– dan Organizacije združenih narodov –– dan strpnosti –– dan človekovih pravic –– dan spomina na holokavst –– dan maternega jezika –– mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije Ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja z nami in kako je po svetu, za to smo se odločili, da svoje vrednote spremenimo v dejanja. 25 NAŠA ŠOLA IN VRTEC April 2010 ? Katja Perko, razredničarka 9. razreda Uspehi devetošolcev Učenci 9. razreda OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici so se do sedaj udeleževali posameznih tekmovanj, na katerih so dosegali lepe rezultate. Zaradi velikih uspehov je prav, da izpostavimo ter predstavimo ostalim občanom njihove največje dosežke na posameznih tekmovanjih. Učenci so do sedaj samo v 9. razredu dosegli 5 zlatih priznanj. Učenca Jan Kurbos in Urška Elbl sta samo v tem šolskem letu prejela dve zlati priznanji, oba iz znanja nemškega tujega jezika, pod mentorstvom gospe Janje Tratnjek in iz znanja kemije, pod mentorstvom gospe Mateje Krajnc. Naj omenim, da sta oba učenca lani na posameznih tekmovanjih prejela srebrna priznanja, Jan Kurbos pa še zlato Stefanovo priznanje iz znanja fizike, pod mentorstvom gospe Irene Skotnik. Letošnji uspeh so še dopolnili učenke Katja Weingerl z zlatim priznanjem iz nemškega jezika (mentorica gospa Janja Tratnjek) ter Ksenija Vrbnjak iz znanja za sladkorno bolezen (mentorica gospa Mateja Krajnc). Tekmovanja se še v letošnjem šolskem letu niso zaključila, zato se še lahko nadejamo nadaljnjih uspehov naših devetošolcev ter seveda tudi ostalih učencev. Čestitke učencem ter njihovim mentorjem. ? Katja Perko, Jurij Marhold 20. šolski otroški parlament 20. otroški parlament je potekal v torek, 2. 2. 2010, v telovadnici OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, prve tri šolske ure, na temo Stereotipi, rasizem in diskriminacija. Otroškega parlamenta so se udeležili vsi učenci ter strokovni delavci šole. Program sta vodili Urška Elbl in Barbara Kaučič; zapisnik sta pisali Ksenija Anželj in Ksenija Vrbnjak, s pomočjo učiteljice Vide Tivadar Mesarič. Po uvodnem razmišljanju predsednice otroškega parlamenta, Urške Elbl, so sledile predstavitve po razredih. Prvi razred se nam je predstavil z zgodbo o Grdem račku, drugi razred s pesmico o tem, kakšen je pravi prijatelj. Tretji razred je deklamiral pesem o tem, kakšen si, če si črne rase in kakšen, če si bele. Četrti razred nam je zaigral igro, v kateri so prikazali, da če hočemo, da so drugi prijazni do nas, moramo biti tudi mi do njih. Peti razred nam je najprej prebral zgodbo o štiričlanski družini, ki so jo vsi zaničevali zaradi rase. Nato so nam prebrali, kakšne zaključke zgodb so si zamislili. 6. a razred nam je predstavil stereotipe o dečkih, stereotipe o deklicah ter ankete o obeh spolih. Učenci 6. b razreda so zaigrali igro o piflarju, ki ga sošolci niso marali in so ga nevoščljivo zmerjali. 7. razred je 26 zaigral zgodbo iz leta 1950, ko črnci niso imeli enakih pravic kot belci, saj so jih belci zaničevali. Povedali so nam tudi, da moramo spoštovati vse okrog nas, saj se bodo tako tudi oni naučili spoštovati nas. Učenci 8. a razreda so zaigrali igro, v kateri so prikazali, kako so se obnašali sošolci do dekleta močnejše postave, ki se je prešolala na njihovo šolo in ki je postala celo njihova sošolka. Ugotovili so, da ima kljub svoji močnejši postavi sposobnost, ki je oni nimajo. Potem ko se je dokazala v twirlingu, so jo začeli spoštovati. Učenci 8. b razreda so se nam je predstavil z igro o nesporazumu med NK Maribor in NK Olimpija. Na nogometnih tekmah velikokrat prihaja do pretepov. 9. razred je predstavil plakat o stereotipih. Ugotovili so, da si ljudje včasih prehitro ustvarimo določene predsodke o posameznih skupinah ljudi, ki počasi prehajajo v stereotipe. Učence in strokovne delavce je nagovoril tudi gospod ravnatelj, učenka Urška Elbl pa je prebrala svoj literarni prispevek, Nenasilje je kul. Po predstavitvah razredov in po odhodu učencev razredne stopnje, so se učenci predmetne stopnje razdelili v skupine. Vsaka skupina je razpravljala na neko svojo temo, vodili so pa jih strokovni delavci šole. Vsaka skupina je svoja razmišljala predstavila ostalim učencem. Učenci so podali svoje predloge za 21. otroški parlament, ki so sledeči: varovanje okolje, ogrožene živali, zaščita živali, živali, revščina, bogastvo, šport, človekove pravice, prostitucija, razvijanje pozitivne samopodobe, zaposlitev mladih (možnosti zaposlitve, kako se napiše prošnja, življenjepis, aktualna delovna mesta, možnosti zaposlitve…), nasilje v šoli in doma v družini, učenje učenja, svoboda ter enakopravnost, homoseksualnost, religije, družina, problem alkoholizma med mladimi, vesolje, prometne nesreče, droge, naravne katastrofe. Učenci šolske skupnosti so glede na predloge svojih sošolcev izbrali predstavnike, ki bodo zastopali šolo na 20. medobčinskem otroškem parlamentu, ki bo potekal 17. 2. 2010, na OŠ Negova. Ti učenci so Urška Elbl, Klarisa Gutman, Doroteja Trnovec, Urška Šantl, Alen Marinič in Aleš Prša. NAŠA ŠOLA IN VRTEC April 2010 ? Vida Tivadar Mesarič, prof. slov. in sociol., vodja projekta Projekt Mladi posvojijo rokodelca V šol. letu 2009/10 smo se na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici odločili, da se bomo priključili projektu Mladi posvojijo rokodelca. Nosilec projekta je Zavod Marianum Veržej – Center DUO v sodelovanju z zunanjimi sodelavci s Filozofske fakultete iz Ljubljane, Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote in Pokrajinskega muzeja Ptuj – enota Ormož. Osrednji namen projekta je spodbuditi mlade, da prepoznajo elemente folklorizma, stereotipnih in nestrokovnih predstavitev prleških roko- delcev in rokodelstva v medijih in javnih prireditvah. Cilj projekta je medgeneracijsko druženje in razvoj ustvarjalnih potencialov mladih ter varovanje in ohranjanje nesnovne dediščine (Unesco konvencija). V projektno delo smo pritegnili učence 8. razredov, in sicer Aleša Pršo, Alena Mariniča, Dorotejo Trnovec in Urško Šantl. Delo je potekalo kabinetno in terensko. V decembru smo se najprej seznanili z različnimi rokodelskimi dejavnostmi in jih začeli raziskovati v tedniku Vestnik. Pregledali smo celoten Vestnik, letnik 2009. Tako smo spoznali, katere rokodelske obrti se pojavljajo v Pomurju. Članke iz Vestnika smo fotokopirali in naredili plakate. Ob prebiranju člankov smo nabirali ideje za pripravo anketnega vprašalnika. Ko smo le-tega pripravili, so se učenci v mesecu januarju odpravili na teren in po vaseh občine Sv. Jurij ob Ščavnici iskali rokodelce in jih anketirali. Delo je bilo zanimivo. Učenci so opravljali ankete predvsem pri starejših občanih in tako spoznali, da se v naši občini še veliko ljudi ukvarja z različnimi rokodelskimi dejavnostmi. Ugotovili so, da se mnogi rokodelci s svojo dejavnostjo ukvarjajo že vrsto let in da rokodelske spretnosti prenašajo tudi na mlade rodove. Ob tem so spoznali, kakšno je bilo življenje nekoč. Prav tako so ob njihovem pripovedovanju o svojih življenjskih izkušnjah in modrostih lažje dojemali svet starejše generacije in se zavedali pomena medgeneracijskega druženja. Po opravljenem anketiranju smo zbrane podatke tudi analizirali. Pripravili smo tabelo rokodelcev v naši občini. Med anketiranimi rokodelci smo izbrali rokodelko Darinko Štuhec, ki je ena izmed predstavnic srednje generacije in se ukvarja s peko domačega kruha. Darinka Štuhec iz Bolehnečic v občini Sv. Jurij ob Ščavnici se je izučila za prodajalko, vendar v trgovskem poklicu ni nikoli delala. Kot priučeno industrijsko krojačico jo je življenjska vodila v ljutomerski obrat Mure, kjer je bila zaposlena 25 let. Spoznala je, da v Muri nima prihodnosti, zato je poskušala narediti kaj za svojo dušo in se podala v svet pekarstva. Ko je leta 2006 na ocenjevanju kvalitete za razstavljanje dobrot slovenskih kmetij na Ptuju prejela visoko priznanje in odličje, se je odločila stopiti korak dalje. S peko kruha se je pričela ukvarjati kot dopolnilno dejavnostjo in njena naložba se že obrestuje. « Veselje do peke sem verjetno podedovala po očetu, ki je bil pek. Vonj po kruhu me je prevzel,« pravi Darinka. Poudarja, da je pot do kakovostno pečenega kruha dolga in naporna. Najpomembnejše je obdobje učenja, ki ga je pridobila pri tašči Elici Štuhec. Ko je vse potrebne pekarske veščine usvojila, je nadaljevala samostojno, doma v lastni krušni peči. Darinka je s kakovostjo osvojila trg, ki sega daleč po Prlekiji, Prekmurju in Podravju. Gospo Darinko smo obiskali na domu, kjer nam je pripovedovala o svoji življenjski poti ter nam praktično tudi predstavila peko kruha v krušni peči, povabili pa smo jo tudi na šolo in v okviru naravoslovnega dne pripravili delavnico. Naučili smo se peči beli kruh in pletenico. Mnogi učenci so celo začeli razmišljati, da bodo postali peki. V mesecu aprilu bomo naše projektno delo predstavili še na razstavi v Zavodu Marianum v Veržeju. Ob koncu našega druženja z rokodelci smo učenci in njihovi mentorji spoznali, kako zelo pomemben je stik otroka z drugimi generacijami in da izkušnje odraslih otroku pomagajo, da lahko sam sebe vrednoti naprej za naslednje rodove. »… čas spomina in jutrišnji dan sta ena družina kot leva in desna dlan, kot prednja in hrbtna stran sveta, ki ni dokončan…« [Tone Pavček] 27 NAŠA ŠOLA IN VRTEC April 2010 ? Janja Tratnjek, mentorica 26. september, Evropski dan jezikov Kot vsako leto smo tudi letos obeležili dan jezikov. V prejšnjih letih smo na ta dan poudarjali pomen znanja tujih jezikov. Ker pa se v naši družbi uporabljajo tudi drugačni načini za medsebojno komunikacijo, smo se letos odločili, da naše učence seznanimo z znakovnim jezikom. Z jezikom, s katerim se sporazumevajo predvsem naglušni in gluhi ljudje. V ta namen smo v goste povabili predstavnike Zveze društva gluhih in naglušnih iz Murske Sobote. Zelo smo bili veseli, ker so se našemu povabilu odzvali. Srečanja so se udeležili predsednik in sekretar omenjenega društva, prevajalka znakovnega jezika in trije člani društva. Predsednik društva nam je povedal, koliko članov ima društvo in nas seznanil z njegovim delovanjem. Sekretar nam je predstavil, s kakšnimi težavami vse se srečujejo naglušni in gluhi ljudje. Najbolj nazorno pa smo zaznali, kako hudo mora biti, če ne slišiš, ko smo videli ostale člane društva pri medsebojnem sporazumevanju. Pri tem so uporabljali znakovni jezik in prevajalka nam je sproti prevajala vsebino pogovora. Najbolj zanimivo ? J. Tratnjek, T. Lovrec, P. Korošec in M. Petek, mentorji Festival Mladi za napredek Pomurja Naša šola že vrsto let sodeluje na festivalu Mladi za napredek Pomurja. Tudi letos smo se udeležili tega festivala in se tokrat predstavili z nemškim jezikom. Razstavili smo didaktične igre, ki jih pri pouku nemščine pogosto uporabljamo. Ugotavljamo, da se v današnjem času, ko uporabljamo sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo in preživimo vedno več časa pred računalniki, učenci pri pouku spet radi igrajo didaktične igre, ker pogrešajo delo in igro v skupini. Pri tem se učinkovito učijo pravil in socializacije. Pri pouku uporabljamo didaktične igre, ki si jih 28 učenci izdelajo sami, v šoli ali doma, ter take, ki jih pripravi učitelj. Pri izdelavi teh igric so učenci ves čas aktivni, ustvarjalni in inovativni. Na lastne izdelke so ponosni, z njimi se radi igrajo in učijo. Tako dosežemo željene učne cilje na zabavnejši način in delo je nasploh bolj zanimivo. je bilo slišati, da je članica društva, ki je bila prisotna, gluha od rojstva, da so bili njeni starši prav tako gluhi, da pa je poročena s slišečim moškim in ima dva odrasla slišeča otroka, ki sta v svojem poklicu zelo uspešna. Učencem se je zdela zelo zanimiva tudi prevajalka. Naučila jih je, kako se predstaviš v znakovnem jeziku, nato še nekaj znakov za živali. Učencem je bila predstavitev nova izkušnja, ob kateri so spoznali, da se lahko družiš in sporazumevaš tudi z gluhimi. NAŠA ŠOLA IN VRTEC April 2010 ? Anita Polanec, prof., mentorica 24. Festival Turizmu pomaga lastna glava V šolskem letu 2009/10 je Turistična zveza Slovenije organizirala že 24. državni turistični festival Turizmu pomaga lastna glava. Letošnja tema je bila Moj kraj – moj ponos. S turistično nalogo in s predstavitvijo na turistični tržnico so se v četrtek, 25. 3. 2010, predstavile tudi učenke 7. razreda OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, ki obiskujejo turistični krožek in osvojile zlato priznanje. V turistični nalogi so zbrale in predstavile naravne ter kulturne znamenitosti občine Sv. Jurij ob Ščavnici, in sicer mlin na veter, učno pot Breza, gozdno učna pot Blaguš, cerkev na Stari Gori in v Sv. Juriju ob Ščavnici, spomenike, med jurjovških čebelarjev, domači kruh, zaseko in kleklane izdelke. Povezale so jih v turistični produkt Blaguški pohod z biseri, ki so ga predstavile na turistični stojnici v Murski Soboti. Predstavitev na turistični stojnici so učenke popestrile z degustacijo medu jurjovških čebelarjev in zaseke na domačem kruhu. Pri izdelavi turističnega produkta so učenke sodelovale s Turističnim društvom Sv. Jurij ob Ščavnici in Čebelarskim društvom Sv. Jurij ob Ščavnici ter lokalnim prebivalstvom. Za njihovo sodelovanje se jim iskreno zahvaljujemo. Z osvojitvijo zlatega priznanja so se učenke uvrstile na srečanje turističnih stojnic v Ljubljani, ki bo 20. aprila 2010, zato vas vljudno vabimo, da nas tam obiščete. ? Katja Perko, mentorica Uspeh na mednarodnem debatnem turnirju Na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici poteka med drugim tudi debatni krožek, v okviru katerega se je ena ekipa udeležila mednarodnega osnovnošolskega debatnega turnirja, ki je potekal 5. in 6. marca 2010 na OŠ Središče ob Dravi. Turnirja se je udeležilo 25 ekip iz štirih držav (Moldavija, Hrvaška, Bolgarija in Slovenija). V ekipi, ki je zastopala naša šolo, so bile Ines Topolnik, Elizabeta Fleischmann in Urška Elbl. Učenke so se vnaprej pripravljale na dve debatni trditvi, en debatni krog pa je bil tudi v obliki imprompto debate, kar pomeni, da učenci zvedo debatno trditev le uro pred debato ter morajo sami, brez pomoči mentorjev, pripraviti argumente za že vnaprej znano stran. Naše učenke so se kot ekipa uvrstile v zlato sredino, uspeh pa je kronala Mlade debaterke: Ines Topolnik, Elizabeta Fleischmann, Urška Elbl. učenka Urška Elbl, ki je dobila priznanje za drugo najboljšo govorko turnirja. Uspeh je za našo šolo toliko večji, saj so debate potekale v angleškem jeziku, našim učencem pa je angleščina drugi tuji jezik. Pri pripravah na turnir je učenkam pomagala tudi ga. Klavdija Podhostnik, učiteljica angleščine. Urška Elbl 29 NAŠA OBČINSKA ŠOLA IN UPRAVA VRTEC April 2010 2009 ? www.zavetisce-maribor.si Prvi otroški likovni natečaj »Imejmo živali radi« Maribor 2010 Namen OTROŠKEGA LIKOVNEGA NATEČAJA »IMEJMO ŽIVALI RADI«, v organizaciji Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor ter Osnovne šole Toneta Čufarja Maribor, je spodbujanje otrok in odraslih k boljšemu in humanemu odnosu do živali, skrbi za izgubljene in najdene živali … Ustvarjena otroška likovna dela bomo razstavili na Osnovni šoli Toneta Čufarja Maribor (maja in junija 2010) in v Zavetišču za živali Maribor (julija, avgusta, septembra 2010) ter kasneje tudi drugih institucijah. Likovna dela otrok bodo na prodaj v Zavetišču za živali Maribor ali podarjena donatorjem, ki podpirajo delo Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor oz. mariborskega zavetišča za živali. Denar od izkupička bo šel izključno za delovanje zavetišča za živali. Še v letu 2010 pa bomo vse sodelujoče povabili na druženje v Zavetišče za živali Maribor. Tema likovnega natečaja za leto 2010: ŽIVALI – naše prijateljice Natečaj traja do 20. maja 2010 Tehnična pravila: • Likovna dela naj bodo izvedena v poljubnih slikarskih, risarskih in grafičnih tehnikah. • Formati likovnih del naj ne presegajo formata A2. • Na natečaju lahko sodelujejo posamezniki, skupine, vrtci, osnovne šole (vsa tri VIO). • Likovna dela morajo biti opremljena z izpolnjenim obrazcem iz priložene prijavnice (najdete jih tudi na spletnih straneh: www.zavetisce-maribor.si in www. cufar.si,) ki mora biti nalepljen na zadnji strani likovnega dela. Ostale informacije: Likovna dela bodo pregledali in ocenili strokovnjaki iz področja likovne pedagogike pod vodstvom profesorice Jožice Lešnik Švajger ter predstavnika Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor Andreja Okreše. Strokovna komisija bo upoštevala standardna merila pri komisijskem ocenjevanju otroških likovnih del s poudarkom na izvirnosti, primernosti uporabljene likovne tehnike glede na izbran motiv in likovni problem. Likovnih del, ki ne bodo ustrezala razpisnim pogojem, komisija ne bo ocenjevala. 10 najboljših posameznih del bo nagrajenih s praktičnimi nagradami, ostali bodo prejeli priznanja. Vsak avtor je lahko dobitnik samo ene nagrade. Posebno zahvalo in nagrado prejme tudi avtorjev mentor. Nagrade bodo podeljene na odprtju razstave najboljših likovnih del v mesecu maju 2010 na OŠ Toneta Čufarja Maribor. Nagrajena in izbrana dela bo zadržal organizator, ki si pridržuje pravico do njihove uporabe v tržne in promocijske namene z obvezno navedbo avtorja. Nagrajeni avtor se odpoveduje kakršnim koli drugim dodatnim nadomestilom (finančnim zahtevkom iz tega naslova). Sodelovanje na natečaju zahteva brezpogojno sprejemanje razpisnih pogojev. Sodelujoče bomo o rezultatih razpisa obvestili po pošti. Dela pošljite do vključno 20. maja 2010 na naslov: Osnovna šola Toneta Čufarja »Za natečaj Imejmo živali radi« Zrkovska cesta 67 2000 Maribor Za vse dodatne informacije smo na voljo na e- pošti: [email protected] . Vljudno vabljeni k sodelovanju! Ravnateljica OŠ Toneta Čufarja: mag. Špela Drstvenšek, prof. 30 Predsednik društva prof.dr. Erih Tetičkovič, dr. med. OBČINSKA NAŠA ŠOLAUPRAVA IN VRTEC April April 2009 2010 ? Slavica Trstenjak, tajnica ŽK Sv. Jurij ob Ščavnici Dobrodelni koncert Karitas Znani slovenski psiholog in teolog dr. Anton Trstenjak pravi, da ne drži ljudski pregovor: »Dobrota je sirota«. Tako mnenje je zoženo, a žal razširjeno v tem minljivem svetu. Dobrota je po njegovem božji dar. Kdor ima dobroto v sebi, nosi božjo dobroto v svojem srcu. Dobrota nima meja. Naše misli so kakor kamni, ki tlakujejo našo pot k cilju. Nikoli si je ne smemo zapreti s strahovi, da ne zmoremo. V sebi jo moramo tlakovati z zanesljivostjo, z gotovostjo: » Jaz zmorem!« Biti dobrota je naša dolžnost, je človekova zadolženost, je moralno etična naloga človeka. In če je tej dobroti dodana še ljubezen, čista, srčna in brezpogojna, je to karitas. Karitativno dejavnost uresničujemo tukaj in zdaj, v tem življenju. Z njo si želimo pripraviti pot do Stvarnika. Kako pa jo On sam razume? In mi. Ali razumemo prav, kaj pomeni darovati? Iz misli skušam izbrskati spomin na zgodbico, ki sem jo nekje prebrala. Pred nebeška vrata je prišel mož, ki je slovel po velikodušnosti in sv. Peter je želel njegovo dobrotljivost preveriti. Na sito je dal njegova dobra dejanja in jih presejal. Sv. Peter je želel preveriti, ali jih je daroval iz čiste dobrote. Toda kmalu je sito dokazalo, da veter razpihne vsa tista darila in dejanja, s katerimi se je želel odkupiti, se zahvaliti za usluge, si pomiriti svojo vest ali da bi ga drugi hvalili. Vsa dejanja moža, dana na sito so se spremenila v prašne delce in veter jih je odnesel. Možakar je bil obupan, saj je bil prepričan, da si bo z dobrimi deli kupil nebesa, zdaj pa je ostal brez vsega. Toda Bog je velikodušen do vseh, najbolj pa do tistih, ki so ubogi. Kolikokrat sami dajamo nesebično in ne pričakujemo hvale in slave? Včasih si je pametno izprašati vest in se pogledati v ogledalo. Včasih je potrebno, da nam kdo drug postavi ogledalo, kot pravi dr. Trstenjak, saj smo včasih preblizu njega in ne vidimo prave podobe. Slovenci nismo gluhi za pomoč sočloveku. Ko je treba, vedno najdemo pot in način, čas in voljo, da pomagamo; da obiščemo osamljenega soseda, prisluhnemo utrujeni materi, tolažimo objokano starko, razveselimo otroka. Verjetno se Nina niti ne zaveda veselja, ki ga občuti njena mama in vsi tisti, ki smo postali del Ninine zgodbe. Nina bo aprila dopolnila pet let. Že takoj po rojstvu se je vedelo, da je nekaj narobe. Rodila se je z downovim sindromom in s preklanim nebom in ustnico. Toda mama jo je tako, kot je privekala na svet, sprejela z vso ljubeznijo in toplino, ki jo premore samo mama. Pa to še ni vse. Nina je zbolela za levkemijo. Potrpežljivo je prenaša kemoterapije in bolečine pa tega ni znala niti zmogla povedati. Začutiti jih je znala le mama. Zato se je med njima stkala posebna vez, govorica, ki že s pogledom pove, kaj Nina želi, kaj jo moti in kaj ji godi. Pa vendar Nina še ne zmore hoditi, čeprav z mamo redno obiskujeta fizioterapevta. Za deklico bi bila zato primerna sobica v pritličju, kjer bi imela dovolj prostora za prve korake, kjer bi lahko varno padla in se spet dvignila na noge. Zato je Župnijska karitas Sv. Jurij ob Ščavnici 13. novembra 2009 organizirala dobrodelni koncert, da bi pomaga pri izgradnji Ninine sobice. Pri tem ji je priskočilo na pomoč veliko sovaščanov in ljudi s čutečim srcem. Zato bi se želeli zahvaliti vsem nastopajočim: Darku Keglu, Jurjovškim pevkam, Violinkam z instrumentalistoma, Kvartetu mladih trobentačev iz srednje glasbene šole Maribor, Kristjanu Borovšaku in solistki Janji Šinko, novopečenim citrarkam Anki in Zinki Kocbeter vodji Emi Vezjak, skupini Srce iz Lenarta, Žanu Prši, povezovalki Polonci Fiala, Tončeku Kurbusu za ozvočenje, Mariji Kocuvan za sceno in ravnatelju šole Marku Kranerju za prireditveni prostor. S pomočjo donatorjev in obiskovalcev na koncertu je bilo skupaj zbrano 7.363,08 €. Finančna sredstva so prispevali naslednji donatorji: Radenska d.d., Občina Sv. Jurij ob Šč., Nivo Celje, Rudi Sever s.p., Mura Lipovci, Vojko Pavčič s.p., Pomurske lekarne, Metka Pavčič s.p., Lineal d.o.o., Cadis d.o.o., Mizarstvo Nedog s.p., zaposleni Elektra G.Radgona, Arcont d.d.,Robert Fiala, Eltratec d.o.o., DU Sv. Jurij ob Šč., Vrtnarstvo Iris s.p., Inženiring biro d.o.o., KUD Ljudskih pevk, PGD Sv. Jurij ob Šč., Jože Braček s.p., Zavarovalnici Triglav d.d., Janez Mir s.p., Branko Božič s.p., Drago Močnik s.p., Mario Hercog, Karba Ljutomer, Anton Holc s.p., PGD Sovjak, Drago Mikl s.p., Andreja Šantl s.p., Slavek in Jožica Elbl, Clika Kranjc, Boris Trstenjak s.p., Lea Slana, Robert Vajs s.p., Morgana G. Radona, Janja Njivar s.p., Iztok Kozar s.p.. Na samem koncertu se je s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev zbralo 1.079,10 €. Vsem se za njihov prispevek k uspešnosti izvedbe dobrodelnega koncerta iskreno zahvaljujemo pa naj je bil v kakršnikoli obliki. 31 ZA ZDRAVJE April 2010 ? prim. mag. Branislava Belović, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Ekološka prehrana Zamisel o zdravi hrani, pridelani z naravnimi sredstvi, je navdušila javnost, ki je vedno bolj vznemirjena zaradi kemično izdelanih pesticidov in aditivov, ki jih uporabljajo pri intenzivnem kmetovanju in pridelovanju hrane. Ekološko kmetovaje nje tako prijaznejša oblika kmetovanja, hkrati pa prijaznejša za naravo in bolj zdrava za nas uporabnike. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je vlada prepovedala uporabo nekaterih pesticidov, ki bi utegnili biti rakotvorni ali povzročati prirojene okvare. Razvoj in uporaba pesticidov sta tako že napredovala, da ostane v hrani nižja količina pesticidov. Vendar pa kljub temu včasih ugotovijo, da vsebujejo živila nenavadno veliko pesticidov. Pridelovalci ekološke hrane morajo upoštevati stroge predpise. Za zelenjavo in žita jih določajo predpisi Evropske unije, ekološko rejo živali pa posamezne države nadzorujejo same. Pri ekološkem kmetovanju ne uporabljajo umetnih gnojil in pesticidov. Živali in perutnino gojijo v naravnih razmerah na ekološko obdelani zemlji in jih ne smejo rutinsko zdraviti z antibiotiki. Čeprav številni potrošniki dajejo prednost naravni hrani brez dodatkov, obsega ekološka hrana komaj 1 odstotek izdelkov, kupljenih v Evropi. Gojenje organskih proizvodov je dražje. Ker je pridelek manjši. Hitreje se pokvari kot kemično obdelano sadje in zelenjava, zato ga je treba več zavreči, zaradi česar rastejo stroški in cene. Nekateri pesticidi se koncentrirajo na lupini sadja in zelenjave, zato jih lahko zaužijemo več, če pojemo neolupljeni plod. Gojenje lastne zelenjave na vrtu ali njivi je najboljši način, da bosta zelenjava in sadje, ki ju zaužijemo, zanesljivo organsko pridelana in brez pesticidov. Čeprav ima le malo ljudi na voljo dovolj velik kos zemlje, da bi pridelovali raznovrstno hrano za ozimnico, lahko na skromni krpi zemlje kljub vsemu zraste zadovoljiv pridelek. Namesto uporabe pesticidov gojimo rastline in pisano, dišeče cvetje, da bomo privabili žuželke, katerih hrana je mrčes, ki uničuje pridelek sadja in zelenjave. Vrt obdamo z gosto živo mejo, da bomo pritegnili ptice, ki se bodo hranile s polži in žuželkami. Šop kopriv bo privabljal pikapolonice, ki se bodo hranile z mrčesom. Z zastirko iz naravnega lubja ali lesenih skobljancev lahko na primer zavremo rast plevela. Poleg tega pa vsebuje tudi hranila, ki koristijo zemlji. POLPETE 80 dag muškatne buče 1 korenček 1 rdeča paprika 2 stroka česna 1 jajce + 1 beljak 1,5, dl ovsenih kosmičev 2 dl moke 1 žlica olivnega olja sol, poper Muškatno bučo olupimo in naribamo, papriko narežemo na drobne koščke in damo v posodo. Dodamo na drobno nasekljani česen, solimo in popramo. Pustimo 10 minut, da zmes počiva. Jajčka penasto umešamo ter jih dodamo zelenjavi. Ovsene kosmiče zmeljemo, da dobimo prah, primešamo moko in olje ter vse skupaj dodamo zelenjavi. Umesimo maso za polpete, oblikujemo polpete, ki jih popečemo na malo naoljeni posodi. ? Marija Rudolf, dipl. vzg., Svetlana Horvat Dejavniki tveganja in zaščite od odvisnosti Kot droge označujemo vse tiste snovi, ki združujejo naslednje značilnosti: 1. Ko pridejo v naš organizem, potujejo po krvi do možganov in na različne načine spremenijo njihovo delovanje. 2. Redna uporaba povzroči toleranco in odvisnost. : Zdenka Čebašek-Travnik je zapisala, da je odvisnost motnja in bolezensko dogajanje, za katero so značilni naslednji znaki : 32 • Močna želja po psihoaktivni snovi (drogi) • Oslabljen nadzor nad količino zaužite psihoaktivne snovi • Spremenjena toleranca do te snovi (za enak učinek je potreben vedno večji odmerek snovi) • Odtegnitveni ( abstinenčni) znaki • Nadaljevanje z uživanjem snovi kljub jasnim dokazom o škodljivosti tega početja • Uživanje snovi postane pomembnejše od drugih obveznosti posameznika 3. Zloraba drog lahko povzroči različne motnje: - telesne, kadar škodujejo organizmu uživalca kot posledica strupenih (toksičnih) učinkov drog –– duševne, kadar negativno vplivajo na odnos osebe do sebe ali čustvenega okolja (konflikti) –– družbene, kadar prizadenejo družino odvisnika ( socialne in finančne težave), skupnost (npr. ZA ZDRAVJE kriminalna dejanja kot so kraja ali nasilje, prometne nesreče, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom drog) Dejavniki tveganja za razvoj odvisnosti od drog Najpomembnejši dejavniki tveganja so: Radovednost mladostnikov naj ne bi bila osredotočena na tvegane situacije. Radovednost je v življenju pozitivna in je značilnost mladostnikov, ki pa jo treba razvijati tako, da postaja vir mladostnikovega zdravega odraščanja, pridobivanja novih znanj in veščin, ki krepijo samopodobo . Pritisk skupine vrstnikov in težnja k homogenosti v okrilju skupine mladostniku po eni strani omogoča prevzem nekaterih prepoznavnih znakov, npr. v načinu oblačenja, pripadnosti določeni glasbeni zvrsti.., po drugi pa ima lahko pomembno vlogo tudi pri odločitvi za prvo uživanje droge; Iskanje užitka – uživanje drog je vedno povezano z željo po odklopu od zoprnih zahtev resničnosti. Če se v otroštvu in adolescenci ne naučimo drugih oblik zabave, lahko droge prevzamejo vodilno vlogo. Nedosleden nadzor družine – kadar so družinska pravila prestroga, preohlapna ali se pogosto spreminjajo, otroci in adolescenti le s težavo ponotranjijo jasne vedenjske vzorce, zaradi česar je prizadeta njihova socializacija zunaj družinskega okolja; Razpoložljivost drog - če so v okolju, v katerem mladostnik odrašča, oziroma preživlja prosti čas, droge močno prisotne, je lažje dostopna tudi prva uporaba droge. Navidezno družbeno sprejeta oblika vedenja je, če se uporaba drog napačno prikazuje kot pogosta ali družbeno sprejeta oblika vedenja (če se lažno prikazuje kot večinsko vedenje, npr. skozi veliko medijsko pozornost, če se znane osebe pojavljajo v medijih pod vplivom psihoaktivnih snovi April 2010 (droge, alkohol) ali s cigareto; Seveda, to niso edini dejavniki tveganja, so pa med najpomembnejšimi, na katere lahko preventivno vplivamo. Dejavniki zaščite Znana je vrsta dejavnikov, ki zmanjšujejo verjetnost uživanja drog in so povezani s kulturnimi in pravnoregulativnimi spremembami v družbi, kot so sprejemanje in dosledno izvajanje zakonov, ki urejajo to področje (npr. prepoved oglaševanja alkoholnih pijač in tobaka, zviševanje cen in davkov na te proizvode, prepoved kajenja na javnih mestih) spodbujanje družbenih norm zdravega načina življenja,(npr. izvajanje preventivnih aktivnosti v šolah). Drugi se nanašajo na podporo posamezniku, da sprejema odločitve, katere omogočajo konstruktivno in izpolnjeno življenje. Glede na omenjene dejavnike poznamo različne pristope in pobude, ki želijo doseči naslednje cilje: Usmeriti mladostnikovo radovednost v pozitivno smer, da bi razvili njegovo »raziskovalno žilico« in jo usmerili v področja, ki odvračajo od tveganih vedenj in situacij. Podpirati vzgojo o vrednotah in vedenju, ki ceni, spoštuje in razvija odgovoren odnos do svojega zdravja in zdravja skupnosti. Ta cilj je predmet različnih preventivnih programov, ki se v naši državi izvajajo v šolah in skušajo pri učencih prebuditi zavest, da zdravje ni odvisno zgolj od sreče, pač pa je močno pogojeno z odločitvami, ki jih sprejema vsak posameznik. Spodbujati pozitivno samopodobo oziroma dejavnike, ki jih mladi potrebujejo za zdrav osebnostni razvoj. Ta je pogojen z občutkom varnosti, identitete, pripadnosti, smiselnosti in sposobnosti. Cilj je okrepiti v tem obdobju značilno krhko ljubezen do samega sebe, ki mladim pomaga pri soočanju z življenjskimi izzivi, da se lažje spoprijemajo s skušnjavami, s čimer se zmanjšujejo tveganja. Razvijanje pozitivnega samovrednotenja, spoštovanja do sebe in drugih poteka v šolskem in domačem okolju. Zelo je pomemben primeren vzgojni odnos do otroka, da razvije pozitivno samopodobo, ki mu bo pomagala, da primerno odgovori na zunanje vplive. Razvijati socialne veščine, ki bodo mladim pomagale, da se bodo v odnosu do drugih vedli primerno in predvsem samostojno in se tako uspešno izognili pritiskom vrstniških skupin po skupnem uživanju drog in če je treba, zmogli zamenjati tudi skupino oziroma prijatelje. Spodbujati bogato in raznovrstno preživljanje prostega časa, ki bo mladostniku širilo obzorja in odkrivalo nove svetove ter tako pomagalo najti zadovoljstvo, ki ne bo ogrožalo njegovega razvoja. Pomagalo mu bo ustvariti tudi pozitivne načine zabave na podlagi možnosti, ki mu jih ponuja okolje. Spodbujanje razumnega izvajanja starševske avtoritete, ki naj bi mladostnikom omogočila ponotranjiti nekatera sprejemljiva pravila sobivanja in prejemati vedno več odgovornosti, tudi v primerih, ko gre za radovednost ali užitek. Od staršev otrok/mladostnik pričakuje, da mu postavijo jasne meje sprejemljivega/ nesprejemljivega… Težja dostopnost drog na družabnih mestih, kjer se gibljejo mladostniki. Skupna naloga, ki zadeva nas vse, je zadovoljen in srečen mladostnik, ki živi izpolnjeno in zdravo življenje. (Viri: publikacija Droge-tvoj vodnik, več informacij-manj tveganj, Vlada RS, Urad za droge Čebašek-Travnik, Zdravljenje bolezni odvisnosti, www.ustanova-odsevseslisi.si , 12.10.09. ) Povzetek uredili: asis. Tatjana Krajnc Nikolić, dr. med., Jadranka Jovanović, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 33 OBČINSKA DOBRO JEUPRAVA VEDETI April 2010 ? Zdenka Verban Buzeti, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Otrok, mladostnik in stres Na stres lahko gledamo kot na nekaj, kar se nam dogaja in na kar nimamo pravega vpliva. Počutimo se nemočni in ujeti v situaciajh, ki nas izčrpujejo, v katerih smo nezadovoljni, nesrečni in nesvobodni. Drugi pogled, ki mi je bližji, pa pravi, da sem del dogajanja in lahko vplivam nanj. Pomeni, da sem svoboden in se lahko odločam, kako bom videl, razumel, dojel stvari, ki se mi dogajajo. Gre za pomembno razliko med tema dvema tipoma ljudi, od katerih se eni vidijo kot žrtve življenja, drugi pa kot njegovi soustvarjalci. Morda na svet gledate na tak način in vidite možnost izbire v vsakem trenutku, morda pa tudi ne. Stres in njegove posledice pa niso značilne le za nas odrasle. Način življenja otrok in mladostnikov namreč postaja vse bolj podoben stresnemu načinu življenja odraslih. Obremenjenost otrok in mladostnikov izvira iz vse večjih lastnih pričakovanj pa tudi pričakovanj staršev in neposredne okolice, iz nenehne potrebe po dokazovanju in uspehu za vsako ceno, ki je tudi družbeno spodbujena in ustvarjena. Otroci na doživljanje velikih obremenitev in z njimi povezanega stresa niso najbolje prilagojeni, zato se že v mlajšem obdobju lahko pojavljajo različne težave ali motnje. Toda otrok ni mogoče izključiti iz sodobnega sveta. Največji stresi pri otroku in mladostniku so namreč pogosto povezani s šolo. Ena pomembnih možnosti za učinkovito vplivanje na tovrstne težave otrok je naučiti jih kako se soočati s stresom v šoli, kako reševati težave in krepiti pozitivno samopodobo. Ni dvoma! Pri vsem tem moramo ključno vlogo odigrati starši in učitelji. Gre za krožni odnos, v katerem starši, učitelji in sošolci vplivamo na učenca in tudi on vpliva na vse nas. Otroci in mladi pogosto prevzemajo načine reagiranja, razmišljanja, 34 čustvovanja in komuniciranja od starejših. Prav zato jih »stresa« to kar stresa njihove starše, učitelje, vrstnike. Običajno uporabljajo strategije za spoprijemanje, ki so se jih naučili od nas odraslih. Zato je odgovornost vseh nas odraslih, da se naučimo spopadati s stresnostjo življenja na zdrav in učinkovit način. Poglejmo na eni strani DRUŽINO, na drugi strani pa ŠOLSKO OKOLJE. DRUŽINA je socialno okolje, v katerem se otrok nauči, kaj je stres, kako se nanj odzivati in ga obvladovati. Družina, ki poskrbi, da otrok doživlja ravno pravo količino stresorjev, mu pomaga k temu, da se razvija, si nabira izkušnje in se usposablja za učinkovito spopadanje z različnimi težavami.Kakšna je prava količina stresorjev je odvisno od posamezne družine in posamezenga otroka. Če je otrok preobremenjen, preveč pod stresom, ga bo to izčrpalo, postal bo nezadovoljen, brezvoljen, nezainteresiran, pretirano utrujen. Po drugi strani pa tudi premajhna količina stresa ni dobra za njegov nadaljnji razvoj in soočanje z različnimi obremenitvami. Otrok, ki je bil deležen prevelike zaščite, bil umetno obvarovan soočanja z določenimi stresnimi situacijami, ni mogel razviti vseh svojih zmogljivosti in si nabrati izkušenj, ki bi ga utrdile in pripravile na vsakodnevne izzive. KAJ PA ŠOLSKO OKOLJE? Ljudje smo med seboj povezani in vplivamo drug na drugega s svojim počutjem in razpoloženjem. Zato je vsak, ki dela ali živi v šolskem okolju, pomemben, saj prispeva k ozračju v šoli.Če je posamezen učenec pod stresom, vpliva to tudi na druge učence, na celoten razred, na učitelje in celotno vzdušje v šoli. Po drugi strani pa tudi učitelji ali drugi pedagoški delavci, ki so pod stresom, vplivajo na svoje sodelavce in na učence. Vsaka šola »diha« in v njej vlada določeno vzdušje, določena stopnja miru, sproščenosti ali pa stresnosti in nervoze. Običajno zaznamo šolsko vzdušje že v okolici šole ali ko stopimo čez njen prag. Ko razmišljamo o učencih pod stresom, torej ne smemo pozabiti na učitelje pod stresom. Učitelji bi morali najprej pri sebi prepoznati znake stresa in se primerno odzvati. Kajti, če ne znamo prepoznati znakov stresa pri sebi, ne vemo, da smo v stresu in si ne moremo pomagati. Kadar smo v stresu, so naša čustva zelo močna, razum pa oslabljen. Vsi imamo izkušnje, da smo-ko se čutimo preobremenjeni-še posebej občutljivi in se zelo hitro čutimo napadene ali prizadete. Tako lahko v takšnem stanju učenca, ki je v stiski, a je ne zna izraziti na primeren način (ampak npr. moti pouk, klepeta, daje neprimerne pripombe, ali pa ne odgovarja na naša vprašanje…) razumemo kot napad nase, kot žalitev ali izraz nesprejemanja itd. V takšnem stanju nam šale ali duhovite pripombe niso smešne, ampak jih doživljamo kot norčevanje ali nerazmevanje. Ko smo pod stresom, tudi težko prisluhnemo drugemu in temu, kaj nam želi povedati. Zato je pomembno, da vemo, kako se stres kaže pri nas samih, katera čustva takrat prevladujejo, kje smo bolj občutljivi in tudi, da imamo strategijo, kako se sprostiti. Torej! Naši otroci in mladostniki so vsakodnevno izpostavljeni vsem tem zapletenim situacijam in odnosom. Poleg družine, šole, širše okolice so tukaj tudi zelo pomembni vrstniki. Pomagajmo jim! Odrasli prevzemimo odgovornost za svoja ravnanja. Če bomo znali ohraniti občutek sami zase in za to kdo smo in kaj je naša težava, bomo laže prepoznali, kdo je otrok, šolar, mladostnik in kakšna je njegova težava ter mu tudi pomagali. DOBRO JE VEDETI April 2010 ? Zdenka Verban Buzeti, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Sodobne širokopasovne storitve tudi v omrežju kabelske televizije v občini Sv. Jurij ob Ščavnici Zaradi velikega interesa občanov, ki so tudi naročniki kabelske televizije, po zagotovitvi dostopa do širokopasovnega interneta, je vodstvo občine Sv. Jurij ob Ščavnici pozvalo dosedanjega operaterja omrežja kabelske televizije v občini Sv. Jurij ob Ščavnici podjetje Telemach d.o.o., da posreduje informacijo do kdaj bo zagotovil te storitve. Dosedanji operater je vodstvo občine obvestil, da za enkrat nima tehničnih možnosti za povezavo obstoječega omrežja kabelske televizije na hrbtenično optično omrežje, kar je predpogoj za ponudbo storitev kabelskega interneta, kabelske telefonije in drugih sodobnih storitev naročnikom kabelske televizije v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Isto časno je občino obvestil, da je pripravljen obstoječe omrežje pod določenimi pogoji prepustiti drugemu operaterju, ki takšne tehnične možnosti ima. Na osnovi tega odgovora je vodstvo občine opravilo razgovore z podjetjem Teleing d.o.o., ki je lani zgradilo optično omrežje na področju sosednje občine Križevci pri Ljutomeru do naselja Berkovci in ga letos namerava širiti v naselje Bolehnečici v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Vodstvo podjetja Teleing d.o.o. je izrazilo interes, da bi prevzelo upravljanje obstoječega omrežja kabelske televizije v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Z dosedanjim operaterjem, podjetjem Telemach d.o.o., so se že dogovorili za prenos upravljanja in delno povrnitev vložka, ki ga je Telemach d.o.o. v preteklih letih vložil v omrežje kabelske televizije v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. V si postopki prenosa operaterstva omrežja kabelske televizije v občini Sv. Jurij ob Ščavnici bi naj bili zaključeni do 31.5.2010, tako, da bi s 1.6.2010 Teleing d.o.o. postal operater omrežja kabelske televizije občini Sv. Jurij ob Ščavnici. V petnajstih letih se je Teleing d.o.o. uveljavil kot ponudnik sodobnih telekomunikacijskih storitev v omrežjih kabelske televizije na področju Spodjega Podravja in Pomurja. Njihove storitve so dostopne v omrežjih kabelske televizije na območju Mestne občine Ptuj, občin Ormož, Gorišnica, Markovci, Dornava, Ljutomer, Razkrižje, Veržej, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci in Lendava v KS Hotiza. V kratkem pa tudi na področju občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Teleing d.o.o. bo obstoječe enosmerno omrežje kabelske televizije v občini Sv. Jurij ob Ščavnici obnovil in nadgradil v sodobno dvosmerno omrežje s svojimi sredstvi in naročnikom zagotovil možnost uporabe sodobnih širokopasovnih storitev, kot so analogna in digitalna televizija, kabelski internet, kabelska telefonija po konkurenčnih cenah. Nove storitve bodo na voljo predvidoma že v mesecu juniju 2010. Več informacij o storitvah, ki jih ponujajo najdete na njihovi spletni strani www.teleing.si. Vsi naročniki kabelske televizije v občini Sv. Jurij ob Ščavnici bodo o vseh novostih podrobneje pisno obveščeni v mesecu maju 2010. ? prim. mag. Branislava Belović, dr. med. l.r., predsednica Pomurskega društva za boj proti raku Priznanja Zveze društev za boj proti raku Pomursko društvo za boj proti raku deluje več kot 30 let. Osnovno poslanstvo je delovanje na področju preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka. Člani društva, predvsem strokovnjaki, si veliko prizadevajo pri preprečevanju raka, drugi so s svojim članstvom in delovanjem podpora delovanju društva. Vsako leto Zveza slovenskih društev podeli priznanja najbolj zaslužnim članom. To leto so na slavnostni seji Zveze slovenskih društev za boj proti raku Slovenije priznanja dobile zaslužne članice Pomurskega društva za boj proti raku - Gordana Toth, Silvana Lendvaj in Erika Gaber Horvat. Gordana Toth, univ. dipl. inž. živil. tehn. je članica društva in članica glavnega odbora. Aktivno deluje v Pomurskem društvu za boj proti raku več kot 10 let. Še posebej se je angažirala v treh projektih društva, ki jih je sofinancirala EU. Veliko dela na spodbujanju zdrave prehrane otrok. S svojim delom in prizadevnostjo ves čas prispeva k prepoznavnosti društva. Erika Horvat Gaber, diplomirana medicinska sestra prizadevno dela na področju promocije zdravja. Bila je med prvimi lokalni koordinatorji v Pomurju, ki so v okviru mednarodnega projekta spodbujanja zdravja v lokalnih ruralnih skupnostih (nosilec Pomursko društvo za boj proti raku) zagotavljali izvedbo in uspeh programa. Kot lokalna koordinatorica je gospa Erika na nek način »sokreirala« vlogo in naloge lokalnega koordinatorja ter s svojim delom spodbudile še mnoge, da so se lotili tega dela. Danes v programu spodbujanja zdravja v lokalnih skupnostih Pomurja aktivno deluje več kot 50 lokalnih koordinatorjev. Za potrebe spodbujanja telesne aktivnosti je opravila tudi tečaj za vodnika nordijske hoje. K temu še lahko dodamo izvajanje delavnic, predavanja in aktivno udeležbo v številnih aktivnostih v lokalni skupnosti, kjer živi. Silvana Lendvaj, medicinska sestra s svojim delom v delavnicah na terenu, masovnih aktivnostih, uličnih akcijah in različnih promotivnih dogodkih, ki jih organizira Pomursko društvo za boj proti raku, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota in drugi partnerji, že leta veliko prispeva k izboljšanju zdravega načina življenja ljudi. Ljudje jo poznajo po njeni prijaznosti in vedrini, ker dodatno prispeva k uspehu aktivnosti. 35 DEJAVNI SMO April 2010 ? Markovič Milan, Predsednik občinskega odbora DESUS Sv. Jurij ob Ščavnici Demokratska stranka upokojencev Slovenije - DESUS Stranka je bila ustanovljena z namenom, da zaščiti vse pravice upokojencev, ki izhajajo iz njihovega minulega dela. Kot je znano, je danes v pokoju četrtina celotnega slovenskega prebivalstva, kar predstavlja za gospodarstvo majhne Slovenije veliko breme. Vladajoče strukture bi se zaradi tega rade v veliki meri izognile obveznostim, ki gredo upokojencem iz minulega dela. Pokojnina namreč ni miloščina, ampak zaslužena pravica iz tega naslova. Da bi bile zaščitene te pravice upokojencev, je bila, kot rečeno, ustanovljena njihova stranka - DESUS. Že nekaj časa je ta stranka v koaliciji (vladi), pa naj bo ta desna ali leva, kajti slovenska politična razdrobljenost je tako velika, da je težko sestaviti koalicijo z večinsko podporo. Prav zaradi tega, da je stranka DESUS v koaliciji, je uspela veliko storiti, da se pravice upokojencev niso preveč kratile. Stranka je predvsem socialno naravnana in se bori, da bi večinski revni del prebivalstva ne padel še v večje siromaštvo. Veliko pokojnin je na robu preživetja. Tukaj je na žalost tudi veliko aktivnega prebivalstva, ki je ostalo brez zaposlitve ali pa s tako nizkimi prihodki, da ni za osnovno preživetje. Kot je znano, pa bi ravno to aktivno prebivalstvo moralo napajati pokojninsko blagajno (sklad). Tako je ta začarani krog zelo težko obvladljiv in če k temu prištejemo še recesijo, ki je zajela ves svet, je mera polna. Vemo pa, da nastali položaj lahko rešita le zrelo in sposobno gospodarstvo in poštena politika na vseh nivojih življenja. Pri tem pa moramo omeniti, da je Slovenija majhna in draga država. To je vedel marsikdo že ob njenem nastanku. Vendar imamo tudi še manjše državice, pa so gospodarsko zelo močne in naj bodo Sloveniji za vzgled. Pri tem nas moti prevelika politična razdrobljenost, saj se ne spoštuje demokratičnih načel vladanja. Opozicija je v demokraciji normalna, vendar mora biti v mejah spoštovanja, kar so na volitvah izrazili volivci. Pri nas pa je vse preveč nesramnega podtikanja in groženj, kar lahko pripelje do izgredov neslutenih razsežnosti, česar si gotovo nihče ne želi. Če se bo to nadaljevalo, lahko povemo, da bo zelo težko vladati katerikoli opciji, pa naj bo to iz desne ali leve strani. Pomembno za ljudi je, da bo vladala tista opcija, ki bo prinašala večjo blaginjo, več poštenosti, več strpnosti do drugače mislečih, več socialnega varstva in v takem ozračju bo z velikim veseljem delala tudi stranka DESUS. ? Ludvik Kramberger 100 letu Nežike Kaučič iz Sovjaka pri Sv. Jurij ob Ščavnici Prisrčno praznovanje s sv. mašo je potekalo v gasilskem domu v Sovjaku Gotovo še v gasilskem domu delavnega in uspešnega PGD Sovjak in bilo takega slavja kot ob praznovanju 100 letnice njihove sovaščanke Nežike Kačič iz Sovjaka, ki sodi v občino Sv. Jurij ob Ščavnici. Ni praznovala sama, kajti praznovanje so ji njeni domači, sovaščani iz Sovjaka, občina in drugi, pripravili v dvorani gasilskega doma PGD Sovjak v Sovjaku. Na slavju so se zbrali njeni sorodniki, sovaščani in številni gostje. V dvorano je vstopila s pomočjo svojih hčera, in se je usedla v mehko tapecirani sedež, kjer se je, kot je sama povedala, čutila kot kraljica. To je tudi bila, saj je bila ves čas slavja v središču pozornosti. Kljub visokim letom je zgovorna in zdravega razuma. To je pokazala 36 tudi ob sprejemu daril in čestitk, ko je slehernemu, ki ji je stisnil roko namenila kako lepo besedo. Čestitali so ji tudi: domači župan Anton Slana, župnik Boštjan Ošlaj, predsednica KORK Sv. Jurij ob Ščavnici Cvetka Fiala, predsednica OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in v imenu župnijskega Karitasa Slavica Trstenjak in Jožica Tibaut. Župan občine Anton Slana ji je med drugim namenil tele besede: »Čast mi je, da lahko ta trenutek sreče delim s 3.000 občani, katere občanka ste bili vse življenje. Vaše pošteno življenje je lahko vzgled nam, ki živimo z vami. Hvala domačim, da ste nam dali priliko praznovanju njenega visokega življenjskega jubileja. Vam Nežika pa želim obilo zdravja v prihodnjih letih življenja.« Zanimiv je bil tudi nagovor mladega zgodovinarja domačina iz Sovjaka, sicer direktorja Pokrajinskega arhiva na Ptuju, Ivana Frasa. Ob čestitki v svojem imenu ter imenu PGD Sovjak, kjer je predsednik, je pripravil nekaj zanimivosti iz slovenskega časopisa, ki je bil izdan na dan rojstva slavljenke, torej 1910. leta. Ugotovil je tudi, da je bil tisti dan, ko se je Nežika rodila torek. Med drugim je časopis poročal, da se je tega leta Finska priključila Rusiji. Poročal je tudi o izumu plinske žarnice, ki jo je izumil slavni Nikola Tesla. To je brezžična žarnica, ki je dobivala energijo po zraku. Zanimiv je bil tudi oglas, o pripravku, ki omogoča rast las plešavim in brkov. Krasen nagovor ji je v imenu njenih najbližjih pripravila njena hčerka, redovnica Maksimiljana. Z nagovorom ji je čestital tudi poštar Vinko Kaučič, ki ji že dolga leta prinaša pošto. Po izrečenih čestitkah je upokojeni župnik Martin Panič iz Ljutomera, skupaj z domačim župnikom OBČINSKA UPRAVA NAMI DOGAJALO SE JE MED April 2010 Boštjanom Ošlajem, daroval zahvalno mašo za njeno dolgo življenje. Po končani maši se je slavljenka usedla med udeležence slavja, kjer je z njimi nazdravila in tudi zapela. Slavje je polepšala velika torta v obliki knjige, ki je simbolizirala njen življenjski zapis. Vsa srečna se je vnuk Jožek, ki s svojo ženo Simono zelo lepo skrbi za svojo babico. Najbolj se veseli obiskov. »Čeprav nisem sama, saj z menoj živijo vnuk Jožek in njegova žena Simona, ki zame lepo skrbita, se veselim vsakega obiska. Zlasti mojih otrok, hčerk Pavle (rojstno ime Micika) in zahvalila vsem, ki so ji pripravili to zanjo veličastno praznovanje, nam pa je brez vsake pomoči povedala veliko zanimivega iz njenega življenja. Ob tem je znala povedati tudi letnice najpomembnejših dogodkov njenega življenja. Rekla nam je, da ne smemo pozabiti, da se je ob slavju razveselila dveh še živečih polsester 80 letne Antonije Štunf iz Oseka in 84 letne Terezije Prosenjak iz Maribora. Nežika Kaučič se je rodila 18. januarja 1910. leta v Blagušu pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je preživela večino svojih otroških let. Leta 1935 se je poročila Jurijem Kaučičem, ki je bil po poklicu sodar. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, od katerih živi še pet in so jo obdarili s 6 vnuki in 9 pravnuki. Mož je delal kot sodar, sama pa je skrbno obdelovala malo posest, ki je bila glavni vir potrebnega za preživljanje družine. Po 35 letih srečnega zakona ji je umrl mož. Tedaj je posest prevzel sin Jakob, ki si je ustvaril družino in je že pokojni. Sedaj vodi posest Nežikin Maksimiljane (rojstno ime Cilika), ki sta redovnici, Zinke in Nežike, ki imata družini ter sina Jurija.« Ob njenih častitljivih letih, bi človek pričakoval, da od nje ne bi izvabil veliko besed. A, ni tako. Je zgovorna, povedano pa podkrepi z gibi rok. Njeno pripovedovanje sega daleč v preteklost. Natanko se spominja mnogih ljudi, katerih ni več. Natanko se spominja blatnih klancev in mašnih poti, po katerih je vsako nedeljo in praznik odšla k maši. Povedala nam je tudi nekaj starih pregovorov, v katere so ljudje verovali. Dan po našem obisku je imela god, pa je na to svetnico povedala rek. »Če na dan sv. Neže dežuje, bo veliko fižola.« Pri tem pa je omenila, da je bil v preteklosti fižol, rekla je grah, pogosto na mizi, zlasti za kosilo. Opisala je tudi tedanji jedilnik. Na njem so se znašli koruzni, pšenični in ajdovi močniki, rekli so tudi zlevanka, zelje, repa in koruzni, ajdovi, in oženjeni žganci. Spomnila se je, da so za zlevanke in za pitje, hodili po slatino v Očeslavcev 7 km peš. Žgance, so uživali predvsem za zajtrk. Zalili so jih s kavo iz nadomestkov, »prenano žüpo«, to je prežganka, in kislo žüpo, seveda brez mesa. Žganci so bili pogosto na mizi tudi za kosilo, s katerimi so uživali kislo zelje in kislo repo. Kot pravi ima vse te jedi še danes rada. Za dolgo življenje pa predpisuje zmernosti. Dejala je: »Duševno zdravje so mi krepila lepo družinsko življenje, molitev in vera v Boga, telesno pa preprosta hrana in delo.« Povedala je tudi, da se zahvali PGD Sovjak, ki ji je za slavje nudilo prostore, kjer je na toplem potekalo slavje. Slavljenki za njen visoki življenjski jubilej čestita tudi uredništvo Jürjovškega Glasila, ki ga prejmejo in lahko berejo vsi občani občine Sv. Jurij ob Ščavnici. 37 KOLEDAR PRIREDITEV April 2010 Prireditve 2009 v občini Sveti Jurij ob Ščavnici januar, februar, MAREC 9. januar 2010 Turnir v malem nogometu, KMN Videm 17. januar 2010 Antonov pohod 7. februar 2010 Občinska proslava ob kulturnem prazniku 14. februar 2010 (ob 14:00) 14. marec 2010 19. marec 2010 (ob 18:00) Pohod v okviru akcije živimo zdravo 27. marec 2010 in 28. marec 2010 APRIL 16. april 2010 (ob 17:30) 17. april 2010 17. april 2010 www.ocistimo.si 18. april 2010 (od 9:00 do 13:00) 18. april 2010 (od 13:00 do 18:00) 21. april 2010 23. april 2010 (ob 18:00) 23. april 2010 (ob 20:00) 23. april 2010 24. april 2010 (ob 19:00) 24. april 2010 24. april 2010 25. april 2010 (ob 10:00) 25. april 2010 25. april 2010 Velikonočna razstava jedi in ročnih del 27. april 2010 Športna dvorana Radenci KMN Videm Sv. Jurij ob Šč. - Cerkvenjak PGD Sv. Jurij ob Ščavnici Kulturni dom Sv. Jurij ob Ščavnici ZKD Sveti Jurij ob Ščavnici Zbirno mesto: Stara Gora Program »živimo zdravo« Turnir v malem nogometu ob občinskem prazniku Telovadnica OŠ Sv. Jurij ob Ščav. Športno društvo Videm Spominski večer, ob 5. obletnici smrti dr. Vekoslava Grmiča, Dom Matije Gubca, Sv. Jurij ob Občina Sveti Jurij ob Ščavnici častnega občana Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Ščavnici Večnamenski prostor v župnišču Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici Literarni večer z gostjo pravljičarko Jasno Branko Staman Dom Matije Gubca, Sv. Jurij ob Ščavnici 8. blaguški tek, 1. tek pomurskega pokala Blaguško jezero Vseslovenska čistilna akcija - Očistimo Slovenijo v 1 dnevu Območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici Tekma za pokal občine Sv. Jurij ob Ščavnici - občinski praznik Strelski dom Janko Jurkovič Literarno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici Športno društvo Videm Turistično društvo in ostala društva v občini Strelsko društvo Janko Jurkovič Občan strelja - posamezno za vse občine - občinski praznik Strelski dom Janko Jurkovič Strelsko društvo Janko Jurkovič Dan odprtih vrat Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Sedež Občine Sveti Jurij ob Ščav. Proslava ob 16. občinskem prazniku občine Sveti Jurij ob Telovadnica OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Ščavnici Rock fest »Jürjovo je« Kulturni dom Sv. Jurij ob Ščavnici Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Občina Sveti Jurij ob Ščavnici in ZKD Sv. Jurij ob Ščavnici KGD Dežurni krivci Dražen Zečić s predskupino Otvoritev razstave del članov likovnega društva Klejt najt šov, Reporterja Milana Blagoslov motorjev Župnijsko žegnanje Prireditveni šotor v Sv. Juriju ob Šč. PGD Sovjak Dom Matije Gubca Likovno kulturno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici Prireditveni šotor v Sv. Juriju ob Šč. PGD Sovjak Sv. Jurij ob Ščavnici pred Texasom Moto klub Jürjovški zmaji Sv. Jurij ob Ščavnici Župnija Osrednja prireditev ob občinskem prazniku s povorko Trg Videm Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Jurjevanje z Ansamblom Lojzeta Slaka in Fanti s praprotna Prireditveni šotor v Sv. Juriju ob PGD Sovjak ter Slovenjegoriškimi fanti Ščavnici Proslava ob prazniku upora proti okupatorju Blaguški gozd KOZB za vrednote NOB Videm Prvomajska budnica Florjanovo - gasilska maša Po vaseh občine Sv. Duh, Stara Gora Godba na pihala Sv. Jurij ob Ščav. GZ Sveti Jurij ob Ščavnici Dan odprtih vrat kleti klüčaj - pohod od kleti do kleti, poizkušnja vina, druženje 6. traktor. srečanje, sejem rabljene tehnike Ribiško mladinsko tekmovanje - za prehodni pokal občine Nogometni turnir funkcionarjev občin (Sv. Jurij ob Šč., Križevci, Veržej, Radenci, G. Radgona, Apače, Razkrižje, Ljutomer) Sovjak Vinogradniki Sovjak Stara Gora Ribiški dom Veržej Oldteimer Stara Gora RD Radgona - TE Videm Občina Veržej MAJ 1. maj 2010 2. maj 2010 (ob 10:00) 8. maj 2010 9. maj 2010 9. maj 2010 15. maj 2010 38 KOLEDAR PRIREDITEV 16. maj 2010 (ob 14:00) 22. maj 2010 23. maj 2010 (ob 10:00) 26. maj 2010 30. maj 2010 (ob 10:00) JUNIJ 5. junij 2010 6. junij 2010 13. junij 2010 20. junij 2010 (ob 9:00) 25. junij 2010 25. junij 2010 25. junij 2010 26. junij 2010 27. junij 2010 (ob 10:00) junij 2010 JULIJ 1. - 4. julij 2010 2. julij 2010 3. in 4. julij 2010 11. julij 2010 11. julij 2010 (po žetvi) 31. julij 2010 julij 2010 AVGUST 14. avgust 2010 15. avgust 2010 28. avgust 2010 SEPTEMBER 5. september 2010 25. september 2010 september 2010 OKTOBER 3. oktober 2010 17. oktober 2010 22. ali 29. oktober 2010 NOVEMBER 1. november 2010 6. november 2010 April 2010 Srečanje ostarelih župljanov Župnijski prostori Župnija - Karitas Pokalno gasilsko tekmovanje Žegnanje Svetega duha Slaptinci Stara Gora PGD Slaptinci Župnija Kolesarjenje po mejah Kraljevec Prvo sveto obhajilo Kraljevci Sv. Jurij ob Ščavnici VRŠD Kraljevci,Kočki Vrh Župnija Občinsko gasilsko tekmovanje, gasilska noč Ribiški maraton - ribiško tekmovanje in dan odprtih vrat Streljanje na glinaste golobe-delitev bograča, družabno srečanje Občinsko gasilsko tekmovanje Gasilski dom Sv. Jurij ob Ščavnici Ribiški dom Strelišče LD Videm ob Ščavnici Selišči PGD Sv. Jurij ob Ščavnici RD Radgona - TE Videm LD Videm ob Ščavnici Gasilska zveza Sv. Jurij ob Ščavnici Kolesarjenje po mejah občine Turnir trojk v odbojki na mivki - odbojka moških in ženskih ekip Proslava ob dnevu državnosti in otvoritev ceste Ženik – Stara Gora Pokalno gasilsko tekmovanje Birma Meje občine Sv. Jurij ob Ščavnici DPM Sv. Jurij ob Ščavnici Odboj. igrišče OŠ Sv. Jurij ob Šč. ŽRK Millennium Stara Gora Občina Sv. Jurij ob Šč. in ZKD Sv. Jurij ob Ščavnici Selišči PGD Selišči Sv. Jurij ob Ščav. Župnija 3. Šurjakov memorial Travnato igrišče pri OŠ Sv. Jurij ob Šč. Veteranska sekcija ŠD Videm 11. likovno srečanje - likovna štala Turnir v malem nogometu - veterani Turnir v malem nogometu - člani Žetev zlatega klasa Stara Gora Igrišče Slaptinci Igrišče Slaptinci Stara Gora 6. mednarodno srečanje starodavnih vozil Turnir v malem nogometu KMN Grabonoš Likovno kult. društvo Sv. Jurij ob Ščav. Športno društvo Slaptinci Športno društvo Slaptinci PGD Stara Gora, Društvo kmečkih žena in deklet Stara Gora, prostori turističnega Likovno kulturno društvo Sv. Jurij ob društva Ščavnici Stara Gora Oldteimer Stara Gora Grabonoš KMN Grabonoš II. šaljive igre Postavitev klopotca, vino in kulinarika Pokalno gasilsko tekmovanje Stara Gora Sovjak Rožički Vrh Razstava del 11. likovne štale PGD Stara Sora Vinogradniki Sovjak PGD Sožički Vrh Ribiško člansko tekmovanje - za predhodni pokal občine Blaguško jezero Pohod po mejah Kraljevec - Kočki Vrh Kraljevci - Kočki Vrh Zaključno srečanje oldtimerjev s prijatelji iz Avstrije - medna- Stara Gora - Bad Radkersburg rodno srečanje RD Radgona - TE Videm VRŠD Kraljevci - Kočki Vrh Oldteimer Stara Gora Ribiško člansko tekmovanje - za car-ja TE Videm Prikaz kučenja jabolk Koncert ob dnevu starejših nad 70 let Ribiški dom Stara Gora OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici RD Radgona - TE Videm Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščav. Me PZ,. Jakob Šešerko Sv. Jurij ob Šč. Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve Družabni večer s plesom Pokopališče Sv. Jurij ob Šč., kulturni dom KOZB Videm in OŠ Sv. Jurij ob Ščav. Folklorno društvo Sv. Jurij ob Ščav. Sv. Jurij ob Šč. VRŠD dom Kraljevci Karitas VRŠD Kraljevci - Kočki Vrh 19. november 2010 Dobrodelni koncert 27. november 2010 Družabne igre - kartanje, roč. nogomet in pikado 39 April 2010 DECEMBER 5. december 2010 Miklavževanje 18. december 2010 Streljanje na glinaste golobe- družabno srečanje, božično novoletna zabava 24. december 2010 Pohod k polnočnici 24. december 2010 Božični večer z igro 26. december 2010 Božično - novoletni turnir v malem nogometu 26. december 2010 Božično - novoletni koncert (ob 14:30) 1. januar 2011 Pozdrav novemu letu - nastop godbe na pihala KOLEDAR PRIREDITEV, OGLASI Trg Sveti Jurij ob Ščavnici Strelišče LD Videm ob Ščavnici Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščav. LD Videm ob Ščavnici VRŠD Kraljevci Stara Gora Telovadnica OŠ Sv. Jurij ob Šč. OŠ Sv. Jurij ob Šč. VRŠD Kraljevci TD in ZKD Sv. Jurij ob Ščavnici KMN Vinska trta KUD ljudskih pevk Trg pred cerkvijo v Sv. Juriju ob Šč. Godba na pihala Sv. Jurij ob Ščav. V l j u d n o v a b l j e n i n a p r i r e d i t v e ! FRIZERSKI SALON TATJANA Cenjene stranke obveščamo, da naše storitve obsegajo: –– izdelavo, montažo lesenih ostrešij in nadstreškov, –– sanacije starih ostrešij – izdelava »kukerlov«, –– pokrivanje streh z vsemi kritinami, ki so na tržišču, –– montažo strešnih oken, –– montažo strelovoda, –– vsa kleparska dela… Stranke tudi obveščamo da nudimo v času pomladanske sezone 5% popust na naša dela. Tatjana Trnovec s.p. VIDEM 12 9244 SV. JURIJ OB ŠČAVNICI Gsm: 041-914-432 DELOVNI ČAS: OD TORKA DO PETKA 8.00 do 17.00 SOBOTA 8.00 do 13.00 Nudimo vse ženske in moške frizerske storitve ter ličenja. V mesecu maju UGODNO: ob barvanju prameni GRATIS Se priporočamo! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO VRTNARSTVO FEKONJA Viljem Fekonja s.p. Kutinci 4 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici GSM: 041 543 612 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 40
© Copyright 2025