Biltena PD Dravograd 2013
PLANINSKO DRUŠTVO DRAVOGRAD G L A S I L O 2013 Izdaja: Planinsko društvo Dravograd Uredila: Milan in Ivana Kotnik Tisk: Forma film Dravograd, februar 2013 .. GLASILU 2013 NA POT SLOVENIJA je za popotništvo, pohodništvo, gorništvo in izletništvo nenavadno hvaležna dežela. Polna je naravnih in kulturnih DAROV. Planinci, ki sebi radi rečemo občudovalci narave in nepoboljšljivi domoljubi domoljubi, temu mnenju z veseljem pritrdimo. Trudimo se spoznavati jo in se seznanjati tudi z življenjem ter ustvarjanjem velikih osebnosti, ki so naravnim danostim dodajali bogato kulturno podobo in s tem oblikovali svojevrstno ljudsko izročilo. Iskreno upam, da nam bo leto 2013 naklonjeno, da nam bo dano spoznati našo deželo, ljudi v njej ter navdušiti za to dejavnost veliko novih prijateljev. Lani smo skupaj z osnovnošolci obiskali rojstno hišo Jakoba Aljaža in te tega triglavskega župnika spoznali podrobneje, saj so nam v Zavrhu pod Šmarno Goro prijazni člani KUD Jarem na lutkovnem odru pričarali čas, življenje in delovanje velikega domoljuba in planinca. Od vasi Smlednik smo se povzpeli po Kalvariji, mimo 200-letnih, ih, lepo obnovljenih kapelic do razvalin smledniškega gradu ter se razgledali po Sorškem polju. Na povratku smo sklenili, da se bomo v kratkem podali še na bližnjo Šmarno Goro, spomnili pa se bomo takrat tudi Simona Jenka, Frana Saleškega Finžgarja, Valentina Vodnika, ki so naši imenitni predniki v tem kotu Slovenije. Letos je v sferi planinstva kar nekaj jubilejnih dogodkov. Pred 150 leti se je rodil Fran Kocbek, mož, ki je bil v Kamniško-Savinjskih Savinjskih Alpah to, kar je bil Jakob Aljaž v Julijcih. Pred 120 leti eti je bilo ustanovljeno SPD, prav tak jubilej pa bo praznoval PLANINSKI VESTNIK, slovenska revija, ki edina izhaja tako dolgo brez prekinitev. Naj vam vsem na koncu UVODA zakličem! OBRODOŠLI V DOBRI DRUŽBI! SPOZNALI BOSTE, KAKO LEPO JE TAM GORI V DRUŽBI BI VESELIH, PRIJAZNIH LJUDI, KI RADI V DOLINI PUSTIJO SKRBI! Pa SREČEN in VAREN naj bo vsak korak! Jožica Heber . 1 ... .. PREDSTAVITEV PLANINSKEGA DRUŠTVA Naslov: Planinsko društvo Dravograd, Trg 4. julija 7,, 2370 Dravograd Elektronska pošta: [email protected] Spletna stran: www.pddravograd.com Odseki: • • • Vodniški odsek Gospodarski odsek Odsek za planinske poti Planinske skupine: • • • • Vrtec Dravograd Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd Osnovna šola Šentjanž Društvo upokojencev Dravograd Planinski dom: Planinski dom Košenjak Goriški vrh 2a, 2370 Dravograd Tel.: 02 878 35 04 Društveni prostori: Prostori Krajevne skupnosti Dravograd, Meža 10 Uradne ure: Vsak prvi četrtek ob 19 uri v društvenih prostorih Članarino možno poravnati vsako sredo od 9 do 12 ure pri Miri Kralj v prostorih Zveze borcev na Občini Dravograd . 2 ... .. VODNIKI PD DRAVOGRAD Priimek, ime, naslov Kategorija Telefon Epšek Marjan, Črneče 41, Dravograd [email protected] A, B, D 02 872 04 63 031 316 392 Heber Andrej, Trg 4.julija 66, Dravograd [email protected] A 02 872 01 03 041 610 440 Heber Jožica, Trg 4.julija 66, Dravograd [email protected] A, B 02 872 01 03 040 296 140 Kadiš Franc, Dobrova 2b, Dravograd [email protected] A, B, C, D, G Inštruktor PV 02 878 49 28 041 654 499 Kotnik Ivana, Dobrova 2a, Dravograd [email protected] A, B, D, G 02 871 02 90 051 315 963 Kotnik Jaka, Gozdna ulica 57, Hoče [email protected] A, B, D, G Inštruktor PV 05 993 68 71 041 332 884 Kotnik Maksimiljan, Dobrova 2a, Dravograd [email protected] A, B, D, G 02 871 02 90 031 393 319 Krajnik Zdenka, Dobja vas 178a, Ravne na Koroškem [email protected] A 02 822 10 47 031 820 190 Ozimic Nina, Ulica XXX divizije 5a, Nova Gorica [email protected] A, B, D 041 815 881 Rožič Zoran, Dobja vas 178a, Ravne na Koroškem [email protected] A 02 822 10 47 031 618 016 Petek Mateja, Mariborska cesta 35a, Dravograd [email protected] A 051 390 805 . 3 ... .. MENTORICE PD DRAVOGRAD Priimek, ime Naslov Elektronska pošta Telefon Gabor Nataša Vrtec Pod gradom 99, 2370 Dravograd [email protected] 040 709 643 Gnamuš Anita Vrtec Otiški vrh 145, 2373 Šentjanž [email protected] 041 219 033 Mori Katja Vrtec Sv. Danijel 30, 2371 Trbonje [email protected] 031 800 564 Petek Mateja OŠ Dravograd Mariborska c.35a, 2370 Dravograd [email protected] 051 390 805 Šmon Drevenšek Franja OŠ Dravograd Pod gradom 32, 2370 Dravograd [email protected] [email protected] 041 470 154 Vrhovnik Blanka OŠ Dravograd Črneče 124, 2370 Dravograd [email protected] 041 485 627 Krajnik Zdenka OŠ Šentjanž pri Drav. Dobja vas 178a,, 2390 Ravne na K K. [email protected] 822 10 47 031 820 190 MARKACISTI PD DRAVOGRAD Krajnc Andrej - načelnik [email protected] 051 320 935 Valcl Marijan Kotnik Jaka Heber Andrej Praznik Stanko Kotnik Maksimiljan Kotnik Ivana - pripravnica . 4 ... .. PROGRAM IZLETOV IN AKTIVNOSTI V LETU 201 2013 Tura Vodnik Novoletni pohod na Košenjak Marjan Epšek Stubeck Franc Kadiš 9.3. Pohod na Košenjak ob dnevu žena Zoran Rožič 16.3. Škabrijel –Sveta gora Nina Ozimic 23.3. Rameter Spitz – turni smuk Jaka Kotnik 23.3. Strojna (OŠ Dravograd) Blanka, Franja 6.4. Fužinarska pot (OŠ Šentjanž) Zdenka Krajnik 13.4. Ojstrc Franc Kadiš 20.4. Košenjak (OŠ Dravograd) Blanka, Franja 27.4. Olševa Marjan Epšek 1.5. Prvomajski pohod na Košenjak Andrej Heber 11.5. Partizanski dom - Vuhred Milan Kotnik 25.5. Po Vorančevi poti (OŠ Dravograd) Blanka, Franja 25.5. Po Vorančevi poti (OŠ Šentjanž)) Zdenka Krajnik Stol Marjan Epšek 10.-11.6. Zaključek akcije Ciciban planinec (Vrtec Robindvor) Katja Kadiš 12.-13.6. Zaključek akcije Ciciban planinec (Vrtec Dravograd) Katja Kadiš Virnikov Grintovec Milan Kotnik 2013 Januar 1.1. Februar 2.2. Marec April Maj Junij 1.6. 15.6. . 5 ... .. Julij 13.7. Zadnji Pelc (2317 m) Franc Kadiš Vogel – Planina Razor Ivana Kotnik Sonnblick, Hocharn (A) Franc Kadiš Falkertspitz 2308 m Ivana kotnik 14.9. Pot v neznano (OŠ Šentjanž) Zdenka Krajnik 21.9. Srečanje koroških planincev Predsednik PD 28.9. Sabotin Marjan Epšek Storžek Franc Kadiš Izlet v neznano Vsi vodniki Matkova kopa Franc Kadiš 27. - 28..7. Avgust 10.-11.8. 25.8. September Oktober 12.10. November 9.11. Tradicionalni pohodi v organizaciji PD MDO Koroške 8.2 Zimski pohod na Črni vrh PD Mislinja 16.2. Zimski pohod na Peco PD Mežica 23.2. Pohod po Šisernikovi poti PD Slovenj Gradec 14.12. Čez goro k očetu PD Ravne . 6 ... .. STUBECK Datum: 2. februar 2013 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Lahek turni smuk (LTS) Skupaj hoje: 6 ur Prevoz: Opis ture: Čeprav Stubeck spada k Visokim Turam, po svojih blagih, zaobljenih oblikah spominja bolj na Nockberge. Vrh je zelo zanimiv za vzpon zaradi lepega razgleda. Zgornji del je travnat, malo tudi skalnat, nižje pa so gozdovi in razsežne planine. ŠKABRIJEL – SVETA GORA Datum: 16. marec 2013 Prijave: Nina Ozimic, 041 815 881 Zahtevnost ture: Lahka letna tura Skupaj hoje: 4 do 5 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Iz prevala Vratca (403m) se bomo po sprva strmem pobočju povzpeli do vrha Škabrijela (646m), kjer stoji razgledni stolp, ki ponuja čudovit razgled na širšo primorsko regijo. Iz vrha se pot spusti na preval Prevala (336m) od koder vodi zanimiva pot na vrh Svete gore (Skalnice 681m). Pot poteka delno po strelskih jarkih, na vrhu obstaja možnost, nost, da gremo praktično skozi goro do vrha po tunelu, ki goro preči iz smeri sever – jug (potrebne čelne svetilke). Na vrhu stoji bazilika in frančiškanski samostan, odpirajo pa se tudi lepi razgledi na zahodne Julijske Alpe in spodnje Bohinjske gore. RAMETER SPITZ 2696 M Datum: 23. marec 2013 Prijave: Jaka Kotnik, 041 332 884 ali [email protected] Zahtevnost ture: Lahek turni smuk (LTS) Skupaj hoje: 6 ur Prevoz: Osebni avto Ostalo: Turno smučarska oprema . 7 ... .. Opis ture: Rameterspitz je ena tistih gora, ki v letni sezoni najbrž dočaka manj obiskovalcev kot pozimi in spomladi, ko so razmere ugodne za turno smuko. Stoji v glavnem grebenu Visokih Tur in s tem tudi Vzhodnih Alp, v delu, kjer gore skupine Goldberg podajajo roke goram skupi skupine Ankogel, torej severo-zahodno od Mallnitza,, znanega turističnega kraja. Vzpon bo potekal iz doline Tauerntal, preko planinske koče Jamnig Jamnig-Hutte (1748m) in naprej po majhnih dolinicah vse do vrha. Smuka v smeri pristopa. OJSTRC Datum: 13. april 2013 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Lahka tura Skupaj hoje: 7 do 8 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Ojstrc je najvišji vrh manjšega pogorja imenovanega Obir. Nahaja se zahodno od Železne Kaple na avstrijski strani Karavank. Z razglednega vrha, kjer je postavljen križ in meteorološka postaja je lep razgled na severna ostenja Košute, del Kamniških in Savinjskih Alp, proti severu se vidi Mali Obir in del Dravske doline. Obir je poznan po bogatem rastlinstvu, ki ga na gori ne manjka. OLŠEVA Datum: 27. april 2013 Prijave: Marjan Epšek, 031 316 392 Zahtevnost ture:Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 5 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Olševa je najvzhodnejša gora na južnem delu Karavank, znana po Potočki zijalki- kraški jami, kjer so našli dragocene izkopanine človeka in jamskega medveda. Je izrazit gorski greben dolg 5 km z najvišjim vrhom Govca (1929 m). Na Govco se e bomo povzpeli iz Zg. Slemena (1308 m) čez lepi in Gladki vrh za kar potrebujemo 2,30 ure. Vračamo se po isti poti. Če bodo dopuščale razmere ( prevozna cesta) bomo startali pri cerkvi Sv. Duha, šli . 8 ... .. mimo Potočke zijalke do Govce, za kar potrebujemo 2,30 ure in se vrnili na Zg. Sleme PARTIZANSKI DOM - VUHRED Datum: 11. maj 2013 Prijave: Milan in Ivana Kotnik, 031 393 319, 051 315 963 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 4 ure Prevoz: Kombi Opis ture: Zapeljali se bomo do Partizanskega doma pod Malo Kopo.. Pot bo ves čas vodila samo navzdol, najprej bomo prečili smučišča na Kopah nato po zložnih gozdnih poteh do prvih kmetij na Sv. Antonu na Pohorju Pohorju. Ustavili se bomo pri cerkvi Sv. Antona in nadaljevali do Vuhreda. STOL Datum: 1. junij 2013 Prijave: Marjan Epšek, 031 316 392 Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT) Skupaj hoje: 6 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Najvišji vrh Karavank imenovan tudi Veliki Stol, je veličastna, lepo oblikovana gora, sestavljena iz triastih apnencev in dolomitov. Nudi nam izreden razgled. Sega od Snežnika in Pece mimo Julijskih Alp do Dolomitov ter Visokih in Nizkih Tur. Na Stol se bomo omo podali iz avstrijske smeri, saj se bomo preko Bistrice v Rožu zapeljali v Medvedji dol. Preko severne stene do vrha rabimo ( lepa nadelana pot) do 3 ure; sestopimo do Prešernove koče in se vračamo čez sedlo Belščica k Celovški koči za kar potrebujemo 2,30 ure VIRNIKOV GRINTOVEC 1654 Datum: 15. junij 2013 Prijave: Milan in Ivana Kotnik, 031 393 319, 051 315 963 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 4 ure Prevoz: Kombi . 9 ... .. Opis ture: Na Virnikov Grintovec, ki je mejna gora, se bomo povzpeli iz Zgornjega Jezerskega. Z vrha je lep razgled na vrhove Karavank in osrednje pogorje Kamniško Savinjskih Alp. Vračali se bomo po drugi,, neoznačeni poti ob meji do izhodišča. ZADNJI PELC 2317 M Datum: 13. julij 2013 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT) Skupaj hoje: 8 do 9 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Zadnji Pelc (2317 m) je eden od manj obiskanih vrhov nad dolino Bavšice, kamor se bomo letos ponovno podali. Zaradi manjše njše obiskanosti tega vrha imamo občutek, da hodimo po brezpotju, pot nas bo vodila po zanimivih policah in prehodih, ki bodo od daleč vidni kot neprehodni. VOGEL – PLANINA RAZOR Datum: 27. in 28. julij 2013 Prijave: Milan in Ivana Kotnik, 031 393 319, 051 315 963 Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (LLT) Skupaj hoje: 8 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Dvodnevni pohod bomo začeli pri Ski hotelu na zgornji postaji gondol gondolske vzpenjače na Voglu. Po lepi in zanimivi poti se bomo podali čez prelaz Globoko, kjer se odpre obširen razgled na Bohinjsko stran, na Julijce s Triglavom, na Karavanke ter seveda na južno stran bohinjskih planin ter se spustili do koče na planini Razor (1315 m), kjer bomo prespali. Na poti bomo videli strelne line in skladišča orožja – ostanke nke iz prve svetovne vojne. Drugi dan se bomo povzpeli na Vogel (1922 m) ter Rodico (1966 m). Razgled je tu čudovit, ob dobri vidljivosti se vidi vse do Jadranskega morja. . 10 ... .. SONNBLICK, HOCHARN Datum: 10. in 11. avgust 2013 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT) Skupaj hoje: 12 do 13 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Že nekaj let se v tem terminu podajamo na tritisočake v sosednji Avstriji Avstriji. Tokrat bosta naša cilja Sonnblick (3106 m) in Hocharn (3254 m), ki se nahajata severovzhodno od poznane vasice Heligennblut. Izhodišče bo pri koči Alter Pocher. Na vrhu Sonnblicka je observatorij in koča, kjer bomo tudi prenočili in se naslednji dan odpravili preko Hocharna nazaj v dolina na izhodišče. FALKERTSPITZ 2308 M Datum: 25. avgust 2013 Prijave: Milan in Ivana Kotnik, 031 393 319, 051 315 963 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 5 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Falkertspitze leži v pogorju Nockberge,, ki je nacionalni park. Peljali se bomo mimo Celovca, Feldkirchna in se pred Bad Kleinkirchheimom povzpeli na Falkert, poznan po prostranih smučiščih, majhnem jezeru, hotelih,... Mi se bomo po zložni dolini povzpeli na Falkertspitze, kamor je nadelana tudi ferata za izkušene planince. Z vrha ha je lep razgled po pogorju Nockberge. Vračali se bomo po drugi strani. SABOTIN Datum: 28. september 2013 Prijave: Marjan Epšek, 031 316 392 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 3 ure Prevoz: Kombi . 11 ... .. Opis ture: Sabotin je vzpetina nad Novo Gorico ali bolje Solkanom. Kljub njegovi skromni višini, je odlično razgledišče s pogledom na Julijce, reko Sočo, goriško kotlino, Kras, morje, Furlansko nižino in zahodnejših Alp. Zanimiv je tudi iz zgodovinskega vidika, saj so se tukaj bile najhujše bitke v prvi svetovni vojni (Sabotin je namreč prevrtan s številnimi vojaškimi rovi). Pod njim se pne čez reko Sočo železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu, ki je bil zgrajen še pod Avstro-Ogrsko Ogrsko leta 1906, kot ključni objekt na drugi železniški povezavi med Trstom in Dunajem STORŽEK Datum: 12. oktober 2013 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT) Skupaj hoje: 6 do 7 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Tudi tokrat se bomo pred zimo podali na manj znani vrh na avstrijski strani Kamniško Savinjskih alp, Storžek ali Belski turn (2110 m). Z vrha, ki ga na večini slovenskih zemljevidov ni vrisanega se nam odpre lep razgled na bližnji Ledinski vrh, Veliko (Koroško) oško) Babo, Mrzlo goro in severna ostenja osrednjih Grintovcev. IZLET V NEZNANO Datum: oktober 2013 Prijave: predsednik PD Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 2 uri Prevoz: Večji kombi Opis ture: Ostaja skrivnost MATKOVA KOPA Datum: 9. november 2012 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT) Skupaj hoje: 6 do 7 ur Prevoz: Kombi . 12 ... .. Opis ture: Matkova kopa je težko dostopna gora v gorskem grebenu Kamniško Savinjskih Alp med dolinama Matkov kot in Belska Kočna. Greben poteka v smeri sever-jug jug in je hkrati meja s sosednjo Avstrijo. Na severu se začne z najnižjim Pavličevim vrhom (1339 m), sledijo Pavličeve stene (1653 m), Lesnikovo sedlo (1517 m), Jerebičje (1761 m), Matkovo sedlo (1623 m), Matkov Grintovec (1700 m), Jevševec (1730 m), Matkova kopa (1957 m), Krničko sedlo (1803 m), Krnička gora (2061 m) in Mrzla gora (2203 m). Zelo lepo, a zelo zahtevno, tevno, je prečenje tega grebena. Na Matkovo kopo vodijo takšne poti iz Matkovega kota, od kmetij Kočnar, Matk in Perk, s Pavličevega vrha in iz Belske Kočne. Vzpon na sam vrh poteka po zelo zahtevnem brezpotju. Najlažje dostopna je iz Matkove krnice nad Ma Matkovim kotom. Domačini so v teh koncih zelo gostoljubni. Iz pogovorov z njimi pa je zaznati, da si želijo, da bi ta njihov kotiček tudi v prihodnje ostal tako samoten, kot je bil v preteklosti. . 13 ... .. DOŽIVETJE, KI GA NI MOČ POZABITI zskrbnih doživetij. Vsi jih komaj čakamo in tudi jaz Počitnice so čas brezskrbnih nisem nobena izjema. Zame so počitnice vedno nepozabna doživetja, saj vsak trenutek izkoristim za obisk gora. V gorah pa se mi zmeraj zgodi kaj zanimivega. Za obisk gora sem navdušil tudi moje starše, žal al zaradi poškodbe z nami v visokogorje ne more sestra Anja. Kljub temu tudi zanjo vedno poskrbimo, da gre z nami in zato izberemo kakšno lažjo pot. Tako smo se odločili tudi tistega sončnega jutra, ko smo sprejeli enoglasno družinski sklep, da gremo na izlet let na Veliko Planino. Prvi sončni žarki so nas požgečkali po obrazu in naznanili čas, da moramo vstati. Če želiš v gore, potem je rana ura zlata ura. Ves razburjen sem skočil iz postelje, saj sem vedel, da je pred mano enkratno doživetje. Hitro sem si nataknil aknil hlače in si oprtal že pripravljen nahrbtnik. Zajtrk bi gladko preskočil, če ne bi mama vztrajala, da v gore res ne morem s praznim trebuhom. Kljub vsemu, kar nisem mogel dočakati, da se odpravimo na pot. Kot vedno sem tudi tokrat prvi zasedel mesto na a zadnjem sedežu avtomobila. Jezno sem pogledal svojo sestro, ki se je zadnja primajala skozi vrata, saj si je morala še urediti frizuro in nadeti ličilo. Na njen račun smo izgubili kar nekaj dragocenih minut. Končno je naš avto s planinsko opremo lahko zapustil pustil dvorišče in naša pustolovščina se je začela. Pot nas je vodila po ovinkih Savinske doline, mimo Gornjega Grada, do prelaza Črnivec, kjer smo morali prestopiti na makadamsko cesto. Kmalu smo zagledali prve planinske koče, ki so se kopale v jutranjem soncu, na travnikih pa se je pasla živina. Pastirji so očitno že opravili svoje delo in mleko se je že kisalo. Na parkirišču Marjanine njive smo pustili našega jeklenega konjička in zakorakali po strmem klancu proti Gojški planini. Pljuča nam je napolnil svež gorski zrak in kot bi mignil smo bili na prelepi Gojški planini. Izza hriba smo lahko opazovali belino ožarjenih skal Kamniško-Savinskih Savinskih Alp. Oče je vzkliknil:«Pa saj to je prekrasno.« Vsem je zmanjkalo besed s katerimi bi lahko opisali čudovit razgled led in prelepo pokrajino, ki nas je obdajala. Mami sem predlagal:«Kaj ne bi malo pomalicali?« »Seveda ob tako lepem razgledu se bo malica prav prilegla,« se je strinjala z mano. Usedli smo se pod drevo in opazovali prelepe gore in planine okoli nas. Ne vem m zakaj mi malica v gorah tako tekne. Morda zaradi čudovitega razgleda in čistega gorskega zraka. Po okrepčilu smo nadaljevali pot, proti Mali planini. Sonce pa nas žal ni razveseljevalo dolgo. Še enkrat smo se lahko prepričali, kako je vreme v gorah spremenljivo. enljivo. Nenadoma se je sonce skrilo in nebo so začeli preplavljati grozeči oblaki. Izza Savinjskih očakov je zapihal močan veter, ki . 14 ... .. je pometal s klobuki pastirjev, ki so hiteli klicati svojo živino. Tudi jaz sem svojo kapo komaj obdržal na glavi. Zavedalili smo se, da bo potrebno poiskati zavetje. Mama nas je spodbudila:« Pohitimo do koče in poskušajmo ubežati nevihti.« V daljavi se je že zaslišal grom, blisk pa je razparal nebo. Od strahu sem bil ves vznemirjen in pošteno mi je že šlo na jok. Živina je prestrašeno estrašeno mukala in iskala zavetišče. Poiskal sem očetovo roko in se stisnil k njemu. S pogledom, v katerem sem prav tako čutil zaskrbljenost me je skušal pomiriti. Velikokrat sem bil že v gorah, vendar še nikoli nisem doživel tako hitre spremembe vremena in takšne hude ure. Izčrpani od hitenja smo v daljavi zagledali Jarški dom. Samo še nekaj korakov nas je ločilo od njega, ko je ponovno blisk razžaril nebo in nam zasejal strah v kosti. Namesto dežja so mi obraz zmočile solze strahu in hkrati olajšanja, sajj sem že držal za kljuko vrat planinskega doma. »To pa je šlo za las,« je dejal oče. Z mamo sva bila tako zadihana, da nisva zmogla niti besede, sestra pa se je le nemo sesedla na tla. Zaradi bolečin v hrbtenici ji je bilo zagotovo najtežje. »V gorah lahko o doživiš tudi neprijetne trenutke,« je nazadnje dejala mama. » Naslednjič moramo prej dobro preveriti vremensko napoved,« sem se zamislil sam. »Najbolj pomembno je, da se je vse srečno končalo in smo sedaj na varnem,« je zaključil oče. Za nami je v kočo prihitelo še nekaj prestrašenih planincev. Kmalu pa je bila nevihta pozabljena in v koči so začele doneti lepe planinske pesmi. Pravi planinci znajo zares lepo poskrbeti za vzdušje. Kljub temu, da se nismo poznali smo se družno objeli okrog ramen in v naš naših srcih je bilo pristno veselje. Po dežju vedno posije sonce in tudi tokrat je bilo tako. Pot smo lahko nadaljevali po mehki preprogi planinskih travnikov in srečno prispeli na Veliko planino. Živina se je vrnila na pašo, na planini pa je bilo tudi vedno več planincev. Gore okrog nas so zopet zasijale v vsem svojem siju. V ustih pa so se mi začele cediti sline po svežem kislem mleku in ajdovih žgancih, saj sem vedel, da bomo tudi tokrat obiskali pastirico Mico, ki ima najboljše kislo mleko na planini. Še prej rej smo zavili proti cerkvici Marije Snežne, kjer smo se vsak po tiho zahvalili za srečo, ki smo je bili deležni. Pastirica Mica nas je v svoji staji že čakala s kislim mlekom in z očkom sva prišla na svoj račun. Nabrala sva si novih moči za vzpon na vrh Velike Planine, medtem ko sta si mama in sestra Anja odšli ogledat Preskarjevo bajto. Kljub neprijetnim dogodkom smo preživeli čudovit dan in se veseli in polni energije, ki ti jo lahko da samo gorski zrak, vrnili domov. Med počitnicami sem doživel še veliko iko lepih in razburljivih trenutkov v gorah, vendar mi bo ta ostal za vedno v spominu. Spoznal sem, da še kako drži rek, da nesreča v gorah nikoli ne počiva. . 15 ... .. ZGODILA SE JE NESREČA Vsako leto komaj čakam poletne počitnice, saj je to čas, ko se skupaj s starši podam v gore. Gore so moja največja ljubezen. Goram namenim ves prosti čas. Oditi na planinski izlet v gore skupaj s starši pa je zame najlepše doživetje. Letošnje počitnice smo se za teden dni podali v Bohinj. Močno sem si želel teh počitnic in že v naprej sem vedel, da bom užival v vsakem trenutku. Z vremenom tokrat res nismo imeli sreče. Da ima v Bohinju dež ta mlade, kot pravi ljudski rek, se je tokrat izkazalo za čisto resnico. Povsod je bilo lepo, le v Bohinju je deževalo. Zaradi slabega vremena, pa se število nesreč v gorah povečuje, zato je potrebna večja previdnost. Težko se je odreči vzponu na goro, če stojiš ob njenem vznožju in si na vrh močno želiš, poleg tega pa si celo leto težko čakal na ta trenutek. To je še posebej težko za ljudi, ki pridejo od daleč. Med našim dopustovanjem smo srečalii kar nekaj tujcev, ki so se podali na zahtevne vzpone, kljub slabemu vremenu, gosti megli, dežju, nevihtam,. Tudi sam sem včasih, priznam, brezglavo trmaril, da gremo v gore kljub slabi vremenski napovedi. Kako je vreme v gorah spremenljivo sem občutil kaj kmalu, ko sva z očkom odšla na planino Vogar. Na pot sva se podala v jasnem vremenu in z dobro voljo premagovala strmo serpentinasto pot proti vrhu, ko so se začeli zbirati deževni oblaki. Kljub zloveščemu pogledu v nebo in maminem svarilnem klicu po mobitelu obitelu sva nadaljevala pot. Prve dežne kaplje so naju ujele tik pred Kosijevim domom na Vogarju. Hitro sva se zatekla v kočo. Oskrbnik je bil prav začuden nad najinim obiskom. Zaskrbljeno naju je poučil, da bova imela težave pri povratku. Zamislila sva se e in kaj hitro obžalovala najino ravnanje. Takrat sem se zavedal, da sem bil glavni pobudnik sam in . 16 ... .. da sem v to godljo zvlekel tudi očeta. Zelo sem se razveselil, ko so kmalu za nama v kočo vstopili še češki turisti. Svoje dejanje sem lahko opravičeval s tem, em, da nisva edina. Hitro sva se okrepčala in jo urno ucvrla nazaj proti dolini, čeprav je bilo vreme čedalje slabše. Na poti nazaj je lilo kot iz škafa. Imel sem poln nahrbtnik vode, premočen pa sem bil do spodnjih hlač. Največja nevarnost na poti je bilo o mokro in spolzko kamenje, zato sva morala biti še posebej previdna. Zdrs na mokrem kamenju bi lahko pomenil padec po strmem pobočju. Najbolj srečen sem bil, ko sem le zagledal parkirišče, kjer naju je čakala mama. Zelo sva se je razveselila, kljub temu, da naju je malo oštela za nespametno ravnanje. Imela sva več sreče kot pameti. Žal takšne sreče niso imeli češki turisti, ki so se vračali za nama. V tistem trenutku je na parkirišče prihitel kombi gorske reševalne službe. Zaskrbljeni smo se zazrli vanje. Slutil sem, da se je zgodila nesreča. Ves trd od strahu sem gledal v očeta, ki se je pogovarjal z njimi. Povedali so, da je eden od čeških turistov zdrsnil in se huje poškodoval. Poškodovana pa sta tudi ostala dva, ki sta mu želela pomagati, vendar ju je hudourna voda odnesla s poti. Zaradi goste megle ni možno reševanje s helikopterjem, zato bodo morali po poškodovane peš. Odprava je štela dvanajst pogumnih mož, ki so si nesebično oprtali vso potrebno opremo, nosila, nahrbtnike z nujno medicinsko pomočjo, vrvi, svetilke,. Težko sem si predstavljal, kako bodo zmogli tako zahtevno pot navzgor. Po poti je drla voda in nosila s seboj kamenje, skupina mož pa je nesebično stopila v hrib reševati življenja. Takrat sem pomislil, da ni veliko manjkalo pa bi reševa reševali naju. Ob tem sem prvič spoznal kako velika je njihova pripravljenost pomagati. Niso jih ustavili deroči hudourniki, ki so se usipali po strmem pobočju, niso se ustrašili grozečih oblakov, niso se hudovali ob nespametnem ravnanju, niso nič tarnali, njihovi ovi obrazi so bili samo zaskrbljeni. Vsi so imeli pred sabo samo en cilj in to je pomagati in rešiti življenja. Hiteli so kolikor so mogli, pri tem očitno niso kaj veliko mislili na svojo varnost, pomembnejša so bila življenja drugih. Kako so ob tem zaskrbljeni ljeni njihovi domači? Kako močna mora biti želja pomagati sočloveku, pa čeprav tujemu državljanu? Samo pogledal sem svojo mamo, ki je bila vsa bleda in na robu joka. Tudi sam sem bil prestrašen. Raje sem molčal. Oče se mi je vzpodbudno nasmehnil in dejal:«Zaslužila Zaslužila sva si lekcijo, to je bila dobra šola za v bodoče.« Iz te izkušnje sem se veliko naučil. Neizmerno obožujem gore, vendar sedaj vem, da za vsako ceno ne smeš siliti na vrh. Spoštovati je potrebno nasvete in mnenje drugih. Doma sem najprej pogledal vremensko napoved za gore in ob tem opozorilo, da je vreme neprimerno za obisk visokogorja. Opozorilo ni bilo za manj, pravi planinec ga mora znati upoštevati. Sklenil sem, da bom od danes naprej . 17 ... .. dosledno upošteval nasvete in opozorila. Če bi vsi to znali ne bi spravljali v nevarnost sebe in drugih. Stiskal sem pesti, da bi reševalcem uspelo. Zvečer sem v poročilih zasledil, da je bila reševalna akcija uspešna. Vse tri ponesrečence so varno spravili v dolino in na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Glasno sem vzkliknil:«Bravo!« Vsi smo si oddahnili. Tokrat je bil konec srečen za vse in to je bilo najbolj pomembno. Nesreča v gorah ne počiva tudi v lepem vremenu in takrat nam vedno priskoči na pomoč gorska reševalna služba. Njihovo delo je v takšnih trenutkih h manj nevarno, saj ga ne otežujejo slabe vremenske razmere. Obisk gora se ob nesreči lahko iz čudovitega doživetja v trenutku spremeni v največjo tragedijo. Čudovit pa je občutek, da ob takšnih dogodkih nismo sami, imamo reševalce, ki so izurjeni in vedno pripravljeni pomagati. S svojim nespametnim ravnanjem v gorah, pa jih velikokrat izkoriščamo na neprimeren način. S tem ko se odpravimo v gore neprimerno opremljeni, ko precenimo svoje sposobnosti in izzivamo usodo ob neprimernem vremenu, pa ogrožamo tudi njihovo varnost in njihova življenja. Gore pa so preveč mamljive, da bi pred vzponi sploh o nevarnostih razmišljali, zato se v gorah tudi zgodi tako veliko nesreč. Pogosto je tudi moja edina misel, kdaj se bom lahko podal na kakšen »dvatisočak«. Premalo pa razmišljam o tem, kakšna bo pot, kakšno bo vreme, kaj potrebujem s seboj, kako bom poskrbel za varnost, Pogosto sem celo jezen, ko z očetom določiva termin za izlet v gore, potem pa mama vpraša kakšna pa je vremenska napoved. Zagotovo bom od letošnjih počitnic naprej tudi sam spoštoval to mamino vprašanje in pregledal internetna strani o nasvetih in opozorilih gorskih služb. Trudil se bom, da bom znal paziti na svojo varnost v gorah. Žan Onuk (avtor vtor obeh člankov člankov) . 18 ... .. VODNIŠKI ODSEK Vodniki smo bili v letu 2012 aktivni tako v našem osnovnem poslanstvu – vodenju naših članov v planine kot tudi na področju izobraževanju. Udeležili smo se izpopolnjevanj, ki so za nas obvezna na vsaka tri leta. Pridobljena znanja in izkušnje smo s pridom uporabljali pri organizaciji in vodenju pohodov in izletov tako v letnih kot zimskih razmerah. Potepali smo se po slovenskih in avstrijskih hribih, po o visokogorju in po gričih dostopnih vsem kategorijam naših članov. Na turah je bilo veliko sproščenih klepetov, v, opazovanj čudovite narave, medsebojnih spoznavanj in pomoči. Največ o vsem pove povedo slike, neme pričevalke doživljajev in prigod s potepanj po planinskih poteh: Občudovali smo avrikelj na Pogorevcu . 19 ... .. Preizkušali smo nadelano pot pod Jankovcem Razgledni Zürbitzkogel rbitzkogel nas je vabil . 20 ... .. Še malo, pa bo vrh in malica Gasilska na vrhu Zürbitzkogla rbitzkogla . 21 ... .. Dušan vedno najde prijatelje Nekateri pa kar na očaka – spodaj Planika . 22 ... .. Po promenadi pod Belščico proti cilju Z vrha Vajneža smo občudovali celo Gorenjsko . 23 ... .. Petzek smo osvojili skupaj z PD IMP iz Ljubljane, kot že nekaj tri tisočakov v zadnjih letih Na vsaki turi se prileže malica, pa četudi je to pozimi in so koče zaprte . 24 ... .. Šli smo neznano kam in spoznali razgledno Polhograjsko hribovje . 25 ... .. MARKACISTI PD DRAVOGRAD mo krepko zavihali rokave. Pod vodstvom našega načelnika V letu 2012 smo Andreja smo se ob vsakoletnih akcijah (pregledi, čiščenja, markiranja poti) lotili še nameščanja kovinskih smernih tabel. Zaradi omejenih finančnih sredstev smo s tablami za začetek opremili le pot iz Dravograda na Košenjak po Goriškem vrhu in v okolici planinskega doma. Pri tem nas je sodelovalo vseh sedem markacistov, pa še dva »nemarkacista« sta pomagala. Enii so bili bolj prisotni pri pripravi trase na papirju (beri dokumentaciji), drugi pri izvedbi na terenu, tretji pa kar oboje. Med postavljanjem drogov smo se celo malo pregrešili, saj smo si pomagali s štirikolesnikom. Alen nas je razbremenil večjih fizičn fizičnih naporov s prevozom betona in drogov na naš najvišji vrh – Košenjak. Po končanem delu na terenu nam je vzela veliko časa priprava poročil. Morali smo jih pravočasno oddati, saj nam je table z drogovi in vsem pritrdilnim materialom v višini 50 % sofinancirala rala Planinska zveza Slovenije v okviru razpisa, na katerega smo se prijavili. Pa še na enem področju se kaže naše uspešno delo – medse smo dobili prvo markacistko. Za enkrat še pripravnico. Na Planini Razor je spomladi opravila tečaj za markacistko, zdaj pa mora dve leti »pridno delati«, da opravi s pripravništvom in postane »prava šolana« markacistka. . 26 ... .. . 27 ... .. . 28 ... .. DOBITNIKI NAJVIŠJIH PRIZNANJ PD RAVOGRAD V LETU 2012 Priznanja Vodniške komisije PZS so prejeli: Marjan Epšek: Priznanje za 18 letno delo Jožica Heber: Priznanje za 18 letno delo Franc Kadiš: Zaslužni vodnik PZS Priznanja PZS so prejeli: Andrej Krajnc: Bronasti častni znak PZS Jaka Kotnik: Srebrni častni znak PZS Mira Kralj: Srebrni častni znak PZS Marijan Valcl: Srebrni častni znak PZS Franc Kadiš: Zlati častni znak PZS Maksimiljan Kotnik: Zlati častni znak PZS ČESTITAMO! . 29 ... .. Iz obrazložitve predloga za priznanje Franc ranc Kadiš - dobitnik zlatega častnega znaka PZS in priznanja zaslužni vodnik PZS Kadiš Franc je že od leta 1989 član UO PD Dravograd. Dolga leta je bil načelnik mladinskega odseka pri planinskem društvu, sedaj je tajnik PD. Opravil je tečaj za vodnika A kategorije leta 1987, v naslednjih letih pa uspešno pridobival še druge kategorije za kopne in zimske rrazmere, leta 1999 je postal še inštruktor PZS. Deloval je tudi v organih PZS: v letih od 2002 do 2006 je bil vodja Podkomisije za usposabljanje in član Vodniške komisije, trenutno načelnik Komisije za usposabljanje in preventivo. Bil je soavtor učbenikov in n član uredniškega odbora za učbenike Planinska šola ter Vodniški učbenik. Vsako leto vodi akcije za usposabljanje vodnikov pri vodniški komisiji, sodeluje in vodi tudi tečaje za nove vodnike in inštruktorje PZS. Kljub vsem zadolžitvam je še vedno aktiven vodnik v društvu in vodi razne ture od lažjih do najzahtevnejših. Vseskozi tudi sodeluje tudi z vrtcem in osnovno šolo in se tako zelo rad vključuje tudi v akcije in izlete za najmlajše planince. Poleg vodniške aktivnosti pa je ves čas tudi eden od najaktivnejših članov UO pri delovanju društva. . 30 ... .. Iz Novic PZS, sreda, 14. novembra 2012 Raziskovalna skupina PZS prvič podelila priznanja Avtor: Zdenka Mihelič Člani Raziskovalne skupine PZS so na osnovi spre sprejetih kriterijev in po pregledu diplomskih oziroma zaključnih seminarskih nalog s planinsko tematiko sprejeli odločitev, da v letu 2012 podelijo prvo pohvalo in prvo nagrado iz sklopa opravljenih in zaključenih nalog. Posebno pohvalo PZS za diplomsko nalogo prejme Jaka Kotnik Kotnik, član PD Dravograd. Diplomsko delo Jake Kotnika z naslovom Analiza kakovosti baze planinskih poti je nastalo pod mentorstvom doc. dr. Dušana Petroviča in somentorstvom prof. dr. Jožeta Rovana. Diplomsko omsko delo obravnava nastajajočo bazo planinskih poti iz različnih zornih kotov. V teoretičnem delu naloge so predstavljene planinske poti in podane osnovne informacije o zajemu prostorskih podatkov s sprejemniki GNSS. V drugem delu pa je analizirana kakov kakovost zajetih podatkov o planinskih poteh s petimi sprejemniki GNSS, ki so bili uporabljeni za terenski zajem vzorca planinskih poti. Analiza kakovosti baze planinskih poti je izdelana na podlagi standardnega modela kakovosti prostorskih podatkov ISO 19113:2002. 002. Usmeritve, povezane s terenskim zajemom potekov planinskih poti so koristno vodilo Podkomisiji za kataster KPP pri njenem nadaljnjem delu. Del diplomske naloge je bil objavljen v julijski številki Planinskega vestnika pod naslovom Navigacijski sistemi za vodenje planincev (Bi nam lahko pomagali sateliti?). V sestavku Jaka Kotnik predstavlja bazo planinskihh poti, razglablja o vprašanju, kako od podatkov v bazi planinskih poti priti do glasovnega vodenja po planinskih poteh. Zaključuje z mislijo, da so navigacijski avigacijski sistemi za vodenje pohodnikov le pripomoček, ki pa zahteva od uporabnikov določena, specifična znanja. . 31 ... .. PLANINSKI DOM KOŠENJAK Lastninsko pravno stanje našega planinskega doma je še vedno neurejeno. Razlog za to je nedokončan denacionalizacijski postopek na parceli, na kateri stoji planinski dom in vse aktivnosti v zvezi s prenosom lastništva iz Ministrstva za obrambo na naše društvo so zaradi adi tega na mrtvi točki. Kljub vsemu je obratovanje planinskega doma nemoteno. Nova najemnika Marijana Ring in Boštjan Jenišek, ki sta bila izbrana v postopku razpisa za najemnika planinskega doma v lanskem letu, skrbno opravljata svojo funkcijo. V zimskem času je dom oskrbovan ob vikendih in praznikih, razen ob neugodnih vremenskih razmerah. Ponudbo na domu sta osvežila in popestrila, kar je moč zaslediti na vzpostavljeni novi spletni sstrani planinskega doma Košenjak, www.pdk.si. Na domu je možno poleg koriščenja gostinskih uslug izvajati tudi razne športne aktivnosti, saj je ob domu urejeno igrišče, za razvedrilo in razna družabna srečanja pa dva piknik prostora. Planinski dom ima poleg navedenega tudi 55 prenočišč. . 32 ...
© Copyright 2024