HOHER SONNBLICK, (marec 2012) Obisk najvišje ležeče meteorološke postaje v Avstriji. VISOKE TURE V Sloveniji nimamo toliko gorniških ciljev, če izvzamemo tiste z zelo težavnimi in neprijetnimi dostopi, da se bolj izkušeni gorniki sčasoma ne bi začeli ozirati tudi po vrhovih v bližnji soseščini, ki jih tolikokrat opazujemo z naših gora. Za turne smučarje to še toliko bolj velja. Turnih smukov je pri nas precej manj kot letnih gorniških ciljev predvsem pa je za mnoge ture razmeroma težko ujeti ugodne razmere. Tako nam vsako sezono ostane dobra desetina tstih klasičnih, ki jih v nekaj letih začnemo že ponavljati. V radiju 250 km iz Ljubljane je seveda precej gorskih skupin z mnogimi turnimi smuki. Toda razdalje so pravzaprav relativne, zaradi karavanškega tunela in avtocest se pripeljemo do izhodišč za ture v dobrih dveh oziroma treh urah. Ture za kakršne pri nas ni naravne danosti, se odlikujejo z dolgimi smuki po prostranih odprtih področjih in pogosto potekajo v ledeniškem okolju. Nadmorska višina: 3105 m Višina izhodišča: 1520m Dolžina smuka 5km nato še 3km po cesti Hoher oziroma Rauriser Sonnblick je eden izmed najbolj znanih vrhov v gorski skupini Goldberg. Leži v narodnem parku Visoke Ture/Nationalpark Hohe Tauern, preko njegovega vrha pa poteka meja med Koroško in Salzburško. Na vrhu je meteorološki observatorij s planinsko kočo Zittelhaus, ki nam nudi prijetno zavetje v primeru poslabšanja vremena. Proti jugovzhodu in jugozahodu se z vrha spuščajo precej položni ledeniki, severna stran pa je strma in skalnata. Z vrha Sonnblicka, ki je najbolj obiskan turnosmučarski vrh v skupini Goldberg, potekajo kar trije izredno lepi turni smuki. Naš opisani turni smuk vodi v jugozahodni smeri proti vasici Heiligenblut. Preostala dva pa potekata proti smučišču Mölltal in proti Kolm-Saigurnu. Razlogov za obisk Sonnblicka je veliko, še posebej pa bomo navdušeni, če nas bo pri spustu, ki ga odlikuje velike terenska raznolikost, v zgornjem delu razveseljeval pršič, v spodnjem delu pa ravno prav omehčani majski srenec. Turska avtocesta nas je vodila mimo Beljaka in Spittala, nato pa po dolini reke Moll do Heiligenbluta. Od tu smo nadaljevali po grossglocknerski cesti do prve serpentine, kjer se desno odcepi stranska cesta v dolino Kleine Fleisstal. Žal nam po 500 metrih nadaljno vožnjo prepreči zapornica (iz Ljubljane skozi karavanški predor okoli 230 km). Z vzponom smo začeli po cesti, nekaj spodnjih ovinkov pa skrajšali po strmi bližnjici proti vzhodu. Kmalu smo prišli v široko dolino Fleißtal, ki je pozimi po obilnih padavinah zelo izpostavljena snežnim plazovom. Nadaljevali mimo koče Alter Pocher, 1809 metrov in pod slikovitimi zaledenelimi slapovi do zatrepa doline. Ker je cesta položna nam je v spodnjem delu omogočala prijeten in ne zahteven vzpon. Ko cesta višje zavije daleč v levo proti jezeru Zirmse, smo si ovinek skrajšali preko strmejših pobočij, ki se mestoma le položijo. Tu smo dosegli spodnji del ledenika Fleißkees , v daljavi v vzhodni smeri se že vidi meteorološka postaja. Vendar nas do nje loči še dolgo in zložno prečenje po levi strani ledenika v loku proti desni. Na škrbini Kleinfleißscharte smo zavili v levo proti veliki koči Zittelhaus, ki smo jo dosegli v nekaj minutah. Smučali smo po poti vzpona. Prostrana pobočja so nam ponudila veliko možnosti spusta. V zgornjem delu smo pazili na ledeniške razpoke, ki so pozno spomladi običajno še skrite pod snežno oddejo. Zaradi varnosti je bolje smučati ob desnem robu ledenika. Nižje pa se nam zopet na strmejših pobočjih ponudi več možnosti, vse pa so odvisne od smučarskega znanja in trenutnih razmer. Boljši smučarji si bodo za spust verjetno izbrali leva strmejša pobočja, ostali pa lahko nadaljujejo v območju ceste. Mi smo si izbrali strmino. Na spodnjem ravninskem delu se poti združijo tako, da skupaj odsmučamo po cesti do izhodišča. Povzeto po: Peternel, M. (2011). Najlepši turni smuki avstrijske Koroške.