revija za zdrav æivljenjski slog / πtevilka 09, letnik 01, marec 2007 Aktualno: Rak / Kako zdraviti: Oskrba z zdravili in skrb za bolnika / Kako deluje: Pomen vitamina D za zdravje kosti /Zdravilne rastline: Prvi spomladanski pozdravi iz narave / Medicinsko zrcalo: Narkolepsija - tudi zaspanost je lahko bolezen / Otroci in mladostniki: Rojstvo otroka lahko sproæi tudi obËutja æalosti / V gibanju: DiabetiËno stopalo / Nacionalna akcija revije: Zdravilo za pomoË pri odvajanju od kajenja U VO D N I K Marca se zvrstita kar dva praznika, ki želita poudariti pomembno družbeno vlogo ženskega spola. Dan žena je imel v prejšnjem družbenem sistemu precejšen pomen in moškim je bilo na ta dan zapovedano, naj po napornem delavniku ženam domov prinesejo šopek rož, žene pa naj bi povzdignil nad pomivalke posode, saj so si z obiskom frizerja in večernim pohajanjem in praznovanjem v ženski družbi vsaj enkrat v letu lahko privoščile popoln odklop od vsakodnevne gospodinjske rutine. Ko so nam otroci pred desetimi, petnajstimi leti iz vrtca nenadoma začeli prinašati risbice, opremljene z verzi iz pesmice »mamica je kakor sonce, zjutraj se smehlja ...«, je materinski dan postal nekakšen častilec vseh žensk, ki so že okusile slast, pa tudi težavnost materinstva. Edino, kar še do danes glede tega praznika ni povsem deﬁnirano, je, ali naj hvaležnost za trud in ljubezen 25. marca mamicam delijo le otroci ali pač tudi očetje. S prazniki seveda ni nič narobe, čeprav so pozornosti, ki smo jih takrat deležni, največkrat sad slabe vesti oziroma zavedanja, da sta delo in vloga žensk v družini in družbi premalo cenjena. Osebno menim, da moški večinoma zelo cenijo ženske napore, nič drugače pa ni v nasprotni smeri – problem pa je prav gotovo v tem, da si to vse premalo povemo in predvsem pokažemo. Življenje v takšni ali drugačni skupnosti pač zahteva sodelovanje in dopolnjevanje ljudi z različnimi sposobnostmi in nagnjenji, zato je različnost, ki se najbolj kaže prav med spoloma, dobrodošla prednost. Prav lastnosti, ki jih pri lastnem spolu ne vidimo, nas privlačijo pri nasprotnem. Verjetno prvenstveno zaradi želje, da bi si našli izbranca ali izbranko svojih sanj (ali pa, da bi vsaj čim pogosteje in na čim več koncih ugajali), se vsi po vrsti lepotičimo, organizirano zabavamo, oblačimo po zadnji modi, kažemo v javnosti, zapeljujemo z lepimi besedami in pozornostmi, ki osvajajo. In prav tako, kot si moški želijo, da bi osvojili luškano, nezamorjeno in nezapleteno žensko, ki bi v njihovo življenje prinesla veselje in toplo družinsko vzdušje, si ženske želijo, da bi našle in naposled izbrale moškega, ki bi jim zaupal, jih cenil, jim pomagal in vsakodnevno razveseljeval. Zakaj se torej večinoma vse konča le pri željah, če imamo vendar enake želje? Zakaj se marsikatera zveza, ki na začetku veliko obeta, kaj klavrno konča? Zakaj iz objekta poželenja svojega partnerja čez čas razglasimo za inventar? Verjetno zato, ker je vse, za kar se nam ni treba posebej potruditi, v naših očeh vredno manj. Zato tudi vse, kar je zastonj, nima prave vrednosti. Uspešno zvezo prav gotovo označujeta dva, ki se zavedata, da smo srečni le, če lahko osrečimo drugega. Zakaj bi ga sicer imeli? Da ga onesrečujemo ali on nas? Praznovati bi torej morali skupaj, ženske in moški. Partnerja, ker jima je uspelo ohraniti iskrivost tistih dni, ko sta bila drug drugemu zgolj nedosegljiva želja. Starši, ker jim je uspelo, da se otroci domov radi vračajo in so jim, četudi že najstnikom, še vedno sidrišče za pogovor. Če bodo torej prazniki, ki so pred nami, kakor koli pripomogli k temu, da zakladov, ki jih imamo, pa najsi gre za moški ali ženski spol, ne bomo jemali za samoumevne, potem je namen praznovanja dosežen. Foto: Æiga Koritnik Nič ni samoumevno Naπa lekarna je poljudno strokovni vodiË za uËinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naπa lekarna je revija za izboljπanje kakovosti zdravja in æivljenja. Martina Brank, glavna urednica NA©A LEKARNA 3 AKTUALNO KAKO DELUJE ZDRAVILNE RASTLINE 8 18 22 Spremenjena telesna samopodoba in psihiËne teæave Pomen vitamina D za zdravje kosti Prvi spomladanski pozdravi iz narave Zdravljenje osteoporoze je uËinkovito le ob rednem jemanju vseh (treh) priporoËenih komponent osnovnega antiresorpcijskega zdravila, vitamina D in kalcija. Objavljamo rezultate raziskave v kolikπni meri to priporoËilo upoπtevajo slovenski bolniki. Topli dnevi in ugodne temperature so na dan privabile tudi okusen in zdrav regrat. Naberite si svojo skledo zdravja. Rak je bolezen, ki globoko poseæe v æivljenje obolelih in njihovih svojcev. PoiπËite nasvet in podporo tudi v skupinah za samopomoË VSEBINA UVODNIK NiË ni samoumevno ZA ZA»ETEK Makroskop 3 6 AKTUALNO Duπevne motnje ob diagnozi rak in spremenjena telesna samopodoba 8 KAKO ZDRAVITI Oskrba z zdravili in skrb za bolnika 16 KAKO DELUJE Pomen vitamina D za zdravje kosti 18 ZDRAVILNE RASTLINE Prvi spomladanski pozdravi iz narave 22 MEDICINSKO ZRCALO Narkolepsija - tudi zaspanost je lahko bolezen 26 OTROCI IN MLADOSTNIKI Rojstvo otroka lahko sproæi tudi obËutja æalosti KOLUMNA Matere & hËere PORTRET FARMACEVTA Tina Pintar, mag. farm. V GIBANJU DiabetiËno stopalo: Ne spremljajte rekreativcev od daleË, pridruæite se jim! 4 NA©A LEKARNA 32 40 42 44 MEDICINSKO ZRCALO OTROCI IN MLADOSTNIKI ZA DAH, NE ZADAH! 26 32 64 Narkolepsija - tudi zaspanost je lahko bolezen Rojstvo otroka lahko sproæi tudi obËutja æalosti Zdravilo za pomoË pri odvajanju od kajenja Ste bili æe kdaj na sestanku in vam je postalo neprijetno, ker je vaπ kolega zaspal? Ste pomislili, da je mogoËe bolan? Narkolepsija je bolezen, ki jo je potrebno zdraviti. Rojstvo otroka je za mlade mamice najveËkrat sreËen, a tudi stresen dogodek. Nekatere ob tem Ëutijo æalost, saj se je njihovo æivljenje moËno spremenilo. Otoænost po porodu pa lahko preide tudi v poporodno depresijo, ki jo je potrebno zaznati in zdraviti. Opustitev kajenja bo od zdaj naprej laæja! Na slovenskem trgu je æe na voljo novo zdravilo, ki pomembno pomaga pri odvajanju od kajenja. PoiπËite nasvet pri svojem zdravniku! ZA MIZO Zajtrki 46 Koliko vode dnevno pa vi popijete? 54 BRALCI PI©EJO Pisma bralcev 60 NAGRADNA IGRA Sudoku 61 NACIONALNA AKCIJA Za DAH, ne Zadah! 62 Visoka podpora javnosti predlogu omejitve kajenja 63 Zdravilo za pomoË pri odvajanju od kajenja 64 MESE»NI MOÆNAR Zakaj Vzajemna in lekarne ne najdejo skupnega jezika? 72 Kam naj odnesem zdravilo s preteËenim rokom uporabe? 74 Tablete niso hrana! 76 Pripombe lzs na predlog zakona o koncesijah v zdravstvu in lekarniπki dejavnosti 80 Naπa lekarna svetuje 82 NA©A LEKARNA 5 ZA ZA»ETEK revija za zdrav æivljenjski slog ©portno obuvalo za diabetiËno stopalo! Makroskop Pripravlja: Eva Esih Marec 2007, letnik 1, πt. 9 MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: 41.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € (880 SIT ) Letna naroËnina: 41,10 € (9.850 SIT) Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana E: [email protected] UREDNI©TVO Glavna urednica: znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. PomoËnici uredniπtva: Eva Esih, Verena Kogoj UREDNI©KI ODBOR dr. Aleπ MlinariË, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez ©pringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema MuπiË, dr. med. Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh. prim. Peter Kapπ, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: IODG / Barbara Hiti AD: Duπan Grobovπek prelom: dnk - Vojko Plevel in Tomaæ MuπiË Lektura: Darka Tepina Podgorπek Fotograﬁje: Æiga Koritnik, Badi Vajc, iStockPhoto Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega uredniπtva. Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana Oglasno træenje: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342 E: [email protected] V Ëloveπki slini so naπli snov, ki deluje protiboleËinsko Francoski znanstveniki so v slini odkrili snov, ki deluje moËneje od morﬁna. Poimenovali so jo opiorﬁn, saj deluje enako kot opioidni analgetiki, med katere sodi tudi morﬁn. O opiorﬁnu πe ni veliko znanega; ne vedo niti, kje v telesu nastaja. Pri podganah so ugotovili, da je uËinkovito lajπal boleËine zaradi vnetja. Odkritje opiorﬁna je zelo pomembno, saj pomeni potencialno protiboleËinsko terapijo pri razliËnih vrstah obolenj. Verjetno snov zavira razgradnjo telesu lastnih opiatov, imenovanih endorﬁni. Te morﬁju podobne substance igrajo kljuËno vlogo pri zaznavanju boleËin, prav tako pa uravnavajo Ëustveno poËutje in reakcije. Naπa lekarna je meseËnik, na voljo v lekarnah po Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih lekarnah prejmejo brezplaËno. Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Izid revije je ﬁnanËno podprl Medis, d.o.o., Ljubljana. Distribucija: Salus d.d., Ljubljana Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin jemanja zdravil. 6 NA©A LEKARNA Kajenje in voænja ne gresta skupaj Raziskava je pokazala, da so negativni uËinki pasivnega kajenja prisotni tudi, Ëe so okna med voænjo odprta. ©e posebej obËutljivi so otroci in starejπi ljudje. Na otroπki sedeæ v avtu so pritrdili napravo za merjenje onesnaæenosti zraka, prostovoljni kadilec pa se je nato eno uro vozil naokrog. To so ponovili 45-krat. Pri nekaterih voænjah so bila vsa okna v avtu odprta, pri drugih je bilo odprto samo voznikovo okno, nekajkrat pa so bila vsa okna zaprta. Izsledki so pokazali, da je bila raven πkodljivih snovi glede na standarde ameriπke agencije za zaπËito okolja vsakiË previsoka. »eprav je pri 60 kilometrih na uro pri odprtih oknih v avtomobilu velik prepih, to πe vedno ne izniËi uËinkov pasivnega kajenja. Cigaretni dim se resniËno zadræuje v avtomobilski kabini. ga zaznamuje kombinacija veË dejavnikov tveganja: trebuπna debelost, visok krvni tlak, visoka raven krvnega sladkorja, nizek HDL-holesterol in visoke ravni krvnih maπËob. Soobstoj naπtetih dejavnikov moËno poveËa tveganje nastanka sladkorne bolezni tipa 2 in srËno-æilnih bolezni. V raziskavo so vkljuËili moπke, stare od 60 do 79 let. Moænost za nastanek metaboliËnega sindroma se je zmanjπala pri vseh, ki so opustili kajenje, spremenili prehrano, shujπali ali postali telesno aktivni. Otrok v hiπi - veË mastne hrane za starπe Odrasli, ki æivijo z otroki, pojedo bistveno veË mastne hrane od tistih, ki otrok nimajo ali ne æivijo veË z njimi. To pomeni povpreËno eno pico veË na teden ali 5 gramov maπËob in 1,7 gramov nasiËenih maπËob vsak dan. Raziskava je pokazala, da pojedo tudi veË slanih prigrizkov, sladoleda, slaπËic in sira, saj imajo vse to pri roki. Natrpani urniki in pomanjkanje Ëasa verjetno prisilijo starπe, da kupujejo takπno hrano, poleg tega pa jo imajo otroci radi. Za zdravje ni nikoli prepozno Z zdravim naËinom æivljenja lahko celo po 60. letu starosti bistveno zmanjπamo tveganje za bolezni srca in oæilja ter sladkorno bolezen. Raziskovalci so se osredotoËili na presnovni (metaboliËni) sindrom. To je stanje, ki Najnovejπi naËini prepreËevanja moæganske kapi Skupina strokovnjakov KliniËnega inπtituta za radiologijo ljubljanskega KliniËnega centra (KC) je predstavila najsodobnejπo metodo za prepreËevanje moæganske kapi, tako imenovano karotidno angioplastiko. Rezultati metode so vzpodbudni, pri veË kot 99 odstotkov bolnikov je bila karotidna angioplastika uspeπno izvedena. Moæganska kap je posledica nenadne motnje v prekrvavitvi moæganov, kar privede do propada moæganskega tkiva. Eden izmed najpogostejπih vzrokov moæganske kapi je zoæitev notranje Dobra novica prihaja iz slovenskih πportnih trgovin, ki so svoje prodajne police zaloæile z novim, teæko priËakovanim obuvalom. Podjetje Asics je lansiralo nov πportni Ëevelj Comfort Walking Shoes GEL - Cardio, prirejen za bolnike s sladkorno boleznijo oz. njihovo stopalo, ki se zaradi bolezni poËasi, a vztrajno spreminja. Letoπnja zgodnja pomlad zato teæko priËakuje tudi diabetiËne bolnike, ki so ravno zaradi neustrezne obutve marsikatero rekreativno dejavnost obesili na klin. VeË informacij poiπËite na strani 44. karotidne arterije (arterija, ki prenaπa hrano organom glave, vratu, moæganom in oËem) v njenem vratnem poteku, ki nastane zaradi poapnenja æil - arteroskleroze. Pri karotidni angioplastiki ni potrebna sploπna anestezija, saj inπtrumente uvedejo do obolelega predela skozi vstopno mesto v stegenski arteriji. Normalno πirino svetline notranje karotidne arterije doseæejo s πirjenjem na mestu zoæitve z balonom. Z dodatno postavitvijo æilne opornice skrajπajo Ëas πiritve arterije, prepreËijo pojav poπkodbe notranje æilne stene in zmanjπajo moænost sproπËanja strdkov (embolij) pri posegu. Ko so aterosklerotiËne lehe vtisnjene v æilno steno, razπirjeno podroËje preraste notranja æilna stena. Na ta naËin prepreËijo moægansko kap. Doslej so karotidno angioplastiko v svetu opravili pri veË kot 100.000 bolnikih, v Sloveniji pa so na KliniËnem inπtitutu za radiologijo od leta 2000 do danes izvedli veË kot 600 tovrstnih posegov. Moæganska kap ne prizadene le starejπih, Ëeprav je Ëetrtina vseh ærtev moæganske kapi mlajπih od 65 let. Tretjina bolnikov po moæganski kapi umre, tretjina ostane trajno invalidnih in le tretjina jo preæivi brez trajnih posledic. VeËje tveganje za moægansko kap je povezano z nekaterimi podedovanimi lastnostmi, navadami in boleznimi, kar imenujemo dejavniki tveganja za Merilniki krvnega tlaka Tensoval Duo Control novost na træiπËu Podjetje Paul Hartmann Adriatic d.o.o., Ljubljana v aprilu predstavlja nov, samodejni merilnik krvnega tlaka za nadlaket Tensoval Duo Control - prvi merilnik krvnega tlaka, ki kombinira dve profesionalni merilni tehnologiji. Zato je to edini merilnik, ki ga odlikuje resniËno velika nataËnost in manjπa dovzetnost za motnje. Izmerjene vrednosti so toËne tudi pri ljudeh z motnjami srËnega ritma. Ker mikrofon ni vgrajen v manπeti, temveË neposredno v merilniku, je verjetnost motenj zaradi napaËnega ravnanja z merilnikom manjπa. Merilnik je enostaven za uporabo, zato je πe posebej primeren za starejπe osebe. Zdravniki obiËajno za merjenje tlaka uporabljajo metodo Korotkoff, domaËi merilniki pa so obiËajno samo oscilometriËni. Novi merilnik, ki ga boste lahko kupili samo v lekarnah in specializiranih trgovinah, pa torej uporablja kar obe tehnologiji, zato je to resniËno koristna novost na policah slovenskih lekarn. moægansko kap. Zviπan krvni tlak je sovraænik πtevilka ena, visok krvni sladkor oz. sladkorna bolezen pa pospeπita proces ateroskleroze, in tako poveËata tveganje za moægansko kap. Ljudje , ki utrpijo moægansko kap, se po osnovni rehabilitaciji pri vkljuËevanju v druæbo sreËujejo z mnogimi teæavami,s strani zdravstvenega sistema pa so nekaj tednov ali mesecev po dogodku pogosto deleæni (pre)malo pozornosti. Ena redkih organiziranih oblik dolgoroËne pomoËi so klubi bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, ki izdajajo tudi svoje glasilo KAPnik. VeË informacij dobite na http://www. zdruzenjecvb.com/revija-kapnik.html NA©A LEKARNA 7 A K T UA L N O Spremenjena telesna samopodoba in psihične težave 1. teden v marcu je teden boja proti raku. Zvezdana Snoj, dr. med. Oddelek za psihoonkologijo, Onkoloπki inπtitut Ljubljana Telesno in duševno se med seboj tesno prepletata in nenehno vplivata drug na drugega. Povezanosti in soodvisnosti telesnega in duševnega se zaveda vsak od nas tudi na ravni osebne izkušnje. Pogosto opažamo, da se stresne življenjske obremenitve in neugodne psihosocialne razmere lahko izrazijo v telesni bolezni, prav tako kot se človek, ko je telesno bolan, predvsem kronično, še dodatno spoprijema z različnimi socialnimi pritiski in s stisko, ki telesno bolezen navadno še slabša. V življenje obolelega in njegovih bližnjih zlasti globoko poseže huda telesna bolezen. Kajti ta ne vnaša le številnih omejitev in obolelega sooča z lastno minljivostjo, temveč sproža tudi močne duševne reakcije ter prinaša spremembe v medosebnih, družinskih in socialnih odnosih. Najpogostejπe duπevne motnje ob diagnozi rak Skorajda ni bolezni, ki bi jo že stoletja spremljala tako močna negativna stigma, kot je rak. Stara prepričanja in miti o raku so še danes navzoči kljub novim znanstvenim dognanjem in vedno uspešnejšim načinom zdravljenja. Za večino ljudi ima že sama beseda rak zastrašujoč pomen. Prav tako je pri večini še vedno globoko ukoreninjena predstava o raku kot neozdravljivi bolezni z nepredvidljivim potekom in neizogibnim usodnim izidom. Zato ne preseneča moč čustvenih odgovorov niti številne spremembe v duševnosti, s katerimi se že ob sumu na maligno bolezen odzivata bolnik in njegova družina. to so spremljevalci telesne bolezni in včasih prav ti, še bolj kot bolezen sama, povečujejo bolnikovo trpljenje, ki ga nikoli ne smemo razumeti kot neizogibno posledico raka. Rak je bolezen, ki globoko poseæe v æivljenje obolelih in njihovih svojcev. Depresivnost, pomanjkanje volje, tesnoba, obËutja brezizhodnosti, opuπËanje socialnih stikov, siromaπenje komunikacij in spremenjena samopodoba − vse to so spremljevalci telesne bolezni. VËasih prav ti, πe bolj kot bolezen sama, poveËujejo bolnikovo trpljenje, ki ga nikoli ne smemo razumeti kot neizogibno posledico raka. Prizadetost, ki æe prehaja meje, pogojno oznaËene kot normalne, in vpliva na vsakdanje funkcioniranje ter se stopnjuje in traja dlje Ëasa, nedvomno potrebuje nadaljnjo strokovno diagnostiko in obravnavo. Diagnoza rak sproži stresni odgovor, ki ga v povezavi s to boleznijo skupaj povzročajo bolnikovo dojemanje bolezni, simptomi (bolečina, posledice zdravljenja) in stigma. Depresivnost, pomanjkanje volje, tesnoba, občutja brezizhodnosti, opuščanje socialnih stikov, siromašenje komunikacij in spremenjena samopodoba – vse 8 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 9 A K T UA L N O Pot k okrevanju − organizirana samopomoË æensk z rakom dojke Skupine za samopomoË zdruæujejo æenske z rakom dojke, ki so na razliËnih stopnjah v procesu psihosocialne rehabilitacije. Osnovni namen skupine je, da Ëlanice ob strokovnem vodenju z medsebojno pomoËjo in izmenjavo izkuπenj laæje premagujejo stiske, ki jih prinaπa æivljenje z boleznijo. Skupino vodi prostovoljski tim; strokovni vodja (zdravnice, psihologinje, medicinske sestre) in prostovoljka koordinatorka, ki mora biti za svoje Skupine sodelujejo tudi pri skupnih programih, kot sta vsakoletno vseslovensko sreËanje æensk z rakom dojke Nova pomlad æivljenja v Cankarjevem domu in tradicionalni pohod na Triglav. Depresiven bolnik je brezvoljen, neodločen, ne zanimajo ga več siceršnje dejavnosti, spremljajo ga občutki pesimizma, brezvrednosti, krivde, nizkega samospoštovanja, občutja potrtosti, brezupnosti, zaskrbljenosti, pri hujših depresijah tudi samomorilna razmišljanja ali vedenje. Pogosto se bolniki in njihovi svojci sprašujejo, do kdaj je njihova reakcija »še normalna« in kdaj prestopi mejo »že bolezenskega«. Žalost in potrtost sta normalna odgovora na boleče življenjske dogodke in sta tudi pričakovani čustveni reakciji tako takrat, ko pri posamezniku ugotovimo raka, pa tudi v prelomnih trenutkih razvoja bolezni, predvsem v času njenega napredovanja. Pomembno pa je razlikovati med »normalno« stopnjo žalosti, ki jo pričakujemo ob resni telesni bolezni, in že patološko stopnjo oziroma depresijo. Strokovnjaki menijo, da sta najpogostejši duševni motnji pri bolnikih z rakom poleg motenj prilagajanja depresija in anksioznost, ki se lahko pojavljata v kombinaciji ali posamično. Simptomi depresije ne vplivajo le na poslabšanje kakovosti življenja bolnika in njegove družine, temveč tudi na skrbnost in zmožnost bolnikov, da vztrajajo, sodelujejo in prenesejo naporno zdravljenje ter tako posredno vplivajo na izid bolezni in zdravljenja. Zato je splošno sprejeto stališče, da prizadetost, ki prehaja meje oziroma ki pomembno vpliva na normalno vsakodnevno funkcioniranje bolnika v njegovem domačem, delovnem ali širšem socialnem okolju in traja dlje časa ali se stopnjuje, zagotovo potrebuje nadaljnjo strokovno obravnavo. Spremembe telesne samopodobe Telesno samopodobo posameznika sooblikujejo tako resnične in vidne značilnosti telesa in telesnih potez kot tudi notranji, čustveni odnos do njih. Telesna podoba je naša notranja podoba lastnega telesa, je način, na katerega si predstavljamo svoje telo, in jo sestavljajo zavedna in nezavedna stališča, ki jih v življenju razvija posameznik do svojega telesa. delo posebej usposobljena, imeti mora potrebne kvaliﬁkacije, spoπtovati pravila druπtva in programa Pot k okrevanju, se udeleæevati izobraæevanja in rednih supervizijskih sreËanj. Skupina je odprtega tipa, Ëlanice se sestajajo najmanj enkrat meseËno, poleg tega pa se po potrebi organizirajo tudi v manjπe skupine za razliËne interesne dejavnosti (uËenje sprostitve in vizualizacije, telovadba, plavanje ...) in za pomoË teæje obolelim in/ali socialno ogroæenim Ëlanicam. Po vzoru æensk z rakom dojke in po programu Pot k okrevanju deluje tudi skupina za samopomoË moπkih z rakom na modih. Rak na modih je redkejπa bolezen, saj zajema le 2 % vseh vrst raka pri moπkih. Vsako leto na novo zboli okvirno 80 moπkih, predvsem med 20. in 35. letom starosti. Prvo zdravljenje z operacijo opravi urolog, nato pa se zdravljenje nadaljuje na onkoloπkem inπtitutu. Vsak posameznik se po svoje spopade z boleznijo, vendar pa so bila medsebojna prijateljstva z bolniπkih oddelkov marsikomu tudi πe pozneje v oporo. Med nekaterimi dobro rehabilitiranimi bolniki je zato dozorevala odloËitev za prostovoljno delo in ustanovitev skupine za samopomoË po vzoru æensk z rakom dojke. Pri tem jih je vzpodbujala tudi oddelËna psihologinja in leta 2002 je bila ustanovljena prva skupina v Ljubljani. Nameni in cilji programa Pot k okrevanju: • pomoË bolnicam z rakom dojke pri spoprijemanju z boleznijo in njenim zdravljenjem, seznanjanje z naËini obvladovanja posledic bolezni, krepitve zdravja in prepreËevanja bolezni, da bi bila kakovost njihovega æivljenja Ëim boljπa, ponovno vkljuËevanje v delovno in socialno okolje pa Ëim laæje; • bolnice obveπËati in povezovati v solidarnosti in medsebojni pomoËi; • πiriti znanje o raku in vedenje o bolnikovih pravicah (do zdravljenja, obveπËenosti, zaupnosti, zasebnosti, zakonih o zdravstvenem varstvu in invalidskopokojninskem zavarovanju ter drugih predpisih); • pomagati na poti okrevanja in zmanjπevati telesne posledice zdravljenja; • pomagati pri psihosocialni rehabilitaciji in laæjem vkljuËevanju v oæje, πirπe in delovno okolje; • krepiti samozavest in pozitivno samopodobo, psihoﬁziËno kondicijo in zdrav naËin æivljenja, z razliËnimi oblikami druæenja pa obËutek pripadnosti in zavest, da v nesreËi nisi sam. Individualna samopomoË Takπno obliko samopomoËi izvajajo posebej usposobljene prostovoljke z obiski na novo obolelih æensk πe v Ëasu zdravljenja v bolniπnici, po odpustu pa s telefonskim svetovanjem. Prostovoljka je æenska, ki je uspeπno prestala raka dojke in se ji je uspelo dobro rehabilitirati, predelati lastne stiske, strahove, se osvoboditi bojazni in zaæiveti polno æivljenje, od konËanega zdravljenja pa morata preteËi vsaj dve leti. Joæica Mestnik, ki je æe celo desetletje prostovoljka, se je z boleznijo sreËala kot mamica mladoletnika. Sin ji je pri okrevanju pomenil dodatno motivacijo in ji bil v podporo. Dobro leto je nadvse aktivna Ëlanica programa, ki ga je predelala tudi sama in vanj zaupa. Poudarja, da si mora vsaka obolela æenska najprej priznati, da potrebuje pomoË, in jo tudi poiskati, saj bo s pomoËjo æensk, ki so bolezen æe premagale, naπla odgovore na mnoga vpraπanja, podporo in razumevanje, ki jih morda v okolju ne bi. Sama je imela sreËo, da je ob razkritju bolezni, rehabilitaciji in sedanjem prostovoljnem delu v svojem domaËem in sluæbenem okolju naletela na brezpogojno podporo. Nadaljevanje na strani 13 10 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 11 A K T UA L N O Pomembno je, da je æenska æe pred operacijo seznanjena tako s potekom zdravljenja kot z vidnimi posledicami, ki jih ta prinaπa: izpadanje las, proteze dojk ... Pri tem so ji lahko prostovoljke v veliko pomoË. Ga. Mestnik opozarja na nemogoËe delovne razmere na Onkoloπkem Ena najpomembnejπih veπËin, ki jih mora obvladati prostovoljka, je posluπanje. »loveku mora pustiti, da izrazi svojo boleËino, strah, jezo in druga Ëustva. inπtitutu v Ljubljani, ki æe tako naporno delo πe oteæujejo. Prezasedene sobe brez ustrezne klimatizacije, pomanjkljivi in neustrezni sanitarni prostori, velika obremenjenost osebja ... Vendar prav delo in skrb celotnega Različni postopki zdravljenja raka, kot so kirurško zdravljenje, kemoterapija in radioterapija, nedvomno lahko pustijo prehodne ali trajne telesne spremembe in posledice: poškodbe organov, deformacije, spremembe ﬁzioloških funkcij in/ali pohabljenje ne glede na vrsto maligne bolezni. Večina bolnikov z rakom se v času svojega zdravljenja srečuje s problemom negativne samopodobe in izgube samospoštovanja, ki je lahko tudi v povezavi s predhodno omenjenim depresivnim čustvovanjem. Negativno samopodobo v času bolezni ali neposredno po njej prav tako povečujejo neučinkovitost pri delu in večini drugih dejavnosti ter neustrezna pričakovanja, ki jih ima bolnik sam do sebe ali njegova okolica do njega (npr. da bo takoj po končanem obsežnem in napornem zdravljenju brez določenega časa, nujnega za okrevanje, živel in deloval na nekdanji ravni). S spremenjeno samopodobo se srečujejo bolniki z različnimi vrstami raka ne glede na razsežnost in mesto bolezni, vendar je pri nekaterih bolnikih ta problem še izrazitejši. Že prehodne telesne spremembe, kot je izguba las, po kemoterapiji lahko sprožijo različne odzive, ki so, razumljivo, še veliko izrazitejši pri obsežnejših telesnih spremembah ali izgubah organov z močnim simbolnim sporočilom (npr. dojka). 12 NA©A LEKARNA osebja v bolniπnici dajeta bolniku obËutek, da je v varnih in strokovnih rokah. Naπa sogovornica meni, da bi bilo treba veË pozornosti nameniti preventivi, ozaveπËanju in s tem pravoËasnemu odkrivanju bolezni, za katero vsako leto zboli veË æensk, vse bolj pa se niæa starostna meja bolnic. Z ustreznimi akcijami bi morali na bolezen opozarjati æe v srednjih πolah v okviru zdravstvene vzgoje ali temu namenjenih dodatnih ur. Vzpodbujati bi morali tudi prostovoljstvo, kjer zagotovo dræi pravilo VE» KO DAJE©, VE» PREJME©, saj je pomagati neprecenljiva izkuπnja, ki nas nauËi bolje prisluhniti tako sebi kot drugim. Ne pozabite − diagnoza rak ni obsodba na smrt! Je bolezen, ki potrebuje takojπnje ukrepanje in predvsem bolnika kot najaktivnejπega Ëlena zdravljenja. V Ëasu poudarjanja pozitivnega miπljenja pogosto spregledamo dejstvo, da je tudi jok koristen, zato je v fazi okrevanja ta celo zaæelen, saj z njim spravimo iz sebe boleËino in damo prostor olajπanju. �� A K T UA L N O Glede na pomembnost dojk v doživljanju ženske in njenega občutja ženskosti, materinstva in seksualnosti imajo tako radikalna odstranitev dojk kakor tudi ohranitveni operativni posegi pomemben vpliv na telesno samopodobo in s tem povezano psihosocialno in spolno funkcioniranje ženske. Z izgubo dojke, organa, ki stoletja ohranja močno simbolno sporočilo materinstva, ženskosti in seksualnosti, se marsikatera ženska težko spoprijema. kakovostnih odnosov z drugimi, uresničevanja svojih poklicnih sposobnosti, ustvarjalnosti, gojenja različnih interesov, kakovostne sprostitve ipd. ¶ Veliko bolnikov po drugi strani kljub izrazitejšim spremembam telesa črpa spodbude za pozitivno samopodobo in samospoštovanje iz najrazličnejših drugih virov in dejavnosti: “Æivimo drug za drugega!” Pod tem geslom deluje Druπtvo onkoloπkih bolnikov, ki zdruæuje bolnike z rakom, njihove svojce, prijatelje, zdravstvene strokovnjake in vse, ki æelijo sodelovati pri reπevanju problematike raka, se zavzemati za krepitev zdravja in Ëim kakovostnejπe æivljenje z boleznijo. Namen druπtva je prispevati k celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom, razvijati prostovoljno delo in samopomoË, πiriti znanje o raku, ozaveπËati bolnike o pomembnosti aktivnega sodelovanja pri zdravljenju in rehabilitaciji, jih seznanjati z njihovimi pravicami in jih tudi zagovarjati. S prostovoljnim delom v organizirani samopomoËi bolnikov z rakom Pot k okrevanju æeli druπtvo dopolnjevati medicinsko in zdravstveno oskrbo bolnikov in jih vzpodbujati na poti njihovega okrevanja. Ta je toliko pomembnejπa po odpustu iz bolniπnice. Zaradi uËinkovitejπe organizacije samopomoËi se bolniki zdruæujejo glede na vrsto obolenja, druπtvo pa v ta namen organizira πolanje prostovoljcev za individualno in skupinsko delo. V pisarni druπtva so vam vsak dan na voljo za sploπne informacije in nasvete. Vnaprej se lahko dogovorite za osebni pogovor s prostovoljcem oziroma prostovoljko ali strokovnjakom. Prav tako se lahko vkljuËite v skupino za uËenje sprostitve po Simontonovi metodi ali v druge interesne skupine. 14 NA©A LEKARNA Druπtvo sodeluje s sorodnimi zdruæenji doma in v tujini, je aktivni Ëlan Mednarodne organizacije za samopomoË æensk z rakom dojke Pot k okrevanju, Mednarodne zveze organizacij bolnikov in Evropske zveze bolnikov z rakom. Prispevek dr. Zvezdane Snoj, dr. med., je objavljen v knjiæici “Le ovinek na poti æivljenja”, ki jo je izdalo farmacevtsko podjetje Janssen-Cilag. Knjiæica obravnava bolnika z rakom celostno, predstavlja sodobno zdravljenje, daje napotke za obvladovanje teæav zaradi bolezni in zdravljenja, predvsem pa svetuje kako izboljπati kakovost æivljenja v obdobju bolezni. Pri nastajanju knjiæice je sodelovalo 15 avtorjev, strokovnjakov na podroËju onkologije. Knjiæico lahko najdete med publikacijami na spletni strani Onkoloπkega inπtituta Ljubljana: www.onko-.si/sl/za_javnost_ v tednu GG_175x126 5in_bolnike/publikacije, abf slowen_0 07.11.2006 13:10boja Uhrproti Seiteraku 1 pa bo dostopna v ambulantah na Onkoloπkem inπtitutu. Knjiæico lahko naroËite tudi pri izdajatelju po elektronski poπti na naslov: [email protected]. »astna Ëlanica Druπtva onkoloπkih bolnikov je tudi soproga nekdanjega predsednika, gospa ©tefka KuËan. Okno − glasilo Druπtva onkoloπkih bolnikov Slovenije − izhaja æe od leta 1987. Revijo izdajajo dvakrat letno v nakladi 7.000 izvodov. TekoËe poroËa o dejavnostih druπtva, s prispevki strokovnjakov in priËevanji bolnikov pa ozaveπËa, informira o raku in vzpodbuja k aktivnemu sodelovanju pri zdravljenju in okrevanju. Z zbirkama knjiæic Dobro je vedeti, kaj pomeni in Vodnik za bolnike na poti okrevanja æelijo πiriti znanje o posameznih vrstah raka in svetovati bolnikom, da bi laæe obvladovali bolezenske teæave. Druπtvo onkoloπkih bolnikov Slovenije Poljanska cesta 14, 100 Ljubljana Tel: 01 430 32 63 Gsm: 041 835 460 Fax: 01 430 32 64 E-poπta: [email protected] http://www.onkologija.org/sl/domov NA©A LEKARNA 15 K A KO Z D R AV I TI Oskrba z zdravili in skrb za bolnika Janez ©pringer, mag. farm., spec. Skrb je več kakor oskrba. Oskrba je navadna ekonomija, kjer je izdelke treba plačati, če jih hočemo imeti, pri čemer zdravila niso izjema. Pri prodaji se lekarnar ne razlikuje od navadnega prodajalca in bolnik ne od navadnega kupca. Stranki le zamenjata imetji in se pred poslom in po njem v svoji biti ne spremenita. Blago prepustita naključju in si ne belita glave in ženeta k srcu, ali bo zdravilo res kaj ozdravilo ali se bo pač sprevrglo v strup. Naključna preobrazba dejavne snovi v zdravilno je sicer mogoča, a zaradi svoje redkosti ni omembe vredna. Pa tudi če bi bila, ne bi bila predmet prodaje in nakupa, ker si zanjo ne bi mogla lastiti zaslug niti lekarnar niti bolnik. 16 NA©A LEKARNA L e z navadno ekonomijo lekarnar ne more uresničiti svojega temeljnega poslanstva – oskrbeti bolnika z zdravilom v pravem pomenu besede, ker dejavne snovi ne naredi zdravilne. Bolnik bi ostal bolan, lekarnar pa le lekarnar na papirju. Skrb je potreben pogoj za oskrbo, ker jo osmisli. Lekarnar in bolnik skleneta zavezo, ki omogoči, da se prodana dejavna snov spremeni v zdravilno. Zato bolnik zaupa lekarnarju bolezenske okoliščine, lekarnar pa v zameno svetuje bolniku pravilno zdravilsko uporabo. S preobrazbo dejavne snovi v zdravilno se preobrazita tudi pogodbeni stranki. Lekarnar odloži masko in se pokaže v pravi luči, bolnik pa odloži bolezen in si nadene praznična oblačila. Skrb je torej humanistično dejanje, kjer se lekarnar potrdi, bolnik pa poteši kot človek. Zdravljenje je žrtvovanje imetja za dosego terapijskega cilja. Da postane v resnici zdravilo, se mora namreč dejavna snov v bolnikovem telesu ustrezno porabiti. Bolnik po lekarnarjevem nasvetu porabi blago, ki ga je od njega kupil, in isto blago s tem ugonobi. Porabljena dejavna snov je poslej pepel, ozdravitev pa kot feniks vznikne iz njega. Preoblikovanje zdravilske snovi v zdravilno je preobrazba njenega konca v nov začetek. Je altruistično-egoističen postopek: »Dati in postati!« Vsi udeleženci v zdravstvenem procesu kaj dajo (žrtvujejo), da bi kaj postali. Lekarnar odloži svoj lepi videz za resničnega. Dejavna snov se odreče svoji zdravilski mogočnosti za zdravilni učinek. Bolnik da na razpolago svojo trpko skrivnost za ljubo ozdravitev. Oskrba še ni skrb, zato ker jo beseda vsebuje. Kakor človek hitro zboli, tudi skrb postane zlahka le gola oskrba. Kakor se zdravilo brez truda sprevrže v strup, tudi lekarnarja od trgovca loči le korak. Težja je obratna pot, zato ni čudno, da se rada zaobide. Marsikatero navadno blago se ima za zdravilo, trgovci pa bi od vseh reči najraje prodajali »zdravila«, ker vedo, da bi bolnik pokupil kar koli, le da bi bil zdrav. Na podrobni ravni si velja ogledati deset značilnih razlik med oskrbo z zdravili in skrbjo za bolnika, podanih v tabeli. ¶ oskrba z zdravili & skrb za bolnika Predmet farmacevtskega poslovanja je prodaja Predmet farmacevtskega poslovanja je - posredna in 1 zdravil. neposredna - prodaja zdravstvene usluge. Naloga lekarniπke prakse je dati na voljo dosegljivo Naloga lekarniπke prakse je pribliæati bolniku zdravilni 2 zdravilo. nasvet. Strokovne odloËitve se podrejajo bolnikovim Strokovne odloËitve se podrejajo zasluæku z zdravili. 3 potrebam, povezanimi z zdravili. Farmacevtsko blago ustvari dohodek, farmacevtska Farmacevtsko blago ustvari stroπek, farmacevtska 4 storitev pa stroπek. storitev pa dohodek. Farmacevtov ali farmacevtkin nasvet dopolni zdravilo. 5 Zdravilo dopolni farmacevtov ali farmacevtkin nasvet. Poslovni uspeh je sorazmeren s πtevilom zdravilskih Poslovni uspeh je sorazmeren s πtevilom izdanih 6 ukrepov, ki vodijo k pozitivnim bolnikovim terapijskim zdravil in pridobljenih receptov. izidom. Lekarniπki prostor je podrejen bolnikovim potrebam po Lekarniπki prostor je podrejen ponudbi zdravil. 7 zdravilih. Administrativno delo je v sluæbi naloæenih predpisov. 8 Administrativno delo je v sluæbi koristi za bolnika. Oskrba z zdravili odredi urnik lekarniπkega delovnega Skrbi in priËakovanja, povezana z zdravljenjem bolnika 9 dne. z zdravili, odredijo urnik lekarniπkega delovnega dne. Lekarniπko delo samodejno sledi toku iskanih zdravil in Lekarniπko delo dejavno posega v tok bolnikovih 10 predpisanih receptov. obiskov in ga usmeri. NA©A LEKARNA 17 K A KO D E LU J E Zdravljenje osteoporoze z zdravili je uËinkovito le ob zadostnem vnosu vitamina D in kalcija Pomen vitamina D za zdravje kosti Venceslava BavËar, mag. farm., mag. Tatjana Luzar, mag. farm. V itamin D je pomemben za tvorbo kosti in homeostazo kalcija. Pod vplivom UV-žarkov se v koži tvori vitamin D3 (holekalciferol), ki je poleg vitamina D2 (ergokalciferol) prisoten tudi v hrani. Aktivni presnovek vitamina D3 kalcitriol skupaj s hormonom obščitnice vzdržuje homeostazo kalcijevih ionov: v tankem črevesu uravnava njihovo absorpcijo iz hrane, v ledvicah reabsorpcijo iz primarnega seča ter z vplivanjem na sintezo glavnih nekolagenskih proteinov v kosti pospešuje njeno tvorbo. Zadosten vnos vitamina D je pomemben tako v mladosti, ker skupaj z različnimi dednimi, ﬁziološkimi in okoljskimi dejavniki vpliva na doseganje optimalne kostne mase, kot v celotnem življenjskem obdobju. V vsakdanji nevitaminizirani hrani je vitamina D malo, zato ga je treba predvsem v zgodnjem otroštvu in starosti dodajati. Uveljavljeno priporočilo za vnos vitamina D za starejše odrasle je 400–800 IE, kar ustreza 10– 20 μg dnevno, za otroke pa 200 IE ali 5 μg dnevno, seveda ob sočasnem zadostnem vnosu kalcija. Vitamin D je nujen za tvorbo kosti in ravnotežje kalcija v telesu. Zadosten vnos vitamina D je pomemben tako v mladosti kot v celotnem življenjskem obdobju. Zadosten vnos kalcija je nujen za preventivo pred krhkimi in lomljivimi kostmi. Zdravljenje osteoporoze brez zadostnega vnosa vitamina D in kalcija ni optimalno. Farmacevt ali zdravnik lahko svetujeta primerne dodatke, ki vsebujejo kalcij, samostojno ali skupaj z vitaminom D, pa tudi optimalno antiresorpcijsko zdravilo proti osteoporozi, ki lahko vsebuje tudi dodatek vitamina D. 18 NA©A LEKARNA Večina kalcija je v kosteh, manj kot 1 % pa ima pomembno vlogo tudi pri delovanju mišic, živčevja, srca in pri številnih kemičnih procesih. Ob premajhnem vnosu v telo se kalcij izplavlja iz kosti, te pa postanejo krhke in lomljive. Najboljši vir kalcija je primerna prehrana. Dnevne potrebe po kalciju so - odvisno od življenjskega obdobja do 1000 do 1500 mg dnevno. Posebno v starosti je s hrano težko zaužiti dovolj kalcija, zato se lahko dodaja v obliki različnih pripravkov. Zadosten vnos vitamina D in kalcija je nujno potreben tudi ob hkratnem zdravljenju že odkrite osteoporoze z antiresorpcijskimi zdravili, kar narekujejo tudi slovenske smernice za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. Sama zdravila namreč zavrejo razgradnjo kosti, z večanjem kostne gostote izboljšajo čvrstost kosti in tako zmanjšajo možnost zlomov. Z dodajanjem vitamina D in kalcija pa zagotovimo optimalno okolje za gradnjo nove kosti. Ker se s starostjo zmanjšuje absorpcija vitamina D iz prebavil in ker smo predvsem pozimi manj izpostavljeni soncu, je ob zdravljenju osteoporoze z antiresorpcijskimi zdravili ključnega pomena poskrbeti tudi za zadosten vnos vitamina D. Ugotovitve slovenske raziskave: skoraj polovica bolnikov, ki se zdravijo z bisfosfonatom, nima zagotovljenega vitamina D. V sodelovanju z Lekarniško zbornico Slovenije in slovenskimi lekarnami je družba MSD izvedla raziskavo o zagotavljanju vnosa vitamina D pri bolnikih, ki se zdravijo s tedenskim bisfosfonatom (alendronatom). Namen raziskave je bil ugotoviti, ali bolniki poleg predpisanega bisfosfonata prejemajo tudi vitamin D in v kakšni obliki. V skladu s smernicami za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze naj bi bolniki poleg speciﬁčnega zdravila za zdravljenje osteoporoze prejeli tudi vitamin D in kalcij, ki sta obvezna dodatka pri vseh antiresorpcijskih zdravilih. NA©A LEKARNA 19 K A KO D E LU J E GRAF 1: Delež bolnikov glede na predpisane dodatke vitamina D 35,54 % 45,89% 18,57 % Holekalciferol na Rp Aktivni vitamin D na Rp Brez recepta za vitamin D TABELA : Zdravila in prehranska dopolnila z vitaminom D in njegovimi analogi Aktivna uËinkovina holekalciferol aktivni vitamin D na recept alfakalcidol kalcitriol prehranska dopolnila kalcij+holekalciferol/ ergokalciferol Reæim PriporoËen izdaje dnevni odmerek Rp 400-800 IE Rp Rp 0,5-1 µg 0,25-0,5 µg BRp* 200-400 IE** * Brez recepta ** niæja vrednost, da pripravek zadosti pogojem za prehransko dopolnilo GRAF 2: Delež bolnikov glede na dodatke vitamina D, ki jih jemljejo sočasno z alendronatom 16 % Starejπim ljudem pogosto primanjkuje vitamina D Slovenski podatki ne odstopajo od mednarodnih epidemioloških podatkov, objavljenih v literaturi. V svetu primanjkuje vitamina D več kot polovici starejše populacije. Prav tako je iz navedb v literaturi znano, da le kakšna petina bolnikov z osteoporozo redno jemlje tudi vitamin D. Za učinkovit korak naprej pri zdravljenju osteoporoze je nujna večja ozaveščenost bolnikov o tem, da je zdravljenje optimalno le ob rednem jemanju vseh treh komponent: osnovnega zdravila, vitamina D in kalcija. Zdravljenje osteoporoze brez zadostnega vnosa vitamina D in kalcija ni optimalno. Pred uporabo dodatkov, ki vsebujejo kalcij, samostojno ali skupaj z vitaminom D, naj se bolnik o primernosti pripravka glede kemijske in farmacevtske oblike posvetuje s farmacevtom ali zdravnikom. Lekarniški farmacevti lahko ob izdaji zdravil z ustreznim svetovanjem pripomorejo tako k skladnejši uporabi zdravil na recept glede na navodilo kot tudi k pravilni izbiri ter uporabi zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil. ¶ �� Podatki še ne objavljene raziskave kažejo, da ima 54 % slovenskih bolnikov poleg osnovnega zdravila predpisan tudi vitamin D v obliki kapljic holekalciferola ali kapsul z aktivnimi oblikami vitamina D (alfakalcidol in kalcitriol). Kar 46 % bolnikov pa je prišlo v lekarno le z receptom za osnovno zdravilo (alendronat), torej pri njih verjetno ni bilo poskrbljeno za zadosten vnos vitamina D (GRAF 1). V TABELI so navedene učinkovine, ki jih bolniki, vključeni v raziskavo, jemljejo sočasno z bisfosfonatom, z GRAFOM 2 pa predstavljamo njihove deleže. �� 54 % 30 % Holekalciferol na Rp Aktivni vitamin D na Rp Kupi pripravek (vitamin D s Ca ali brez njega) 20 NA©A LEKARNA Viri: 1. WWW.JUPSLINE.NET: Osteoporoza 2. KOCIJANČIČ, A.: Smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Zdravn. Vestn. 2002; 71:571–3 3. KOMADINA, R. IN SOD.: Zlomi zaradi osteoporoze, SB Celje, 1999:47–73 4. RAZISKAVA DRUŽBE MSD: Farmacevtska skrb pri bolnikih z osteoporozo, ki se zdravijo z alendronatom, 2007 �� Z D R AV I L N E R ASTLINE Prvi spomladanski pozdravi iz narave Janez ©pringer, mag. farm., spec. Letošnje mile zime se je razveselil marsikateri vrtičkar, ki je z ljubeznijo gojil zelenjavo v skritem pokritem kotičku svojega vrta in tako užival lasten pridelek vse zimske mesece. Tisti, ki svoje deleže zdrave hrane iz narave kupujejo na trgu, pa so bili veseli nekoliko znosnejših cen solate, ki je v zimskem času dražja od zlata. Topli dnevi in ugodne temperature so na dan privabile tudi okusen in zdrav regrat. 22 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 23 Z D R AV I L N E R ASTLINE Odmerek za odrasle Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 4 do 10 gramov posušenih listov oziroma kot poparek ali prevretek iz 2 do 8 gramov posušenih korenin do trikrat na dan. Raba regrata v prehrani Svet Evrope razvršča regrat (latinsko Taraxacum) v skupino naravnih začimb N2. Te se lahko dodajo živilom v majhni količini z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin, a za regrat še niso določene. Pri nas sodi v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana. Uporablja se v glavnem v solatah in juhah, pražene korenine in njihovi izvlečki pa so kavni nadomestek. Vsebuje več vitamina A kot korenje. Uporabna dela sta list in korenina. ZeliπËna raba Regrat je diuretik, kar pomeni, da æene na vodo; spodbuja odvajanje blata (je laksativ) in izloËanje æolËa (pravimo, da je holagog), poleg tega pa kot antirevmatik tudi lajπa revmatske teæave. Po ljudskem izroËilu se uporablja proti zastoju seËa in ledviËnim kamnom, saj moËan seËni tok potegne ledviËni pesek s seboj. Ugodno vpliva na prebavne motnje in zaprtje zaradi lenega Ërevesja in slabega izloËanja prebavnih sokov, ker pospeπuje delo vseh izloËevalnih ælez: v æelodcu se izloËa veË kisline, v dvanajstnik pa se izceja veË æolËa iz jeter in sokov iz trebuπne slinavke. Regrat pomaga tudi pri æolËevodnih in jetrnih boleznih, æolËnih kamnih, vnetju æolËnika, zlatenici; lajπa zaËetne stopnje ciroze jeter in je uËinkovit pri miπiËnem revmatizmu, obrabljenih sklepih, ledvenem useku in vnetju iπiasa. 24 NA©A LEKARNA Novejπa dognanja Na živalih so preverili nekatere farmakološke lastnosti, to pa še ne pomeni, da so pri ljudeh enako izrazite. Listni izvlečki močneje ženejo na vodo kakor koreninski, oboji pa so po učinku primerljivi s sintetičnim diuretikom furosemidom. Učinkujejo zmerno protivnetno. S spodbujanjem beta celic trebušne slinavke znižajo krvni sladkor podobno kot sintetični antidiabetik tolbutamid. Delujejo tudi protitumorno, najbrž na enak način kot protitumorni polisaharidi, na primer lentinan. Pri ljudeh so z mešanico čajev, katerih sestavina je bil tudi regrat, zdravili virusni hepatitis in virusno vnetje jeter. Lekarniπko mnenje Regrat je dobro znano æivilo in preizkuπeno ljudsko zdravilo, vendar je na voljo le malo strokovnih izsledkov, ki bi upraviËili njegovo Ëislanje. KemiËna sestava in farmakoloπke raziskave na æivalih kaæejo, da je praktiËno nestrupen, vendar se pretirana raba Ëezmerni odmerki in Ëezmerno jemanje - odsvetuje. Pri æolËnih in revmatiËnih teæavah priporoËamo πtiritedensko kuro spomladi in jeseni. Pri æelodËnih teæavah, ki jih povzroËa pomanjkanje kisline, pijte Ëajni napitek pol ure pred jedjo. Pri ledviËnem pesku je mogoËe uporabiti vodni πok: Ëajni napitek dopolnite z vodo do poldrugega litra in popijte vso koliËino v 15 do 20 minutah. Neæeleni uËinki in strupenost Lahko povzroči alergijske reakcije, alergijska zmogljivost je šibka, imajo pa jo vsebujoči seskviterpenski laktoni. V navadnih odmerkih ni strupen. Prepovedi in opozorila Poročajo o alergiji na regratov dotik. Ni znano, da bi do alergičnih reakcij prišlo tudi po zaužitju, so pa te mogoče pri preobčutljivih posameznikih. Precej se lahko zveča delovanje drugih diuretikov, prav tako pa vpliva na zdravilsko zdravljenje sladkorne bolezni. Niso znane težave zaradi uživanja regrata med nosečnostjo. ¶ Misel Naravno zdravilo prepriča reko, da poišče morje, in prepriča zimo, da se prevesi v pomlad. Prava beseda mesto najde, zdravilo pa še pravi čas. NA©A LEKARNA 25 M E D I C I N S KO ZRCALO NARKOLEPSIJA – tudi zaspanost je lahko bolezen 1. DEL: Prepoznati narkolepsijo asist. dr. Lea Dolenc Groπelj, dr. med., Inπtitut za kliniËno nevroﬁziologijo, KC Ljubljana Motnje spanja so pogost pojav; ljudje največkrat tožijo o slabem nočnem spanju ali nespečnosti. Obstajajo pa tudi motnje spanja, katerih simptomi so ravno obratni in se odražajo kot huda dnevna zaspanost. Bolezen spanja, ki se med drugim kaže s številnimi napadi zaspanosti podnevi, se imenuje narkolepsija. 26 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 27 M E D I C I N S KO ZRCALO se vedno pojavi v povezavi z nekim nenadnim čustvenim dogodkom (smehom, jezo, presenečenjem, žalovanjem, razočaranjem, zadrego, navdušenjem ali spolnim vzburjenjem). Oblike katapleksije se razlikujejo po stopnji izrazitosti: diti svoje vsakodnevne obveznosti. Da ne bi izzvali napada, se pogosto umaknejo iz družabnega življenja, kar seveda negativno vpliva na posameznikovo čustveno zdravje in ohromi njegovo osebno, poklicno in družabno življenje. Napadi Posledica Ëezmerne dnevne zaspanosti in nepredvidljivih kratkih dremeæev podnevi so nesreËe na delovnem mestu in v prometu. N ajpogostejši simptom narkolepsije je čezmerna in neobvladljiva dnevna zaspanost, ki se pojavi ne glede na količino nočnega spanja prizadete osebe. Navadno se začne v dobi odraščanja ali v zgodnji odrasli dobi. Drugi klasični simptomi narkolepsije, ki se po navadi pojavijo pozneje v bolezni, pa so katapleksija (nenadna, kratkotrajna izguba mišične moči), prekinjen nočni spanec ali spanje po obrokih, hipnagogne in hipnopompne halucinacije (živa, neprijetnim sanjam podobna doživljanja) ter paralize ob uspavanju in prebujanju. Čezmerna dnevna zaspanost je oznaka za stanje, v kateri oseba čuti nezadržno potrebo po spanju, čeprav je ponoči spala dovolj dolgo. Pojavi se pri pri vseh bolnikih z narkolepsijo. Osebe, ki doživljajo napad čezmerne dnevne zaspanosti, 28 NA©A LEKARNA zaspijo v času, ko ne smejo ali si ne želijo spati – na primer sredi pogovora, vožnje z avtomobilom, med delom, jedjo, lahko celo med hojo. Napadi dnevnega spanja se lahko pojavijo brez predhodnega opozorila, tudi večkrat na dan. Čezmerna dnevna zaspanost je lahko tudi simptom drugih bolezni, na primer nočne apneje (kratkih prekinitev dihanja med spanjem), sindroma nemirnih nog ali periodičnih gibov udov med spanjem ...). Za postavitev diagnoze narkolepsija moramo zato pri osebi s čezmerno dnevno zaspanostjo potrditi še kakšen drug značilen simptom, na primer katapleksijo. Katapleksija je drugi najpogostejši simptom narkolepsije. Pojavi se pri 60 do 90 odstotkih bolnikov z narkolepsijo. Bolniki ga opisujejo kot nenadno, kratkotrajno izgubo mišične moči, ki med napadom se lahko pojavi klecanje kolen, šibkost v rokah, obrazne mišice postanejo ohlapne, glava omahne, govorjenje postane nejasno in nerazločno, oslabi lahko celotno telo, da se oseba nenadoma sesede kot vreča. Napad katapleksije po navadi traja od nekaj sekund do nekaj minut. Prizadeta oseba se med napadom dogajanja zaveda (je ves čas pri zavesti), vendar ne more govoriti. Simptome katapleksije opazimo pri osebah, starih od 15 do 30 let, navadno po pojavu simptomov čezmerne dnevne zaspanosti. Pogostnost napadov je različna: od več napadov vsak dan do nekaj napadov na leto. 75 odstotkov vseh oseb s katapleksijo poroča o vsaj enem napadu na dan. Zaradi napadov katapleksije poskušajo prizadete osebe velikokrat spremeniti ali prilago- katapleksije sicer niso življenjsko nevarni. Tudi padci ob kataplektičnih napadih so po navadi počasni in osebe se ob njih navadno ne poškodujejo. Za osebe z narkolepsijo je značilno tudi prekinjeno nočno spanje ali spanje po obrokih. O prekinjenem spancu s pogostim prebujanjem poroča 60 do 80 odstotkov oseb z narkolepsijo. Osebe z narkolepsijo v 24 urah ne spijo več kot zdravi ljudje; primanjkljaj prekinjenega nočnega spanja se kaže kot huda čezmerna dnevna zaspanost in napadi spanja podnevi. Hipnagogne in hipnopompne halucinacije so živa, neprijetnim sanjam podobna doživljanja, ki se pojavljajo pri 80 odstotkih oseb z narkolepsijo ob uspavanju (hipnagogne halucinacije) ali ob prebujanju (hipnopompne NA©A LEKARNA 29 M E D I C I N S KO ZRCALO halucinacije). Podobe so videti zelo resnične in lahko vzbujajo grozo. Nastanejo zaradi porušene arhitekture spanja pri narkoleptikih in takojšnjega uspavanja v fazo REM pri spanju. Paraliza ob uspavanju in prebujanju so kratkotrajne nesposobnosti govora ali premikanja v trenutku, ko oseba zaspi ali se prebuja. O tej motnji poroča 80 odstotkov oseb z narkolepsijo. Paraliza lahko traja od nekaj sekund do nekaj minut. Čeprav stanje ni nevarno, se ga osebe, ki se svoje motnje spanja še ne zavedajo, prestrašijo, še zlasti, če ga spremljajo hipnagogne halucinacije. Tudi paralize nastanejo kot posledica motenega REM-spanja. Raziskave kažejo, da se narkolepsija pojavlja v družinah; 8 do 12 odstotkov oseb z narkolepsijo ima bližnjega sorodnika s to motnjo. Natančen način dedovanja še ni znan. Obstajajo pa labora- 30 NA©A LEKARNA torijski in genetski testi, s katerimi si pomagamo pri postavitvi diagnoze narkolepsije. Menijo, da narkolepsija prizadene približno eno na 2000 oseb obeh spolov in vseh ras. V Evropi ima to motnjo okrog 200.000 ljudi. Bolnikov z narkolepsijo se velikokrat tudi dlje časa ne prepozna in nimajo postavljene pravilne diagnoze. Nemalokdaj so ocenjeni kot leni, nezainteresirani, celo kot psihiatrični bolniki. Zato imajo lahko že kot otroci težave v šoli, pozneje na delovnem mestu, v domačem in drugem socialnem okolju. Nezdravljena narkolepsija je večkrat vzrok nesrečam v prometu in na delovnem mestu. ¶ O narkolepsiji in katapleksiji bomo pisali tudi v prihodnji πtevilki revije Naπa Lekarna. Bralce vabimo, da se nam oglasijo z morebitnimi vpraπanji na to temo. NA©A LEKARNA 31 OT R O C I I N M L ADOSTNIKI Rojstvo otroka lahko sproži tudi občutja žalosti mag. Ana Polona Mivπek, dipl. bab., Visoka πola za zdravstvo, Oddelek za babiπtvo V elike življenjske prelomnice, kakršna je tudi rojstvo otroka, pomenijo za posameznika določen stres. Rojstvo novega družinskega člana od para zahteva množico hitrih prilagoditev, sprejemanje novih družbenih vlog in ponovno vzpostavitev ravnovesja v partnerski zvezi. Če so razlike med željami oziroma idealom materinstva, ki si ga ženska ustvari na podlagi družbeno pričakovanih predstav, in realnostjo prevelike, se to lahko izraža v razočaranju, samoobtoževanju, krivdi, jezi, žalosti in konec koncev tudi v depresiji. Rojstvo otroka velja za lep in srečen dogodek, ki naj bi se ga ženska veselila. Pogosto pa se lahko srečamo prav z nasprotno reakcijo – žalostjo in jezo, celo depresijo. Vendar se ženske zaradi družbeno pričakovanega vedenja bojijo priznati svojih negativnih čustev. Treba je sprejeti tudi možnost, da rojstvo otroka včasih sproži žalost. 32 NA©A LEKARNA Osnovne znaËilnosti poporodnih depresivnih stanj Občutki žalosti po porodu so pogosti in dosegajo različne stopnje intenzitete. Poporodna otožnost je najblažja oblika, ki prizadene približno 66 % žensk (po različnih raziskavah delež znaša od 50 do 80 %) in je posledica porušenega hormonskega ravnotežja. Glavni simptom je nihanje razpoloženja. Navadno se začne v prvih petih dneh po porodu in traja nekaj dni, včasih le par ur. Ne pušča posledic in navadno ne zahteva posredovanja zdravstvenih strokovnjakov; vsaj ne v smislu zdravljenja z zdravili. Kadar traja dlje, v 20 % preide v poporodno depresijo, to pa je mogoče preprečiti – s podporo, pogovorom in empatijo. Druga skrajnost je poporodna psihoza, ki je k sreči zelo redka – občuti jo le 0,2 % žensk po porodu. Navadno izbruhne v prvem mesecu po porodu in traja od šest tednov do šest mesecev. Simptomi vključujejo halucinacije, tresavico, zmedenost ... Lahko je navzoča celo želja po samomoru in detomoru. Glede na to, da je izbruh nenaden in sprememba vedenja očitna, je poporodno psihozo lahko opaziti. Potrebna sta hospitalizacija in takojšnje zdravljenje. Poporodna depresija prizadene 10–15 % žensk po porodu. Je eden najpogostejših zapletov poporodnega obdobja. Je resnejše in dalj trajajoče stanje kot poporodna otožnost in potrebuje strokovno obravnavo. Ker pa ni tako očitnega izbruha kot pri poporodni psihozi, jo je težje odkriti. Raziskave navajajo kar nekaj dejavnikov tveganja (npr. zakonski stan, zadovoljstvo v partnerski zvezi, socialna podpora, socialno-ekonomski status, samospoštovanje, predporodna depresija ali tesnobnost, pretekla depresivna epizoda ali pretekla izkušnja poporodne otožnosti, načrtovanost oz. NA©A LEKARNA 33 OT R O C I I N M L ADOSTNIKI ZA NOSEČNICE Optimalno pokriva povečano potrebo: Natal Aktiv napitek za nosečnice 34 NA©A LEKARNA Dnevna ve~ja potreba po vitaminih in hranljivih snoveh v nose~nosti*: zaželenost nosečnosti, stresni življenjski dogodki, stres v zvezi z nego otroka, otrokov značaj idr.), vendar pa so ugotovitve raziskav različne, celo nasprotujoče si. Nekateri somatski simptomi, kot so izguba telesne teže, motnje menstruacijskega ciklusa, spremembe teka in nizek libido, motnje spanja in utrujenost so lahko normalne spremembe, značilne za poporodno obdobje. Ker dejavniki tveganja niso jasno opredeljeni, je preventivno delovanje oteženo. Tuja literatura opisuje številne metode, ki se jih lahko uporablja pri ugotavljanju tveganja za pojav poporodne depresije; kljub vsemu pa diagnozo lahko postavi le strokovnjak s kliničnim pregledom. Ni še jasno, ali so poporodna otožnost, depresija in psihoza tri različna stanja ali eno samo, ki variira v svoji resnosti. 1 porcija (20 ml) pokrije povečano potrebo po vseh pomembnih vitaminih & mineralih • 100% sadne osnove • odličen okus • vsebuje: folno kislino, jod, železo, vse pomembne vitamine in minerale • najvišja kakovost Vpliv materine poporodne depresije na otroka in druæino Poporodna depresija izbruhne v času, ko se vzpostavljajo temelji odnosa mati – otrok. Vpliva na materino percepcijo glede lastne zmožnosti za starševstvo ter lahko posredno vpliva na otrokov razvoj, saj njegove potrebe po ljubezni navadno niso zadovoljene, okrnjena pa je tudi njuna medsebojna komunikacija. Otroci depresivnih mater so ali bolj pasivni ali pa bolj razdražljivi kot njihovi vrstniki. Večkrat jokajo in njihova obrazna mimika je slabše razvita. Pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. V želji, da bi vzpostavili vez z materjo, lahko posnemajo njeno vedenje, kar se odraža kot mikrodepresija. Ironično je, da je družina, socialni konstrukt, ki je nastal ravno z nalogo nadaljevanja vrste, najbolj na udaru prav v času rojstva novega člana. Če ženska po porodu razvije depresijo, trpi tudi njen odnos s partnerjem. Starševstvo spremeni življenje obeh partnerjev, zato tudi moški po porodu zlahka postanejo depresivni, saj se njihova vloga nenadoma spremeni in se od njih zahteva večja odgovornost. Delež po porodu depresivnih partnerjev naj bi bil od tri pa vse do 42 odstotkov, odvisno od intenzitete počutja. Dejavniki tveganja za depresijo po rojstvu otroka so predvsem depresija v preteklosti ter partneričina depresija in s tem posledično pomanjkanje podpore. Bolj izpostavljeni so starejši partnerji, tisti, ki so prvič postali očetje, ki imajo slabšo socialno mrežo podpore, nižjo izobrazbo, več negativnih življenjskih izkušenj ter nezadovoljujoč odnos s partnerico. Predvsem se moramo zavedati dejstva, da so otrok, mama in oče trije med sabo povezani členi družine, zato vsako dejanje in počutje enega od njih vpliva tudi na druga dva. Tako je pri poporodni depresiji vedno potrebna obravnava celotne družine. DOZIRANJE: 1 merica (20 ml) dnevno (eno pakiranje vsebuje 20 dnevnih porcij) * po Nem{ki dru`bi za prehrano ZA DOJEČE MATERE Posebej primerno za čas dojenja: Dva osvežujoča napitka HIPP Natal Aktiv Napitek za dojenje z železom Napitek za dojenje s folno kislino • • Napitka iz 65% sadnega dela z malo kalorijami Že 1 kozarec napitka za dojenje občutno pomaga pri povečani potrebi po hranljivih snoveh Priporočilo za uživanje: 1-2 kozarca dnevno Bio čaj za dojenje Instant čaj za dojenje • • • • • • Spodbuja nastajanje mleka Najboljša BIO kakovost Brez dodanih arom Brez dodanega sladkorja S svežim okusom po limoni Dobrega okusa in učinkovit tudi hladen Priporočilo za uživanje: 3-6 skodelic čez35dan NA©A LEKARNA OT R O C I I N M L ADOSTNIKI Dolgo časa je prevladovala miselnost, da so poporodnim depresivnim stanjem podvržene le ženske zahodnih, razvitih dežel, saj so se s tehnološkim in kulturnim razvojem oddaljile od svoje naravne vloge materinstva, vendar so raziskave v različnih družbah – tako razvitih kot nerazvitih – odkrile podobno pogostnost poporodne depresije. Poporodna depresija v razliËnih Ëasovnih obdobjih in kulturah Poporodne duševne težave so prvič omenjene že v antičnih časih. Prvi primer je opisal Hipokrat. Sčasoma so se prepričanja o vzroku poporodnih depresivnih stanj v skladu z mentaliteto časa spreminjala. V srednjem veku so menili, da so žensko po porodu obsedli demoni. V času protestantizma so prevladali religiozno obarvani vzroki; nosečnost, boleč porod in materinstvo so imeli za sredstvo zveličanja za izvirni greh; duševna zmedenost po porodu je bila logična posledica. V 19. stoletju so prvič poskušali poporodnim depresivnim stanjem najti razumsko razlago. Holm je trdil, da so posledica infekcije, Magnan je vzroke iskal v dednosti, Regis pa je menil, da je vzrok avtointoksikacija s telesu lastnimi snovmi. Z vzponom psihoanalitičnega gibanja v sredini 20. stoletja je prevladala misel, da je materinstvo osrednja ženska vloga in depresija posledica zavrtih spolnih želja oz. neprimernega spolnega razvoja. Louis Victor Marce, francoski zdravnik, je bil prvi, ki je poporodna depresivna stanja podrobneje opisal in trdil, da vsaka ženska po porodu lahko zapade v stanje čustvene labilnosti, četudi je drugače psihično trdna osebnost. V šestdesetih letih 20. stoletja so se pojavila prepričanja o biološkem vzroku poporodne depresije. Na podlagi postavke, da jo povzročajo hormoni in dednost, je Römer razvil tezo, da je vzrok poporodnih depresivnih stanj endogena predispozicija ženske, porod pa je sprožilni dejavnik. Šele z začetki feminističnega gibanja je v ospredje stopil tudi psihosocialni vidik poporodnih depresij. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja se je s spremembami vloge žensk, ki so vse bolj prodirale v javno sfero, spremenilo tudi pojmovanje materinstva in s tem poporodnega duševnega zdravja. Šele leta 1950 so poporodna depresivna stanja prvič opisali kot nepsihotične motnje. Začeli so dopuščati možnost, da je družba tista, ki s svojimi visokimi in nedosegljivimi merili materinstva ženske peha v duševne travme. Nasprotujočim si mnenjem o izvoru poporodnih depresij še danes ni konca. Kljub različnim dokazom in mnenjem resničen vzrok depresij po porodu še ni poznan. Vseeno pa obstajajo manjše razlike; evropske in avstralske ženske so manjkrat depresivne po porodu kot ženske v Združenih državah Amerike, poporodni depresiji pa so najbolj podvržene Azijke in južnoafriške ženske. Verjetno je glavni vzrok za razlike kulturno odvisna percepcija žensk glede nosečnosti, rojstva in s tem želene podpore v tem času. Na individualno stališče žensk večinoma vplivajo norme, vrednote in pričakovanja družbe. Izražanje neugodja, pritoževanje in samopomilovanje je v nekaterih družbah nezaželeno in ženske so vzgojene, da svoje nezadovoljstvo in osebne probleme zatrejo. V takih družbah je pogostnost poporodnih depresivnih stanj lažno nižja. Prav tako je od kulture odvisna percepcija podpore. Nekatere družbe bolj cenijo emocionalno podporo, v drugih pa je pomembnejša praktična pomoč. 36 NA©A LEKARNA Mnoge tradicionalne družbe imajo posebne predpise glede vedenja žensk v prvem mesecu po rojstvu otroka. Ta pravila sočasno tudi deﬁnirajo odnos družbe do ženske. Otročnice in njihove družine so upravičene do posebne pozornosti in pomoči v prvih šestih tednih po porodu. Na Japonskem obstaja običaj, imenovan Stagaeri-Bunben, ki materi omogoča praktično pomoč v prvem mesecu po porodu in ji tako olajša prehod v starševstvo. Podobni običaji in navade omilijo stres v poporodnem obdobju in s tem manjšajo možnost za razvoj poporodne depresije. Mogoče je, da prav pomanjkanje tradicionalnih običajev v zahodnih kulturah prispeva k razvoju poporodnih depresivnih stanj. Etika individualizma, tekmovalnosti, mobilnosti, ekonomičnosti in medikalizacija poroda materinstvu niso v pomoč. Moderna družba od ženske po porodu pričakuje, da bo ob vrnitvi iz porodnišnice normalno funkcionirala in njene potrebe glede na psihično in ﬁzično ranljivost niso upoštevane. V preteklosti je razširjena družina nudila podporo, pomoč in znanje. Ti elementi so z nastankom nuklearnih družinskih celic izginili. Materinstvo ni instinktivno, marveč zahtevna, priučena veščina, ki se jo je ženska nekoč naučila iz opazovanja v primarni družini. Prav zaradi izolacije od primarne družine je učenje teh spretnosti v današnjem času oteženo. Na poti k sreËi Premagovanje depresije je dolgotrajna in težka naloga. Strokovnjaki poleg podpore in empatičnega odnosa svetujejo različne oblike psihoterapije (od podpornih skupin pa vse do profesionalnih obravnav). Farmakološko zdravljenje se predpiše le, če se depresivno stanje ne odziva na psihoterapevtske metode. Takrat je treba upoštevati speciﬁčnost poporodnega obdobja (dojenje in prenos učinkov zdravila na novorojenčka). Obstajajo tudi različni načini, kako si lahko pomagamo sami. Tuja literatura navaja številne komplementarne metode, ki so uporabne kot dopolnilno zdravljenje za lajšanje posameznih simptomov depresije. Proti občutkom tesnobe ugodno deluje masaža, za lajšanje nespečnosti se svetuje hipnoza. Nekaterim pomaga akupunktura, spet drugim muzikoterapija in izrazni ples. Fizična aktivnost lajša simptome brezvolje zaradi porasta endorﬁnov; podobno izboljšuje počutje tudi pestovanje novorojenčka »koža na kožo« (kengurujčkanje). Glede na ugotovitve posameznih raziskav proti depresivnosti pomaga tudi izpostavljanje sončni svetlobi ali obsevanje z difuzno svetlobo. Posamezni prehranski dodatki prav NA©A LEKARNA 37 OT R O C I I N M L ADOSTNIKI tako lajšajo določene simptome poporodnih depresivnih stanj – kalcij deluje proti nespečnosti, magnezij izboljšuje tek, omili razdražljivosti in anksioznost. Šentjanževka je učinkovita za zdravljenje blagih in zmernih oblik depresij. Strokovnjaki trdijo, da bi se lahko 75 % vseh poporodnih depresivnih stanj obravnavalo v sklopu primarnega zdravstvenega varstva. Če je pri resnejših oblikah potrebna hospitalizacija, naj bi otrok ostal skupaj z mamo, zagotoviti pa mu je potrebno varnost (če obstaja nevarnost detomora). Cilj zdravljenja ni zgolj doseči remisije simptomov, temveč tudi zgraditi ter utrditi odnos mati – otrok. Če je potreba po hospitalizaciji, bi bila torej najboljša rešitev obravnava v centrih ali enotah, ki omogočajo sobivanje otroka in matere oz. celotne družine (»mother-baby units«). Materinstvo in æalost Nekdaj je bilo materinstvo izredno cenjena vloga. Danes pa kljub velikim besedam o lepotah materinstva družbena ureditev ni vedno taka, da bi podpirala mlade družine. Rojstvo otroka lahko zahteva odpoved kariernim ciljem, pogosto je združeno z velikimi spremembami v partnerskem odnosu, neprestano odgovornostjo in odpovedovanjem, nižjim socialnim statusom, socialno izolacijo … Ni torej presenetljivo, da imajo nekatere ženske materinstvo za izgubo – poklicne identitete, avtonomije, partnerskega odnosa in življenjskega sloga. In tem vloga matere prav gotovo ni v veselje. Verjetno so v manjšini, a kljub temu njihovih občutkov ne gre zanemariti. Nikjer ne piše, da je ob rojstvu otroka dovoljena le sreča – dopustiti moramo tudi možnost občutij, kot so žalost, jeza in malodušje. Prav zaradi družbeno pričakovanih odzivov na novorojenega otroka in strahu pred stigmatizacijo ženske kljub negativnim čustvom o tem ne govorijo in ne poiščejo strokovne pomoči. Potrebujejo podporo in pomoč, predvsem pa imajo pravico čutiti drugače, kot zahtevajo kulturne norme. ¶ »e ste po porodu drugaËe razpoloæeni kot se vam zdi, da bi æeleli biti, pokliËite Telefon mama Zofa Tel.: 051 245 013 Nudijo informacije, podporo in pomoË æenskam v obporodnih stiskah. Lahko se tudi vkljuËite v podporno skupino za æenske. 38 NA©A LEKARNA »e se rodi nedonoπenËek ali nedonoπenka lahko svojo skrb podelite v Druπtvu za pomoË prezgodaj rojenim otrokom, Zaloπka cesta 11, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 522 62 47 www.nedonosencek.net PomoË in svetovanje v primeru splava ali otrokove smrti nudijo v Druπtvu Solzice, Naselje NE 17, 8270 Krπko. Tel.: 041 532 916 Pomagajo in svetujejo æalujoËim starπem in svojcem ob sooËanju z izgubo otroka med noseËnostjo ali kmalu po porodu. www.solzice.com NA©A LEKARNA 39 S A N J S K A KO LU M N A M oja hči Anna ne kadi. Tega sem vesela, čestitam ji za njeno voljo, pokončnost, neomajnost v vsem, ki je ni nikdar zapustila, toda včasih bi dala vse, da bi skupaj skadili kakšen čik, molče, samo midve, izgubljeni med vrtinci dima. Tako bi delili nekaj prepovedanega, kar bi naju zbližalo, ampak misliti na take stvari ni primerno. Tega prava mati ne počne. Mati je svetnica, to se ve. Deli modre nasvete, v pravem trenutku izreče prave stvari, polna je miline in ljubezni, pripravlja slastne jedi in recepte zanje bo kasneje predala v porumenelem zvezku na spiralo, popisanem s svojo lepo pisavo (mati pač seveda piše lepo, lično, razložene, povezane, zaokrožene, gladko prehajajoče črke, besede kakor neskončno nežne kretnje), receptom bo dala naslove, natančno navedla sestavine, trike, da se omaka posreči, male skrivnosti, zaradi katerih bo to recept, podedovan po materi. Takole v romanu Annina poroka razmišlja ženska, mati triindvajsetletne hčerke Anne, ki se bo tistega dne poročila. Pravzaprav se celotna zgodba odvija v enem samem dnevu, dnevu Annine poroke. Ta dan ni navaden dan, pa tudi Annina mama ni navadna mama. Annina mama Sonia je mama, ki je obrnila svet mam na glavo in se s tem podala v neznani samotni svet, nam pa pripravila cel kup dilem, vprašanj in presenečenj. 40 NA©A LEKARNA Mama, ki je modernejša od hčerke, mama, ki je bolj neodgovorna od hčerke, mama, ki ni polna nasvetov, mama, neobremenjena z vsakdanjimi pravili, mama, izgubljena v svojem lastnem svetu, mama, ki se ne zna vesti na poroki. Pa pojdimo po vrsti. Sonia je rojena na otoku Mauritiusu staršem indijskega porekla, kjer je živela zelo naravno, preprosto življenje in od koder je kot zelo mlada punca za vedno odšla, željna pustolovščin in novega življenja. Novo življenje se ji je kmalu odprlo, ko se je romantično zaljubila in zanosila. Tu se začne njena posebnost. Očetu svojega otroka, belcu, ni uspela sporočiti novice, ker ga je imela preveč rada. In mu s tem ni dala možnosti samostojne odločitve. Hčerko, belko, je vzgajala sama in se vsak dan spoprijemala z dejstvom, da sta si zelo različni. In da se zaradi te različnosti iz dneva v dan počuti bolj manjvredno. S tem je začrtala osnovne poteze sebe kot ženske in sebe kot matere. Čez dvajset let, ko se hčerka pripravlja na poroko, so te poteze že zrele, izdelane in jo kar precej mučijo. Do moških se počuti krivo in nepoznavalsko, hčerka pa je edini človek, s katerim ima resničen odnos, torej si ni težko predstavljati, da nanjo projicira vse svoje življenje. Težava pa je v tem, da hčerka za njeno življenje ni preveč dovzetna; ima svojega, pa še to je za 180 stopinj obrnjeno od njenega. Mama bi rada uživala s hčerko, saj nikogar drugega nima, z njo poslušala glasbo, z njo razpravljala o fantih, z njo kadila, z njo delila življenjska spoznanja. Komu naj pove, da se ji zdi njen fant dolgočasen? Komu naj pove, da se ji zdi ekonomija sterilna? Komu naj pove, da je lepo, če v življenju nekaj čutiš? Komu naj pove, da je nekoč ljubila? Hčerka je gluha za vse in ima na vse svoje odgovore. Brezizhoden položaj. S tako brezizhodnostjo se znajde na poroki, in tam dela vse po skrbno izdelanih navodilih svoje hčerke, svoje stroge malomeščanske hčerke, ki jo ima tako neizmerno rada. In se ves čas boji in trepeta, da bo naredila kaj narobe, kaj po svoje, kaj takega, kar bo hčerko zmotilo, jo vrglo iz tira, da jo bo oštela, da ji bo dala vedeti, da je prav zares nesposobna in da je kar vedela, da bo tako ... Matere in hčere, v literaturi ne tako zelo obdelana tema, v Annini poroki pa vpijoč odnos dveh žensk, ki sta se znašli v omenjenih vlogah. Sta mati in njena hčerka enakovredni, sta tekmici, sta čustveno odvisni druga od druge, se druga druge bojita, sta ponosni druga na drugo, ima ena prevlado nad drugo? Iz literature poznamo primere mater in sinov v različnih razmerjih, čudnih, zavojevalskih, bolnih, celo incestoidnih, kaj pa matere in hčerke? Je sploh mogoče, da se med njima razvije nenavaden odnos? In kaj se zgodi, če je mama manj konvencionalna od hčerke, manj odgovorna, zabavnejša, bolj otročja? Hčerka ukazuje mami, kako naj se vede, kaj naj dela, kaj naj misli. V Annini poroki je to še izrazitejše; Sonia ni samo značajsko manj konvencionalna, manj stroga, ampak tudi druge rase, druge kulture, na francoskih tleh celo manjvredne. Medtem ko mama razmišlja, kako bi bilo ﬁno, če bi Annin fant vsaj kdaj po nesreči recimo polil omako ali frcnil košček mesa z mize, Anna tarna: »Poročiti se bosa je prismojeno, mami.« Annina poroka, zelo lucidno in zabavno branje, lahko tudi enodnevna introspekcija pripovedovalke, matere, ki izgublja hčerko in ob tem doživlja svojo notranjo preobrazbo. Zelo življenjska zgodba francoske pisateljice, mauricijske priseljenke Nathache Appanah, je na francoskem knjižnem sejmu dobila nagrado občinstva za najboljši roman leta, neki kritik pa jo je celo označil za popolno zgodbo. ¶ — VERONIKA SAJE, diplomirana arhitektka, graﬁčna oblikovalka, urednica več knjig, med drugim tudi slovenske izdaje odmevnega romana Annina poroka avtorice Nathache Appanah. Knjigo je iz francoščine prevedla Katja Zakrajšek, pri založbi Sanje pa izide marca, v »mesecu materinstva«. www.sanje.si NA©A LEKARNA 41 P O RT R E T FA R MACEVTA Najkrajša pot med dvema človekoma je nasmešek. Tina Pintar, mag. farm. Lekarna Sežana Fotograﬁja: Æiga Koritnik 42 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 43 V G I BA N J U Diabetično stopalo: Ne spremljajte rekreativcev od daleč, pridružite se jim! Pozitivni učinki telesne vadbe za diabetične bolnike, so že dolgo poznani. Povečana zmogljivost telesnih mišic ugodno vpliva na rezistenco insulina, zmanjšana telesna teža pa ugodno vpliva na metabolizem glukoze. Z redno telesno aktivnostjo se zmanjšata visok krvni tlak in povišane maščobe v krvi, ki sta redna spremljevalca sladkorne bolezni. Vsi našteti dejavniki telesne aktivnosti zmanjšajo verjetnost nastanka srčne in možganske kapi, čemur so diabetični bolniki izpostavljeni še bolj. Do sedaj so se diabetični bolniki pogosto izogibali športu in rekreaciji, saj niso imeli primerne obutve. Sedaj pa je podjetje Asics na evropski trg lansiralo nov športni čevelj Comfort Walking shoes GEL - Cardio, prirejen predvsem bolnikom s sladkorno boleznijo, saj imajo le ti pogosto težave zaradi zelo občutljivih nog. Čevelj je zasnovan tako, da zmanjša draženje kože stopala, saj na notranji strani nima nobene šivne linije. Športni čevelj je iz nežnega Nubuk usnja na zunanji strani in kombinacije Lycre ter mreže iz bambusa in aktivnega oglja na notranji strani. Ta kombinacija materialov je zračna in prilagodljiva obliki stopala. Hkrati pa zmanjša verjetnost nastanka vnetja na stopalu, saj je notranjost GEL Cardio obložena z antibakterijskimi materiali, kot je Comfordry vložek za podplat z Memory funkcijo, ki poskrbi za odlično prileganje podplata stopalu in optimalno odvajanje vlage. ¶ 44 NA©A LEKARNA Oglasno sporoËilo Mnogi bolniki s sladkorno boleznijo se izogibajo športnim aktivnostim zaradi bolečih stopal. Diabetes vpliva med drugim na obliko stopala, ki se počasi spreminja in zahteva prilagojeno obutev. Podjetje Asics ima rešitev za vas! Z A M I ZO Zajtrki Pred časom smo v reviji pisali o tem, da je zajtrk izjemno pomemben za naše zdravje in najboljši uvod v vsakodnevne napore. Povabili smo vas tudi k sodelovanju, in sicer, da nam pošljete predloge, kaj jesti zjutraj, ali da opišete svoj zajtrk. Prejeli smo nekaj zelo zanimivih zamisli; tokrat objavljamo prve tri. Z zanimanjem jih je prebrala tudi urednica rubrike Za mizo Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh., in jih ocenila s strokovnimi očmi. Pozdravljeni, pošiljam dva predloga za zajtrk, s katerima se odzivam na vaše vabilo k sodelovanju, objavljeno v reviji Naša lekarna. Z lepimi pozdravi, Nadka Mazi iz Ljubljane 1. Okusen domači zajtrk Skutni narastek s sadjem Recept za 4 osebe vključuje naslednje sestavine: - 4 kose starega kruha (prepečenec, žemlje ...) ali kvašenega peciva - 400 ml posnetega mleka - nastrgano limonino lupinico (bio limona) - ščep soli - 100 g sladkorja v prahu - 3 kapljice vaniljeve arome - 200 g posnete skute Način priprave: 1. Rezine kruha (peciva), debelega približno 1 cm, postavimo v posodo ter jih prelijemo s toplim mlekom, ki smo mu dodali limonino lupinico, 6 žlic sladkornega posipa, vaniljevo aromo in sol. Rezine pustimo, da se dobro prepojijo. 2. Skuto dobro zmešamo z jajci in dodamo 100 g sladkorja v prahu. Pekač za narastke namastimo in vanj izmenično polagamo namočen kruh in plast skute. Na vrhu naj bo skuta, na dnu pa kruh. Pečemo 45 minut pri 200 °C v predhodno ogreti pečici. Mlečna kava Za belo kavo si lahko skuhamo navadno ječmenovo kavo iz skodelice vode in žlice mlete ječmenove kave. Vodo zlijemo v lonček in damo na štedilnik. Ko zavre, stresemo vanjo jedilno žlico kave, premešamo, pustimo, da še malo povre in odstavimo. Nato precedimo skozi gosto cedilo, zalijemo s pol skodelice mleka in dodamo jedilno žlico sladkorja, po želji pa tudi žlico ali dve sladke smetane. Pijemo vroče ali toplo. 46 NA©A LEKARNA - 6 jedilnih žlic sladkornega posipa - kozarec (720 ml) češenj, jagod, marelic, breskev ali drugega vloženega sadja, - strok vanilje - 4 jedilne žlice sladkornega posipa - ščep cimeta - 3 jedilne žlice jedilnega škroba - 2 jedilni žlici masla ali margarine 3. Kompotu odlijemo vodo in damo sadje v cedilo. Prevremo 1/4 l kompota in ga z dodatkom cimeta in stroka vanilje kuhamo 10 minut. Nato vaniljo vzamemo iz posode, v sok pa vmešamo gladko maso iz jedilnega škroba, 4 žlic sladkornega posipa in preostalega sadnega soka. Še enkrat prevremo, dodamo odcejeno sadje in pogrejemo (ne sme zavreti). 4. Pečen narastek razrežemo na kose, prelijemo s kompotom in serviramo. Še hitreje pa si belo kavo pripravimo z instantno mešanico za belo kavo. V skodelico damo 1 do 2 čajni žlički instantne mešanice za belo kavo. Zmešamo jo z jedilno žlico sladkorja, prelijemo s 3 žlicami vroče vode ali mleka in zmešamo v gladko maso. Nato zalijemo s skodelico vročega mleka, na vrh pa lahko damo še žlico stepene ali tekoče sladke smetane –tudi tiste iz prevretega domačega mleka. NA©A LEKARNA 47 Z A M I ZO Komentar Gospa Nadka, najlepπa hvala za obe zamisli za zajtrk. Predvsem mi je vπeË, da sta si predloga tako razliËna, bralci pa bodo zagotovo dodali πe kakπno svojo razliËico. MleËna kava in skutni narastek s sadjem Predlog za mleËno kavo mi je izredno vπeË, saj jo predvsem naπi otroci sploh ne poznajo veË, odrasli pa smo jo æe davno zamenjali za turπko ali ekspresno kavo. Æitna kava (jeËmenova kava ali proja) ima veliko netopne prehranske vlaknine. Kot smo v naπi rubriki æe velikokrat poudarili, jih Slovenci v meπani prehrani zauæijemo premalo. Æitno kavo lahko popijemo samo, brez mleka ali pa z njim ali z ælico ali dvema sladke smetane, kot predlagate sami - odvisno od naπega okusa in tega, komu jo pripravimo. »e jo bomo ponudili svojim otrokom in vnukom, jo brez slabe vesti pripravimo s polnomastnim mlekom ali smetano, za nas pa bo primernejπa z manj mastnim mlekom ali celo brez njega. Glede sladkorja: ne sladkajmo je preveË! Res je s pripravo æitne kave kar nekaj dela, je pa vsekakor boljπa izbira kot instantna meπanica za belo kavo, kjer na koliËino dodanega mleka, predvsem pa sladkorja ne moremo vplivati. K manj sladki mleËni æitni kavi se seveda imenitno poda sveæe pecivo. Skutni narastek s sadjem je naravnost idealen tudi zato, ker dopuπËa izbiro æivil. Namesto belega kruha lahko uporabimo polnozrnatega, zmanjπamo koliËino sladkorja ali ga nadomestimo z nizkokaloriËnim sladilom, namesto vloæenega sadja pa uporabimo sveæe. Skutin narastek s sadjem (za 4 osebe) 240 g 400 g 100 g 500 g 200 g 25 g 30 g 40 g Skupaj masa: Kos/4,00: kruh ali æemlja (4 kosi) delno posneto mleko sladkor v prahu sadje sveæe meπano delno posneta skuta sladkorni posip (manj kot v receptu!) jedilni πkrob margarina ali maslo 2054 514 kcal kJ 509 192 405 260 200 101 104 284 8609 2152 2134 812 1697 1085 836 424 435 1187 55,6 13,9 B g 18,5 13,6 0,0 1,7 21,6 0,0 0,1 0,1 53 13 M g 3 6 0 2 9 0 0 32 334 83 OH g 99 20 100 57 7 25 26 0 25,4 6,4 kcal = kilokalorije, kJ = kilojoule, B = beljakovine, M = maπËobe, OH = ogljikovi hidrati, PV = prehranska vlaknina 48 NA©A LEKARNA PV g 15,4 0,0 0,0 10,0 0,0 0,0 0,0 2. Zimski zajtrk Je praviloma topel – bolj vroč in za spoznanje kaloričnejši kot poletni. V mrzlem vremenu so primerni topli sendviči (na ogenj postavimo rešetko, nanje pa rezine kruha, obložene s sirom, šunko, salamo ipd.), vroče hrenovke, polpete, zrezki ali klobase, ocvrta jajca (spečemo jih v prostorni ponvi in jih močneje začinimo). Zraven se lepo poda domač kruh (črn ali polnozrnat), vroča kava, kakav, sadni čaj ali čokolada. Komentar Kot ste æe sami omenili, spoπtovana gospa Nadka, je to zimski zajtrk, dodala bi le, da je najprimernejπi za sobotno jutro. Vendar pa ne bo odveË, da se po takπnem zajtrku toplo obleËemo in obujemo ter se podamo na bliænji hrib ali daljπi sprehod po dolini. NA©A LEKARNA 49 Z A M I ZO Gospa Nada Porenta pa nam svetuje, kako si polepšati nedeljsko jutro. Eleganten nedeljski zajtrk Pomarančni čaj Sladokuscem in ljubiteljem čaja ponujamo recept za okusen pomarančni čaj. Za štiri skodelice potrebujemo 4 do 5 žličk čajne mešanice orangepekoe, eno pomarančo z neoporečnim (neškropljenim) olupkom, 8–12 nageljnovih žbic. Ogrejemo čajnik z vrelo vodo. Vodo odlijemo, v prazen čajnik stresemo 5 žličk čaja, prilijemo polovico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati dobrih pet minut. Medtem dobro operemo pomarančo in jo narežemo na tanjše rezine. Razpolovimo jih v polkroge in v vsakega vtaknemo po dva klinčka. Na dno vročih skode- Hrustljavo čajno pecivo Ker je med vsemi posladki še vedno najbolj priljubljeno drobno čajno pecivo, vam predlagamo, da svoje goste na čajanki razvajate s slastnimi čokoladnimi polmeseci, ki jih lahko pripravite že pred čajanko in vam bodo vzeli le 30–45 minut. Za 18 piškotov potrebujemo: Testo: - 125 g mletih mandljev - 125 g mletih lešnikov - 100 g marcipanove mase - 50 g kakava v prahu - 50 g drobno zrezane kandirane pomaranče Priprava Lešnike in mandlje zmešamo z marcipanom in dobro ugnetemo, dodamo kakav v prahu, kandirano pomarančo in limono ter rum in dobro zmešamo. Primešamo še trd sneg 4 beljakov in sladkor. Tako dobljeno testo zvaljamo 1/2 cm debelo, izrežemo polmesece (vsaj 36) in jih spečemo na pekaču, obloženem s pergamentnim papirjem (v vroči pečici jih pri 180 °C 50 NA©A LEKARNA lic postavimo po dva koščka pomaranče s klinčki, zalijemo s precejenim čajem in še vroče serviramo s kandiranim sladkorjem.* Paleta okusov, arom in čajnih mešanic sadnega, zeliščnega ali mešanega izvora je danes neizčrpna, zato bo gostiteljica lahko vedno znova presenečala in razvajala svoje goste. Podobno velja za posladke, ki jih ponudimo k čaju. Na voljo je vse, kar prija povabljencem – od vročega prepečenca in preprostih kruhkov z maslom, sladkimi ali slanimi namazi, do sira, oreškov, slanega in sladkega peciva, keksov, tort, kolačev, potic ipd. - 50 g drobno zrezane kandirane limone - 4 beljake - 4 cl ruma - 400 g kristalnega sladkorja Nadev: - 4 jedilne žlice marelične marmelade - 1 jedilna žlica mareličnega likerja (gostega soka za najmlajše) Preliv: - 100 g čokoladnega preliva (lahko ga pripravimo sami iz 100 g sladkorja v prahu, 15 g kakava v prahu in 15 g masla) pečemo 10–15 minut). Vzamemo iz pečice in ohladimo, nato pa polovico polmesecev namažemo z marmelado, razredčeno z likerjem ali sokom, in pokrijemo z nenamazanimi. Vse skupaj oblijemo s čokoladnim prelivom (kupljenega segrejemo ali pa ga nad parno kopeljo zmešamo iz navedenih sestavin). Pustimo, da se pecivo ohladi in postrežemo h kavi ali čaju. Komentar Spoπtovana gospa Nada, najlepπa hvala za zanimiv nedeljski zajtrk, zanimiv predvsem zaradi povabila prijateljev na zajtrk. V hitrem tempu, ki nam ga narekujejo dnevne obveznosti, se s svojimi prijatelji najpogosteje sreËamo “v stoje” na kakπni skodelici Ëaja, πe raje kave. Povabilu na diπeË nedeljski zajtrk se prijatelji prav gotovo ne bodo mogli upreti, pa tudi na pomanjkanje Ëasa se ne bodo izgovarjali. Recept za hrustljavo Ëajno pecivo je res nekaj posebnega, saj kot osnovni sestavini predlagate leπnike in mandlje namesto standardne bele moke. O tem, da je Ëajno pecivo energijsko bogato, ne bomo veliko govorili, le kot opozorilo, da ga na prijetni Ëajanki ne pojejmo preveË. Sicer pa predlagate, da na Ëajanki gostiteljica poskrbi za vse okuse in navade svojih povabljencev. Nekateri imajo raje sladko, drugi slano, eni si lahko privoπËijo nekaj veË energije, drugi manj. Po æelji posameznika paË! Hrustljavo Ëajno pecivo 125 g 125 g 100 g 50 g 100 g 120 g 400 g 80 g 100 g 100 g 400 g Skupaj celotna masa: Vrednost piπkota (1/18): mleti mandlji mleti leπniki marcipanova masa kakav v prahu kandirane pomaranËe in limone beljaki (4) kristalni sladkor marmelada mareliËna gosti sok Ëokoladni preliv ruma* (za aromo) 4652 257 kcal kJ 2979 3454 1920 716 98 250 6788 936 91 2247 B g 23,4 17,0 6,1 9,9 0,5 13,3 0,0 0,1 0,9 9,2 M g 68 84 18 12 0 0 0 0 0 32 OH g 5 4 69 5 5 1 399 55 4 54 711 825 459 171 24 60 1620 223 22 537 19479 1082 80,3 4,5 213 12 600 33 52,5 2,9 PV g 19,0 10,1 4,9 16,4 1,1 0,0 0,0 0,6 0,4 0,0 kcal = kilokalorije, kJ = kilojoule, B = beljakovine, M = maπËobe, OH = ogljikovi hidrati, PV = prehranska vlaknina NA©A LEKARNA 51 Z A M I ZO V reviji Naša lekarna sem prebrala, da iščete predloge za zajtrk. Pošiljam »svoj« zajtrk. Lep pozdrav, Branka iz Domžal Sama “kraljevsko” zajtrkujem že dolgo vrsto let in se odlično počutim. Tudi kilogrami so v redu (44 let, višina 173 cm, 54 kg). Imam ogromno energije, sem v dobri kondiciji (pretečem 10,5 km v 52 minutah). Takoj zjutraj spijem liter zelenega čaja. Na začetku vedno zajtrkujem sveže sadje (grenivka, grozdje ...) ali kislo zelenjavo (kisla repa ali zelje), potem si namažem na polnozrnati kruh lahki smetanov namaz in naložim peteršilj ali namažem sojin namaz in tudi dodam svež peteršilj ali kakšno drugo zelišče (majaron, šetraj, pehtran ...). Spijem kakav (mleko z 0,5 % maščobe). Za konec pojem suho sadje namesto sladice (rozine, slive ...). Po kruhu posujem semena (lan, sezam, bučno, sončnično ...). Počutim se odlično. Vabimo vas, da se nam pridružite s svojim predlogom za zajtrk, z žrebom pa bomo izbrali nagrajenca. Komentar Spoπtovana gospa Branka, æe iz vaπega pisma je Ëutiti, kako veliko energije imate! Tudi vaπ “kraljevski”zajtrk je zavidanja vreden. Predvsem zato, ker za razliko od klasiËnih zajtrkov vsebuje veliko prehranskih vlaknin tako topnih (sadje ali zelenjava) kot netopnih (suho sadje in semena), na katera predvsem dame rade pozabimo in imamo zato velikokrat teæave s prenapihnjenostjo in z nerednim odvajanjem blata, kar vpliva tudi na naπe slabo razpoloæenje. Pa se vrniva k zajtrku. »eprav za zajtrk pojeste celo paleto raznovrstnih æivil, menim, da energijski vnos ni pretiran. Poleg obveznega sveæega sadeæa ali skodelice sveæe zelenjave vam polnozrnat kruh zagotavlja enakomerno preskrbo z energijo do malice, smetanov oz. sojin namaz in skodelica kakava pa poskrbita za primeren vnos kvalitetnih beljakovin. Semena so pika na i vaπemu zajtrku, saj poskrbijo za poËasnejπo presnovo, zato do malice zagotovo ne Ëutite nobene lakote in se, kot pravite sami, poËutite odliËno. Naj vas spomnim le, da naπe telo potrebuje πe maπËobo, tudi zjutraj, zato bo veË kot dovolj, da maπËobo v mleku omejite na 1,6 % mleËne maπËobe in ne tako drastiËno. »e v “kraljevskem” zajtrku ni dovolj maπËobe, se tudi v maπËobi topni vitamini, ki jih s pestrim izborom æivil zauæijemo, ne morejo vgraditi v naπe telo. ©e besedica ali dve glede Ëaja. Vsakdo ima svoje navade glede pitja tekoËine. Zeleni Ëaj je primerna izbira za zaËetek dneva, bistveno boljπa od klasiËne kave. Glede koliËine pa imam malo pomislekov. Popiti liter Ëaja takoj zjutraj je za marsikoga nemogoËe. Pomembneje od koliËine popite tekoËine je, da naπe telo enakomerno skozi ves dan oskrbujemo z njo, zato priporoËam, da je Ëez dan popijemo dva do tri litre. Tako bo skodelica Ëaja za dobro jutro dovolj. Kraljevski zajtrk kcal 200 g 60 g 30 g 200 g 5g 10 g 30 g Skupaj grenivka polnozrnat ræen kruh delno posneta sveæa skuta delno posneto sveæe mleko kakav v prahu laneno, sonËniËno, buËno seme suhe slive kJ g 418 528 125 406 82 156 102 1817 100 126 30 96 20 37 24 433 Beljakovine 17,49 g (17 %) MaπËoba 8,73 g (19 %) Ogljikovi hidrati 64,82 g (64 %) B g 1,2 3,4 3,2 6,8 0,3 2,4 0,1 17,5 M g 0 0 1 3 0 3 0 9 OH g 18 27 1 10 4 0 6 65 PV 1,2 2,8 0,0 0,0 0,3 3,5 0,4 8,2 kcal = kilokalorije, kJ = kilojoule, B = beljakovine, M = maπËobe, OH = ogljikovi hidrati, PV = prehranska vlaknina 52 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 53 Z A M I ZO Koliko vode dnevno pa vi popijete? Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. inæ. Vsi dobro vemo, da je voda nujno potrebna za življenje. Velikokrat pa se premalo zavedamo, kaj pomeni redno popiti dovolj tekočine. Velika večina nas pije šele, ko začuti žejo, saj nas z njo organizem opozarja na pomanjkanje vode v našem telesu. Če pijemo, ko začutimo žejo, pomeni, da je organizmu že narejene nekaj škode, da mu že primanjkuje tekočine, zato se moramo navaditi piti redno. Redno nadomeščanje tekočine pomeni, da pijemo prej, preden nas naše telo opozori, da mu primanjkuje vode. V oda predstavlja več kot polovico telesne mase našega organizma. Pri odraslem človeku to pomeni 60 % telesne mase in se s starostjo povečuje. Nekoliko večji delež telesne mase zajema voda tudi pri majhnih otrocih, največji delež telesne mase pa doseže pri novorojenčku – kar 70 %. Voda je res izjemno pomembna za naš organizem, kar nam pove že podatek, da lahko človek zdrži brez hrane tudi več tednov, brez vode pa le nekaj dni. Voda v našem organizmu je sestavni del vsake celice, tkiva in kosti. Tri četrtine (75 %) vode v našem telesu je v krvi, celicah in mišicah, ena četrtina (25 %) pa v kosteh. Odrasel človek ima v telesu okoli 42 litrov vode, od tega 25 litrov v celicah, 14 litrov med celicami in 5 litrov v krvi. Čeprav je v krvi le 7 % vse vode, pa se njena količina ne sme spreminjati. 54 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 55 Z A M I ZO Po poroËilih Evropske komisije, ki je predloæila v sprejem tudi okvirno direktivo o vodah, je kar 20 % povrπinskih voda v Evropski uniji v resni nevarnosti zaradi onesnaæenja. Podtalnica zagotavlja okoli 65 % vse evropske pitne vode, 60 % evropskih mest pa pretirano izkoriπËa svoje podzemne vodne vire; obmoËje namakalnih povrπin v juæni Evropi se je od 1985 poveËalo za kar 20 %. Ker so naπi vodni viri tako obremenjeni, okvirna direktiva o vodah Evropske komisije doloËa jasen cilj, da je treba do leta 2015 doseËi “dobro stanje” vseh evropskih voda in zagotoviti trajnostno rabo vode po vsej Evropi. Voda ima v našem organizmu številne pomembne funkcije: • po krvi in limfnem sistemu celicam in tkivom prinaša hrano in kisik, • odplavlja odpadne snovi iz telesa, predvsem iz ledvic, • vlaži sluznice in sklepe, • pomaga organom pri pravilnem delovanju, • varuje nas pred vrsto bolezni: pred prehladi, zaprtjem, infekcijami, boleznimi sečnih poti in ledvičnimi kamni, • telesu dovaja potrebne minerale v sledovih, • omogoča uravnoteženost elektrolitov, ki pomagajo uravnavati telesno temperaturo in krvni tlak, • daje nam energijo pri delu in telesni vadbi, • pomaga pri lažji redukciji telesne teže, • skrbi celo za naš zunanji videz. Koliko vode moramo popiti na dan Preden odgovorimo na vprašanje, koliko vode moramo popiti, je prav, da pogledamo, koliko je naš organizem ob dobri preskrbljenosti z njo dnevno izloči. Glavnina vode zapusti naše telo prek ledvic z urinom (1500 ml), skozi kožo s potenjem je izgubimo okoli 1000 ml in približno 200 ml z blatom. Zato potrebujemo med 2000 ml in 2500 ml tekočine, da vzdržujemo dnevno bilanco vode. S hrano jo povprečno vnesemo vsak dan 1000 ml, pri metabolizmu je nastane dodatnih 250 ml, preostanek – 1500 do 2000 ml – pa je moramo dnevno v telo vnesti s pijačo, najbolje pitno vodo. Seveda so to le povprečni izračuni za odraslega človeka. Poleti, ko je vroče in se potimo, potrebujemo več tekočine, 56 NA©A LEKARNA tako kot takrat, ko se intenzivno ukvarjamo s športom. Tudi zdravstveno stanje nam narekuje, koliko tekočine bolnik potrebuje. Bolniki s kroničnim ledvičnim popuščanjem potrebujejo ogromne količine vode – čim več, tem bolje, pravimo. Dializni bolniki pa je praktično ne smejo piti, ker je žal ne izločajo več z urinom in bi preveč popite tekočine v organizmu zanje pomenilo dolgotrajnejšo dializo in kup zapletov z nihanjem krvnega tlaka. Če sklenemo: odrasel človek naj bi za normalno delovanje organizma popil v povprečju od 2 do 2,5 litra vode na dan (35 ml vode na kilogram telesne teže). Potrebno količino vode pri otrocih lahko izračunamo zelo preprosto, če vemo, da otrok potrebuje za prvih 10 kg svoje telesne teže 100 ml vode na kg telesne teže, za naslednjih 10 kg telesne teže 50 ml vode za vsak kg, za tretjih 10 kg telesne teže pa še 20 ml za vsak kilogram. Pozneje pa naj popije do 2 litra na dan. Primer: • 14-kilogramski malček potrebuje dnevno 1200 ml vode na dan ((100 ml x 10 kg) + (50 ml x 4 kg)), • 25 kg težka šolarka pa je potrebuje 1600 ml na dan ((100 ml x 10 kg) + (50 ml x 10 kg) + (20 ml x 5 kg)). NA©A LEKARNA 57 Z A M I ZO Slovenija je bogata z vodami, Ëeprav niso enakomerno prostorsko razporejene. Vodne povrπine v Sloveniji pokrivajo okoli 272 km2. Ljubljanski forum mladih za pitno vodo je organizacija mladih, ki jim ni vseeno za pitno vodo danes, jutri, pojutrišnjem ... Forum je 22. marca 2006, na svetovni dan voda, ustanovilo 54 dijakinj in dijakov ljubljanskih gimnazij. Pobudnik ustanovitve foruma je Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija, svojo podporo delovanju pa sta ob ustanovitvi foruma izrazila minister za okolje in prostor Janez Podobnik in takratna županja Mestne občine Ljubljana Danica Simšič. Novih članov bodo veseli na www.jh-lj.si/index. php?p=3&k=1135. 58 NA©A LEKARNA Zakaj je pomanjkanje vode (dehidracija) nevarno Dehidracija ali izsušitev pomeni pomanjkanje vode v telesu. Navadno nastopi kot posledica bolezenskega stanja (povišana telesna temperatura, driska, zastrupitev s hrano, bruhanje ...), lahko pa je posledica čezmernega potenja in izpostavljenosti vročini ob hkratnem manjšem vnosu tekočine. Zadnje omenjene težave so predvsem pogoste pri starejših ljudeh in majhnih otrocih. Zaradi izgube vode se v krvi poveča koncentracija natrija. Koncentracija natrija je zelo dober kazalnik količine vode v telesu. Telo namreč deluje tako, da vedno ohranja enako količino vode v telesu in s tem enako koncentracijo natrija v krvi. Ko se koncentracija natrija poveča, se v telesu začne zadrževati tekočina, zato se natrij razredči. Živčni center v možganih sproži občutek žeje, hipoﬁza pa začne izločati v kri antidiuretični hormon, ki ohranja vodo v ledvicah. Če s pitjem tekočine ne moremo nadomestiti izgube vode, lahko ogrozimo svoje življenje. Telo si prizadeva ohraniti vsebnost vode v vitalnih delih telesa. Ob hujši dehidraciji bo voda iz tkivnih zalog prehajala v kri. Celice se skrčijo in ne delujejo več pravilno, tkiva se izsušijo. Med najobčutljivejšimi celicami so možganske celice. Hudo pomanjkanje vode v telesu spremljajo glavobol, duševna zmedenost, znižanje krvnega tlaka, omedlevica, šok, hude okvare ledvic, jeter in možganov, koma in smrt. Pijmo dovolj tekočine (najboljša je voda!). Pijmo redno in ne samo takrat, ko nas na žejo opozori naše telo! ¶ NA©A LEKARNA 59 N AG R A D N A I G R A R E G A Æivijo! Sem Karmen iz Kopra. Brala sem revijo Naπa lekarna. Je zelo v redu. V njej najdem koristne informacije o zdravilih in zdravstvu. Moja ocena je 5. Lep pozdrav! Karmen GroziË iz Kopra Pozdravljeni! Najprej vam poπiljam lepe pozdrave iz Primorske oziroma Kopra, kjer je priljubljenost branja revije Naπa lekarna zelo velika... vsaj med mojimi prijateljicami in znanci! Rada prebiram knjige, razne Ëlanke, broπure in revije o zdravstveni tematiki (mislim, da je to tudi temeljno podroËje naπega vsakdanjega æivljenja), sicer pa v reviji Naπa lekarna najdem prav vse, tako da priznam - pogosto zahajam v lekarno, da mi le ne bi uπla kakπna πtevilka. Najbolj mi je, da o vsaki problematiki ali bolezni zapiπete izËrpno poroËilo o vseh njenih temeljnih lastnostih; vzrok, posledice, naËin zdravljenja in samozdravljenje. Skratka, zame sta daleË najboljπi. Veliko sem se nauËila od vas. Æelim vam πe naprej veliko uspehov pri snovanju in oblikovanju te zanimive revije. H. BartoliË dopolnil ipd.) in z vsako πtevilko revije bralcem “v æivo” ponudite testerËek z neËim novim in zanimivim. Tako bo industrija laæje predstavljala in plasirala svoje odliËne proizvode, mi pa bomo bolj obveπËeni in osveπËeni, hkrati pa se bomo lahko ljubitelji revije vsak mesec sproti, na svoji koæi prepriËali o uËinkovitosti predstavljenih novosti. ©e naprej vam æelim veliko uspeha pri oblikovanju Naπe lekarne in vas lepo pozdravljam, Nina. Nina Porenta iz Ljubljane Spoπtovani, rada bi se vam zahvalila za Ëudovito revijo, ki nam jo ponudite vsak mesec. Naπa lekarna je postala stalna spremljevalka mojega æivljenja. Vsak πtevilka je enkratna, po svoje zanimiva in koristna. Posebej pa sem bila prijetno preseneËena nad decembrsko revijo, ki ji je bil priloæen vzorËek Vichyjeve kreme Nutrilogie. Tedaj sem jo prviË preizkusila in tudi zaËela uporabljati, Podobno velja tudi za moji dve kolegici iz sluæbe. Zato predlagam, da povabite k sodelovanju proizvajalce (kozmetike, zdrave hrane, prehranskih NA©A LEKARNA » J J 4 C M Y A G » A 2 » A J A R R R 3 A J T T G A R » E A R E A R » G R 6 G 5 R G E A Geslo: I N 1 2 3 4 5 6 V 7 MY Pozdravljeni! Revijo Naπa lekarna redno prebiram, saj je edina revija, za katero komaj Ëakam, da izide nov izvod. Revija je v resnici zdravstveni pripomoËek, saj lahko vsak mesec dobiπ nove nasvete ali obnovo znanja, ki ga pozabiπ. PriporoËam jo vsem, ki skrbijo za svoje zdravje in si z njo ustvarijo zbirko zelo koristnega gradiva. Zahvalila bi se vam rada za vaπ trud in nasvete, ki nam jih dajete. Vsem bralcem æelim veliko zdravja in dobrega poËutja. zvesta bralka Marija iz Dolenjske Vaπo poπto priËakujemo na naslovu: Entrapharm, d.o.o., Naπa lekarna, Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana ali po elektronski poπti [email protected] - naslovi avtorjev so shranjeni v uredniπtvu revije. 60 T R CM Stanka iz Ljubljane R 1 A 7 A Spoπtovani Do sedaj sem prebrala dve πtevilki revije Naπa lekarna, ki sem ju naπla v lekarni. Ker me vse v zvezi z zdravjem zelo zanima, sem bila navduπena nad pestro vsebino vaπe revije. Vsi vaπi Ëlanki so zelo zanimivi in koristni za nas. MogoËe bi lahko πe mi bralci kaj vpraπali in bi strokovnjaki odgovarjali. Rada bi se Vam zahvalila za Naπo lekarno − revijo za zdrav æivljenjski slog. Æelim Vam veliko uspeha in novih idej pri Vaπem delu in Vas lepo pozdravljam. R CY CMY K SUDOKU Navodila: Vstavite Ërke R E G R A T » A J v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naπtete Ërke. »rke iz oπtevilËenih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 prepiπite, da dobite geslo. Geslo poπljite na dopisnici ali po e-poπti do 2. aprila 2007 na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana [email protected] Ærebanje nagrad bo 3. aprila v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade za boljπe zdravje in poËutje, ki jih podarja podjetje Galex iz Murske Sobote. Reπitev Sudoku uganke iz osme πtevilke je PIJA»A NA MIZI. V uredniπtvo je prispelo 509 pravilnih reπitev. Izærebanci nagradne igre so: Helena Juvan iz Domæal, Aleπ Poljanπek iz Celja in Marjan Blaæek iz Ljubljane. Nagrajenci prejmejo praktiËne nagrade ki jih podarjajo Mariborske lekarne. »estitamo! NA©A LEKARNA 61 Pripravila Martina Brank B R A LC I PI©EJO N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA Za DAH, ne Zadah! pripravlja: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Številne akcije za ozaveščanje populacije o škodljivosti kajenja v zadnjem obdobju kažejo pozitivne premike pri življenjskih navadah ljudi. Eden teh je tudi spremenjen odnos do kajenja in zavedanje negativnih posledic, ki jih ta razvada, strokovno dokazano, prinaša s seboj. Visoka podpora javnosti predlogu omejitve kajenja Minister za zdravje Andrej BruËan je predstavil ugotovitve raziskave javnega mnenja o podpori javnosti predlaganim spremembam Zakona o omejevanju uporabe tobaËnih izdelkov in sklepe, ki jih je ministrstvo sprejelo na podlagi javne razprave o predlaganih spremembah zakona. Kajenje bo po konËnem predlogu prepovedano v zaprtih javnih in delovnih prostorih, z gostinskimi lokali vred, razen v za to namenjenih posebnih prostorih − kadilnicah. Med izjeme bo verjetno, kot je bilo opozorjeno tudi v javni razpravi, treba uvrstiti tudi zdravstvene zavode, v katerih ljudje bivajo daljπi Ëas. Tam bo kajenje dovoljeno v bivalnih prostorih, kadar v njih æivijo samo kadilci. Predlog prepoveduje tudi prodajo in nakup tobaËnih izdelkov osebam, mlajπim od 18 let. Ugotovitve raziskave, ki je bila izvedena februarja letos, so potrdile vtise ministrstva iz javne razprave, da javnost podpira predlagane spremembe. Podporo prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih je izrazilo 79,2 % anketiranih, proti je samo 19,1 % anketiranih. VeËina vpraπanih v raziskavi (kar 81,2 %) se strinja, da se dopusti kadilnice. Strah gostincev odveË? Raziskava je pokazala tudi, da je odveË bojazen, da bi predlagane spremembe bistveno vplivale na obisk gostinskih lokalov, saj je 54,1 % vpraπanih odgovorilo, da bodo gostinske lokale tudi po prepovedi kajenja obiskovali enako pogosto kot doslej, 12,1 % pa, da bodo lokale obiskovali pogosteje. Veliko podporo imajo tudi predlogi in pobude iz javne razprave, da bi bilo kajenje omejeno tudi v okolici izobraæevalnih in zdravstvenih ustanov, v skupnih prostorih veËstanovanjskih zgradb in v osebnih vozilih, Ëe 62 NA©A LEKARNA je v njih oseba, mlajπa od 18 let. Iz tega lahko povzamemo, da se ljudje zavedajo nevarnosti s tobaËnim dimom onesnaæenega zraka. Prepovedi na odprtih javnih prostorih, kot so plaæe, otroπka in πportna igriπËa in podobno, ter v zaprtih skupnih prostorih stanovanjskih zgradb bi bilo praktiËno nemogoËe ustrezno nadzorovati, zato se ministrstvo verjetno ne bo odloËilo za te dodatne prepovedi. V primeru kajenja v osebnih prevoznih sredstvih, ko se v njih vozijo otroci in mladoletniki, bomo verjetno bolj kot s prepovedjo uspeπni z akcijami za ozaveπËanje. VeË kot polovica vpraπanih bi podprla tudi omejitev prodaje tobaËnih izdelkov zgolj na traﬁke. Predlog, da se na πkatlice tobaËnih izdelkov zapiπe πtevilka svetovalnega telefona za opuπËanje kajenja, podpira 81,6 % vpraπanih, 62 % vpraπanih podpira tudi znatno podraæitev tobaËnih izdelkov. Iz raziskave je tudi razvidno, da veËina vpraπanih æeli, da se zakon uveljavi takoj po sprejetju brez prehodnega obdobja. ¶ Bistvena cilja zakona πe vedno ostajata zaπËita vseh delavcev pred s tobaËnim dimom onesnaæenim zrakom in zmanjπanje kajenja med mladimi. Predlagane in nekoliko dopolnjene spremembe zakona bo ministrstvo v naslednjih dneh posredovalo v nadaljevalno usklajevanje, tako da bi bil zakon lahko sprejet predvidoma πe do poletja. V veljavo bi tako lahko stopil æe v tem letu, najbolje πe pred koncem toplega vremena, da bi se kadilci laæje prilagodili. NA©A LEKARNA 63 N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA Zdravilo za pomoč pri odvajanju od kajenja Asist. dr. sci. Danica Rotar PavliË, dr. med., Druπtvo za zdravje srca in oæilja Slovenije V predhodni izdaji revije Naša lekarna smo vas, drage bralke in bralci, obvestili, da marca tudi v Slovenijo prihaja novo zdravilo, ki učinkovito pomaga pri odvajanju od kajenja. Zdaj kadilci res potrebujejo samo še trdno odločitev in nekaj dobre volje za opustitev svoje navade. 64 NA©A LEKARNA Zakaj se odloËimo za kajenje Večina ljudi poseže po cigaretah v dobi mladostništva. Največkrat temu botrujejo pritiski vrstnikov, želja izkusiti neznano (radovednost) in izražanje upora proti starejšim generacijam. Posamezniki, ki se družijo s prijatelji kadilci, pogosteje začnejo kaditi kakor tisti, ki zahajajo v nekadilsko družbo. Pomemben vpliv na odločitev za kajenje ali proti njemu je tudi oglaševanje, ki lahko neposredno ali posredno nagovarja kupca, naj poseže po nikotinski palčki. Spomnimo se na fotograﬁje znamenite ﬁlmske igralke Marilyn Monroe, ki so kajenje prikazovale kot vznemirljivo in glamurozno, kot nekaj, kar ne vpliva na lepoto. Kadilci se pogosto sprašujejo, zakaj bi prenehali kaditi, če kajenje v njih vzbuja prijetne občutke in je povezano s prijetnimi okoliščinami: s pitjem kave, z druženjem s prijatelji. Marsikateri kadilec se ob številnih objavah o nevarnostih kajenja počuti nelagodno, zato vas skušamo s knjižico, ki jo pripravljamo v društvu za zdravje srca in ožilja, na veder način nagovoriti k odločitvi za bolj zdrav način življenja. Zakaj naj se odloËimo, da kajenje opustimo Kajenje je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja in je eden največjih dejavnikov tveganja za nenadno smrt zaradi odpovedi delovanja srca: pri kadilcih je tveganje kar dvakrat večje kot pri nekadilcih. Kajenje je posebej nevarno, ker že samo po sebi povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, poleg tega pa tudi dodatno spodbuja in krepi vpliv drugih dejavnikov za te bolezni. Je najpomembnejši dejavnik tveganja pri mladih osebah obeh spolov in pomeni večje tveganje pri mlajših od 50 let kakor pri starejših. Pri ženskah, ki kadijo in jemljejo oralno kontracepcijo, obstaja znatno večje tveganje za nastanek srčnožilnih bolezni v primerjavi z ženskami, ki jemljejo tabletke in ne kadijo. Odvajanje od kajenja pripomore k počasnejšemu staranju srca, ker izboljša raven »dobrega« holesterola, zniža raven žilnih oblog in nasploh zniža tveganje za nenadne zapore žil. Kadilci pa ne spravljajo v nevarnost le svojega življenja, ampak ogrožajo tudi življenje ljudi okoli sebe, saj pasivno kajenje poveča možnosti za bolezni srca za 25 do 30 %. Že vdihavanje dima le za kratek čas ima lahko neposreden učinek na srčno-žilni sistem, kar poveča možnosti za infarkt. Vpraπanja, na katera si morate odgovoriti Pot do opustitve kajenja je dolga, zaplete pa se že pri vprašanju, zakaj sploh opustiti kajenje. Dejstvo je, da je odločitev v rokah posameznika. Kadilci nihajo med željo po spremembi in željo po ohranitvi obstoječega stanja. Vedo, da kajenje prinaša tako negativne kot pozitivne posledice. V tej čustveni stiski je pomembno, da si nekatere NA©A LEKARNA 65 N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA stvari skušamo razjasniti tudi z naslednjimi vprašanji: • Kako hitro po tistem, ko vstanete, prižgete prvo cigareto? • Ali kadite že v zgodnjih jutranjih urah? • Koliko cigaret na dan pokadite? • Ali kadite tudi takrat, ko ste zelo bolni in v postelji preležite ves dan? • Ali se v prostorih, kjer je kajenje prepovedano (knjižnica, kino itd.), počutite nelagodno? • Kaj vam je všeč in kaj vam ni tako zelo všeč pri kajenju? • Kako pomembno je za vas ta hip, da bi opustili kajenje? • Zakaj je vredno opustiti kajenje? • Kaj bi se spremenilo, če bi opustili kajenje? • Kako se boste potem spoprijemali s stresom oziroma kako se boste sprostili? Nikoli ni prepozno, da se odločimo za opustitev kajenja. Telo se kmalu po tem pomembnem koraku začne obnavljati. Minute brez cigarete se podaljπajo v dneve, tedne in mesece Kadar spreminjamo svoj vzorec življenja, vedno tehtamo, kaj nam bo sprememba prinesla. Po navadi smo ob tem zelo preračunljivi in tehtamo, kaj bo opustitev sicer škodljivega užitka spremenila oziroma kako se bo vse skupaj odrazilo v našem življenju. Zato morda ne bodo odveč naslednji podatki o tem, kako hitro se odvijajo zadeve po opustitvi kajenja: • 20 minut po opustitvi se krvni pritisk in srčni ritem znižata. 66 NA©A LEKARNA • 12 ur po opustitvi se koncentracija ogljikovega monoksida v krvi zniža na normalno vrednost. • 2 tedna do 3 mesece po opustitvi se krvni obtok izboljša in delovanje pljuč se povečuje. • 1 do 9 mesecev po opustitvi se ublaži kašelj, opazno se zmanjša ali izgine občutek »kratke sape«, migetalke, ki v dihalih usmerjajo potovanje sluzi, znova delujejo normalno in lažje čistijo pljuča ter zmanjšujejo tveganje za okužbo dihal. • 1 leto po opustitvi se prej povečano tveganje za koronarno srčno bolezen prepolovi. • 5 let po opustitvi se tveganje za pojav možganske kapi zmanjšuje. • 10 let po opustitvi kajenja se tveganje zaradi pljučnega raka, ki bi povzročil smrt, prepolovi glede na tiste, ki še naprej kadijo. • 15 let po opustitvi se tveganje za pojav srčno-žilne bolezni izenači s tistim pri nekadilcih. • Nismo več deležni očitkov, da nam oblačila smrdijo po dimu. Opustitev kajenja nam čez čas prinese še druge užitke, na katere smo vmes morda že pozabili: • Hrana postane okusnejša. • Čutilo za voh se izboljša. • Pri navadnih dnevnih opravilih, kot je na primer hoja po stopnicah, se ne zadihamo več. KonËno nekadilci Opustitev kajenja ni lahka naloga, ne obstaja pa zgolj en in najboljši način, s katerim bi zmagali. V Sloveniji so tistim, ki želijo opustiti kajenje, na voljo različne možnosti, na primer svetovanje pri osebnem zdravniku ali lekarniškem farmacevtu, skupine za opuščanje kajenja v okviru zdravstvenovzgojnih delavnic v zdravstvenih domovih, nikotinsko nadomestno zdravljenje, letos spomladi pa bo začel delovati še svetovalni telefon za opuščanje kajenja (pomoč pri opuščanju kajenja: 01/230 73 70). Poleg naštetih sprememb ima opustitev kajenja še mnogo drugih učinkov, ki jih zaznamo v vsakodnevnem življenju in vplivajo na naš videz: • Nismo več izpostavljeni prezgodnjemu staranju kože. • Nimamo več neprijetnega zadaha iz ust. • Nimamo več dejavnika, ki vpliva na obarvanost zob. NA©A LEKARNA 67 N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA 5. Pripravite se na težavne situacije! Večina ponovitev kajenja in neuspešnih opustitev se pojavi v prvih treh mesecih. Ne obsojajte se, če ste spet začeli kaditi, vsekakor pa se čim bolj izogibajte pitju alkoholnih pijač, saj znižujejo voljo in vztrajnost. Izogibajte se tudi lokalov in prostorov, v katerih so kadilci. Čim več se gibajte. Če boste opazili, da ste otožni in da se vas loteva depresija, težave zaupajte svojemu zdravniku. Kako do cilja Tisti, ki so prenehali kaditi, so opisali, da so kajenje opustili v več korakih. Njihove nasvete lahko strnemo v naslednjih točkah: 1. Odločite se za opustitev! Določite dan opustitve. Poiščite drugačno okolje. Znebite se vseh cigaret, ki jih imate doma, na delovnem mestu ali v avtomobilu. Ljudem, ki vas obiščejo, povejte, da pri vas ne bodo mogli kaditi. 2. Poiščite pomoč! Povejte družinskim članom, prijateljem in sodelavcem, da boste opustili kajenje. Zaprosite jih za razumevanje in pomoč. Poiščite telefonsko številko, ki je na voljo tistim, ki opuščajo kajenje. Svojo odločitev sporočite izbranemu zdravniku, ki vas lahko vključi v skupino za samopomoč. 3. Naučite se novih veščin in novih užitkov Ko vas pesti neznosna želja, da bi znova prižgali cigareto, se zaposlite z obilico opravil. Pijte veliko čaja in ne kave, saj vas slednja spo- 68 NA©A LEKARNA minja na obred prižiganja cigarete in sprostitve. Privoščite si zajtrk in zapolnite čas do odhoda ne delovno mesto z zdravim jutranjim obrokom. V stresnih trenutkih pojdite na sprehod, kolesarite in se čim več gibajte. Pijte več vode, kot ste je bili vajeni prej. 4. Uporabite zdravila! Marca prihaja na slovenski trg zdravilna učinkovina vareniklin v tabletah, imenovanih champix. Izsledki opravljenih raziskav kažejo, da je to zdravilo na recept pomembna pomoč pri odvajanju od kajenja. Obisk in posvet pri zdravniku bo tako povečal možnosti za opustitev te nezdrave razvade. To zdravilo v primerjavi z obliži in žvečilnimi gumiji ne vsebuje nikotina. Posebnost novega zdravljenja bo tudi v celovitem podpornem brezplačnem programu, ki bo olajšal slovo od cigaret. Identiﬁkacijska številka, s katero bo opremljena vsaka škatlica zdravila, bo omogočala dostop do brezplačnega svetovanja na spletni strani http://www.liferewards.si, elektronskega dnevnika, SMS-podpore, podpore z elektronskimi pismi (e-maili) ter brezplačnega 24-urnega telefonskega svetovanja. Skupine za samopomoË in sreËanja v zdravstvenih domovih Delo v skupinah, ki so jih organizirali v zdravstvenih domovih, da vam strokovno pomagajo pri opuščanju kajenja, predvideva šest srečanj. Prvih pet je tedenskih, na zadnjem pa se udeleženci srečajo po dvotedenskem presledku. Na prvem srečanju se vodja delavnice in njeni člani seznanijo med seboj, vodja predstavi program in poda nekaj nasvetov za zmanjšanje števila pokajenih cigaret. Drugo srečanje je posvečeno nasvetom za krepitev motivacije. Tretje srečanje naj bi bilo dan opustitve cigarete; obenem se pogovorijo o težavah, ki se bodo ob tem pojavile, in kako jih premagovati. Na četrtem srečanju govorijo o tem, kako obvladovati telesno težo po opustitvi kajenja, peto srečanje pa je namenjeno obvladovanju stresa. Zadnje srečanje je delavnica v oporo, ki udeležence uči, kako ostati nekadilec, in je predvsem povzetek prej naštetih ter izmenjevanje izkušenj. Kaj je nikotinsko nadomestno zdravljenje? Nikotinsko nadomestno zdravljenje (NNT) vsebuje snovi, ki kadilcu pomagajo, da laže prestane abstinenčne težave. Sproščena količina nikotina olajša težave, hkrati pa organizem ne prejme dodatnih strupenih snovi, ki se sproščajo ob kajenju cigarete. Količina nikotina, ki ga pri NNT prejme kadilec, je nižja kot pri kajenju. Poleg tega nikotin pri NNT pride v telo veliko počasneje kot iz cigarete. Nikotinsko nadomestno zdravljenje je na voljo v obliki obližev, žvečilnih gumijev, nosnih pršilk in inhalatorjev. V Sloveniji lahko kupite le žvečilni gumi nicorette in nikotinske kožne obliže. Vsako žvečilko je treba imeti v ustih 20 minut. Uporabiti je treba 10–15 žvečilk na dan, razporejene pa naj bodo čim enakomerneje čez ves dan. Nikotinski obliž nalepite na čim manj poraščen del kože med vratom in gležnji in vsak dan na drugo mesto. Na voljo sta 16-urni obliž, ki ga namestite takoj zjutraj in odstranite zvečer, ali 24-urni obliž, ki ga zamenjate vsako jutro. NNT ublaži telesne znake, ki se pojavijo ob opustitvi kajenja, ne nadomesti pa psihičnih dejavnikov, ki so povezani z obredom kajenja. NA©A LEKARNA 69 N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA Nadomestno zdravljenje ni primerno za vsakogar (še posebej ga odsvetujemo nosečnicam), zato je pametno, da se o tej metodi posvetujete z zdravnikom. Zdravilo bupropion (zyban) Bupropion je učinkovito zdravilo, ki se uporablja za pomoč pri opuščanju kajenja. Ugotavljajo tudi, da se telesna teža kadilca ob opustitvi kajenja in hkratni rabi bupropiona poveča manj kot sicer. V ZDA je prišel bupropion na trg že leta 1986 in je bil sprva namenjen le za zdravljenje depresije. Pozneje so spoznali, da se je kadilcem, ki so ga jemali, zmanjšala želja po cigaretah. Potrebovali so le še nekaj volje in številni so kajenje opustili, saj zmanjšuje odtegnitvene pojave med odvajanjem od kajenja. Kot vsako resno zdravilo ima seveda tudi bupropion svoje sopojave, zato ga lahko jemljete le po posvetu z zdravnikom in na podlagi recepta. Jemati naj bi ga začeli že devet dni pred prenehanjem: prvih šest dni po eno tableto (100 mg), zatem dvakrat na dan po eno; ta odmerek naj bi jemali skupno dva meseca. Ne priporočamo ga mladostnikom, mlajšim od 18 let, tistim, ki imajo epilepsijo ali kakšne posledice po možganskih poškodbah, kapi in podobnim, prav tako tudi ne alkoholikom, ljudem z jetrno cirozo, nosečnicam in doječim materam ter redkim bolnikom, ki se sicer zdravijo zaradi depresije z zdravilom moklobemid (aurorix). so že prejeli zdravilo champix. S kodo na škatlici zdravila se bodo registrirali v internetni program, po prijavi na številki 080 1223 jim bo na voljo brezplačno svetovanje, ves čas zdravljenja pa bodo prejemali tudi podporna SMS-sporočila. Gre za program psihološke podpore, ki poveča možnost prenehanja kajenja tudi do 50 %. Zdravilo vareniklin (champix) Vareniklin, novost na področju pomoči pri opuščanju kajenja, bo v naslednjih mesecih na voljo tudi v Sloveniji. Izsledki opravljenih raziskav kažejo, da to zdravilo na recept pomeni pomembno pomoč pri odvajanju. Obisk in posvet pri zdravniku bo tako povečal možnosti za opustitev kajenja. Zdravilo v nasprotju z obliži in žvečilnimi gumiji ne vsebuje nikotina. Pomaga ublažiti željo po kajenju in odtegnitvene simptome, ki spremljajo opustitev kajenja. Sicer ni priporočljivo, da uporabnik med zdravljenjem kadi, vendar pa zdravilo tudi zmanjša užitek, ki ga dajejo cigarete, če se jim med zdravljenjem vseeno ne more upreti. Učinkuje na določena mesta v možganih, kamor se sicer veže nikotin. Zmanjša odtegnitvene pojave, hkrati pa prepreči učinek ugodja, ki ga sicer kadilec dobi od cigarete. Glede na klinične raziskave gre za varno in učinkovito zdravilo. Edini pomemben nezaželen učinek je slabost. Vareniklin nima pomembnih omejitev pri predpisovanju. Tistim, ki ga bodo uporabili, proizvajalec omogoča udeležbo v podpornem psihološkem programu, namenjenem izključno kadilcem, ki Knjiæica o kajenju in æivljenju brez cigarete Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravlja brezplačno knjižico o kajenju in življenju brez cigarete, ki bo marsikomu pomagala pri odločitvi, da pokadi zadnjo cigareto. Namen knjižice je osvetliti vse dejavnike in pomisleke, ki jih srečujemo v povezavi s kajenjem in izpostavljenostjo cigaretnemu dimu. Ker menimo, da se lahko marsikateri kadilec ob številnih objavah o nevarnostih kajenja počuti nelagodno, bo knjižica nudila predvsem pozitivno podporo. Bodoče nekadilce bomo nagovorili s humorjem ter tako krepili njihovo samozavest, da bodo sprejeli in vztrajali pri odločitvi za zdravo življenje. Dim naj postane prispodoba za druge pozitivne občutke, ki jih lahko delimo s prijatelji, kot je primer iz danske ljudske zakladnice: »Ljubezen je kot ogenj: kolikor večja je, toliko bolj se kadi.« ¶ �� 70 NA©A LEKARNA �� NA©A LEKARNA 71 M E S E » N I M O Æ NAR Zakaj Vzajemna in lekarne mag. Andreja »ufar, mag. farm., spec. Po več mesecih pogajanj in javnih polemik danes lekarne še vedno nimajo urejenih odnosov z zdravstveno zavarovalnico Vzajemna, ki trži prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Spor med lekarnami in Vzajemno je slednja uspešno zbanalizirala na vprašanje pošiljanja podatkov in izstavljanje računov. Jedro spora je vprašanje plačila za opravljene storitve in ta spor se je postopoma stopnjeval, ko je Vzajemna začela zavračati plačevanje storitev, ki jih lekarne opravljajo za Vzajemno v okviru prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Vrhunec pa je dosegel, ko je Vzajemna lekarnam preprosto prenehala plačevati stroške doplačil za zdravila, ki so jih lekarne že izdale njenim zavarovancem. ne najdejo skupnega jezika? Z a kaj pravzaprav gre? Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je ena od storitev, ki jih Vzajemna trži na trgu zdravstvenih zavarovanj. V okviru te storitve Vzajemna za zavarovalno premijo svojim zavarovancem zagotavlja povračilo stroškov za doplačila za zdravstvene storitve in zdravila. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč določa, da se del stroškov za zdravstvene storitve in zdravila krije iz obveznega, del pa iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Kot del te storitve, ki jo zavarovanci plačujejo Vzajemni, ta enako kot preostale zdravstvene zavarovalnice zagotavlja, da bo za svoje zavarovance stroške doplačil za zdravila plačala lekarnam. Tako zavarovancem ni treba plačati doplačila za zdravilo v lekarni in potem terjati povračila tega stroška od Vzajemne. Lekarne namesto njih založijo denar in namesto zavarovancev poplačilo terjajo pri zdravstveni zavarovalnici. Da pa Vzajemna svojim zavarovancem lahko zagotavlja takšno storitev, morajo hkrati tudi lekarne Vzajemni zagotavljati določene storitve. Te je doslej lekarnam priznavala in plačevala tudi Vzajemna, saj imajo danes lekarne z Vzajemno sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju. Ta med drugim opredeljuje obseg potrebnih storitev, ki so potrebne za izvajanje dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in ki jih lekarne zagotavljajo Vzajemni, pa tudi plačilo Vzajemne zanje. Z zakonskim dopolnilom marca 2006, ki je uvedel izvajanje izravnalnih shem, pa se je nabor storitev, ki jih morajo lekarne opravljati za zdravstvene zavarovalnice, razširil. Zakon predvideva, da morajo zdravstvene zavarovalnice za te dodatne storitve lekarnam plačati določeno provizijo. To provizijo zdravstvene zavarovalnice vključijo v zavarovalno premijo, tako da so zavarovanci tisti, ki že krijejo stroške za delovanje izravnalnih shem. Zato bi bilo vsakršno povišanje zavarovalnih premij pri zavarovalnicah na ta račun nedopustno. Vzajemna pa želi v sklop stroškov, ki nastajajo zaradi izvajanja izravnalnih shem, vključiti tudi vse preostale stroške, ki jih ima z izvajanjem dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. To velja tako za zagotavljanje zavarovalnih storitev do svojih zavarovancev kot tudi za izpolnjevanje zahtev do Agencije za zavarovalni nadzor. Takšno izsiljevanje Vzajemne, ki lekarnam ne priznava stroškov za opravljanje lekarniških storitev, je za lekarne nesprejemljivo. Zato bo končna razrešitev omenjenega spora odvisna od odločitve sodišča, ki bo o tem presojalo. ¶ 72 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 73 M E S E » N I M O Æ NAR S tem projektom želimo širšo slovensko javnost opozoriti na nevarnosti pri uporabi zdravil s pretečenim rokom uporabnosti in pri njihovem nepravilnem odlaganju, obenem pa uporabnikom v skrbi za okolje ponuditi možnost njihovega pravilnega uničenja. Prav tako bi radi opozorili na neurejeno zakonodajo na tem področju, zaradi katere se velika večina neporabljenih zdravil ne uniči ustrezno. Lekarne v tem trenutku niso pristojne za zbiranje zdravil, ker jih omejuje Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Zato se zdravila zbirajo le na posameznih akcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih organizirajo komunalna podjetja. Kam naj odnesem zdravilo s pretečenim rokom uporabe? Matej Dobravc VerbiË, vodja projekta Leciklarna Društvo študentov farmacije Slovenije v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek d. d. že nekaj let po različnih slovenskih regijah organizira akcijo zbiranja zdravil s pretečenim rokom uporabnosti, poimenovano Leciklarna. 74 NA©A LEKARNA V letošnjem letu se bomo osredotočili na osrednjeslovensko regijo. Akcija bo potekala aprila, zdravila pa se bodo zbirala vsako soboto v aprilu na v ta namen postavljenih stojnicah v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, na Vrhniki in v Grosupljem. Podjetji Kemis d.o.o. in Snaga d.o.o. bosta poskrbeli za odvoz zbranih zdravil in njihovo ustrezno uničenje. Zdravila bomo med samo akcijo tudi popisovali in po koncu zbiranja izvedli raziskavo o tem, katere skupine zdravil so bile med zbranimi zdravili najbolj zastopane, kakšni so vzroki za to, da se zdravila ne porabijo v celoti oziroma v skladu s predpisanim zdravljenjem, kateri so v tem trenutku ključni problemi pri zbiranju zdravil in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. V društvu upamo, da bomo tako pripomogli k smotrnejši uporabi zdravil, ohranjanju čistejšega in bolj zdravega okolja ter k ustrezni ureditvi problematike zbiranja neporabljenih zdravil. O datumu in lokacijah zbiranja zdravil vas bomo obvestili v aprilski številki revije Naša lekarna. ¶ NA©A LEKARNA 75 M E S E » N I M O Æ NAR Tablete niso hrana! 76 NA©A LEKARNA Varna in pravilna raba zdravil Zdravila pomembno prispevajo k uspešnejšem preprečevanju bolezni in hitrejši ozdravitvi, skrajšujejo čas zdravljenja v bolnišnici in odsotnost z dela, izboljšujejo kakovost življenja in nenazadnje - prispevajo k daljši življenjski dobi. Žal pa zdravila nimajo le ugodnih učinkov, temveč tudi nekatere škodljive in neželene, do katerih lahko pride kljub pravilni uporabi. Tveganje za nastanek škodljivih neželenih učinkov narašča z večanjem števila zdravil, ki jih bolnik uživa. Pri bolnikih, ki jemljejo več zdravil sočasno, je potrebna še dodatna skrb. NA©A LEKARNA 77 M E S E » N I M O Æ NAR seznani zdravnika z vsemi zdravili, ki jih jemlje redno ali občasno. Prav tako ga mora seznaniti z vsemi morebitnih občutljivostnih reakcijah (alergijah) ali drugih resnih neželenih učinkih na katerokoli zdravilo v preteklosti. Farmacevt je bolniku dolžan dati napotke o pravilnem jemanju zdravila, previdnostnih ukrepih in drugih opozorilih. Prav tako mora biti poučen o vplivu hrane in pijače na zdravilo in posledično na zdravljenje. Farmacevt bo bolniku svetoval, kako naj jemlje zdravila, da bo morebitnih težav ob jemanju zdravil čim manjša. Farmacevt mora ob izdaji zdravila na recept ali brez recepta izvedeti, katera zdravila že jemlje. Pri tem ne sme se pozabiti na zdravila naravnega izvora, homeopatska zdravila ali prehranska dopolnila. V Sloveniji predpišejo zdravniki letno 14,7 milijonov receptov za zdravila, torej povprečno malo več kot 7 na prebivalca na leto. Stroški zdravila na recept (v breme obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ter samoplačniški recepti) so v letu 2005 znašali skoraj 405 MIO evrov, kar predstavlja več kot šestino vseh stroškov za zdravstvo v Sloveniji. Pravilna uporaba predpisanih zdravil lahko bistveno prispeva k racionalnejši rabi sredstev za zdravila. Vloga bolnika v ambulanti in lekarni V skladu s sodobnimi priporočili imajo državljani vse večjo odgovornost za skrb za lastno zdravje, hkrati pa vse večjo aktivno vlogo pri soodločanju o njihovem zdravljenju. Pravilna izbira zdravila vključuje tudi poznavanje bolnikove trenutne terapije in njegove pretekle izkušnje z zdravili, zato je pomembno, da bolnik 78 NA©A LEKARNA Varno jemanje zdravil Predpisano zdravilo je namenjeno bolniku osebno in ga ne sme dajati drugim, ker bi jim lahko škodovalo, čeprav imajo podobne težave kot bolnik sam! Preden se zdravilo vzame, je priporočljivo preveriti rok uporabe in ali so na zdravilu nastale kake vidne spremembe (npr. zaradi neustreznih pogojev shranjevanja ali poškodbe ovojnine) Zdravilo običajno jemljemo ob istem času oz. v enakih časovnih razmakih. V nekaterih primerih pa je zdravljenje zahtevnejše. V takšnih primerih naj bolniki vodijo dnevnik jemanja, kamor sproti beležijo vsak vzeti odmerek, uro in morebitna opažanja, povezana z jemanjem tega zdravila. Obrazec takšnega dnevnika je dostopen v ambulantah, lekarnah in na http://www. zzzs.si. Zdravila je potrebno shranjevati v skladu s priloženimi navodili, na splošno pa velja, da je primerna temperatura do +25 stopinj celzija, zaščiteno pred svetlobo in vlago. Nekatera zdravila zahtevajo posebne pogoje shranjevanja (npr. nekatere injekcije hranimo v hladilniku). Zdravila naj bodo vedno izven dosega otrok, v originalni embalaži skupaj z navodili in ločeno od ostalih kemikalij, tista pa, ki bolniku ostanejo po končanju zdravljenja, je potrebno strokovno uničiti. Več vam bodo povedali v lekarni, nekaj informacij pa vam o tem ponujamo na sosednji strani in v prihodnjih številkah revije. Zdravila naj se ne shranjujejo v kopalnici! Zdravila v Ëasu noseËnosti in dojenja V času nosečnosti in dojenja je potrebna še posebna previdnost pri uporabi zdravil. V tem času velja, da je uporaba zdravil dovoljena le, če je varnost zdravila preverjena oz. je tveganje zaradi nezdravljenja matere večja od tveganja za nastanek posledic za plod oz. otroka. Nosečnica ali doječa mater naj se vedno posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom pred uporabo kateregakoli zdravila ali pripravka. Potovanja in poËitnice S seboj naj bolnik vzame zadostno količino predpisanih zdravil, ki naj med potjo in bivanjem ne bodo izpostavljena kvarnim vplivom (vročina, mraz, vlaga...), zato naj zdravila vedno hrani v osebni prtljagi. ¶ Vir. ZZZS M E S E » N I M O Æ NAR Pripombe LZS na predlog zakona o koncesijah v zdravstvu in lekarniški dejavnosti mag. Andreja »ufar, mag. farm., spec. Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog zakona o koncesijah v zdravstvu in lekarniški dejavnosti, h kateremu je Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) v skladu z zakonskimi pooblastili oblikovala kar nekaj pripomb, saj je besedilo predlaganega zakona v nekaterih delih za lekarne povsem nesprejemljivo. Med ključnimi pripombami LZS na predlog Zakona o koncesijah so predvsem naslednje: LZS se zlasti ne strinja, da se vsem subjektom neomejeno omogoči opravljanje zdravstvene, torej tudi lekarniške dejavnosti. Problem namreč nastane, ko njihova osnovna dejavnost pomeni konﬂikt interesov oziroma bi njihova vključenost v lekarniško mrežo dolgoročno zagotovo pripeljala do omejevanja in izkrivljanja konkurence. V zvezi s tem v lekarniški zbornici predlagajo, da se zaradi zavarovanja javnega interesa, predvsem pa zaradi zagotavljanja zdravja državljanov in vzdržnosti zdravstvenega in socialnega sistema obseg pravnih oseb zasebnega prava in ﬁzičnih oseb, ki lahko opravljajo javno lekarniško službo, omeji, tako da se iz kroga teh oseb izključi vsaj zavarovalnice, ki nudijo obvezna in prostovoljna zavarovanja, vse subjekte, ki sodelujejo v verigi s preskrbo z zdravili, zdravnike in druge zdravstvene delavce, razen magistrov farmacije. V tem trenutku mreža javne zdravstvene službe na primarni ravni še ni določena, kar pa je po mnenju LZS nujni pogoj za sprejetje zakona. Pri postaviti mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni menijo, da mora zakonodajalec nujno upoštevati enakomerno in enotno zagotovljeno lekarniško mrežo v vsej državi. To pomeni, da mora zakonodajalec zagotoviti enakovredno 80 NA©A LEKARNA dostopnost in oskrbo z zdravili vseh prebivalcev Slovenije. LZS nasprotuje omejevanju trajanja koncesije. Predlog zakona namreč predvideva, da se koncesija podeli za največ 25 in najmanj 7 let, kar je po mnenju zbornice prekratko obdobje, saj so vlaganja v zdravstveno dejavnost visoka, tveganje za povrnitev teh vlaganj pa so s tako omejitvijo roka koncesije velika. Poleg tega pa je pri koncesionarjih, ki so ﬁzične osebe, treba upoštevati tudi socialno komponento, saj koncesionarju niti najdaljši čas trajanja koncesije (25 let) ne omogoča izpolniti pogojev za upokojitev. Med splošnimi pripombami je Lekarniška zbornica Slovenije najprej izpostavila vprašanje naslova in deﬁnicij zakona. Lekarniška dejavnost je v skladu z določili Zakona o zdravstveni dejavnosti del zdravstvene dejavnosti, ki se opravlja na primarni ravni, zato se postavlja vprašanje, zakaj predlog zakona o koncesijah lekarniško dejavnost obravnava kot izjemo med preostalimi zdravstvenimi dejavnostmi. Lekarniška zbornica je opozorila tudi na določene nejasnosti, ki so posledica speciﬁčne ureditve posameznih delov zdravstvene dejavnosti. Tako denimo Zakon o lekarniški dejavnosti v javno lekarniško službo šteje tudi izdajo zdravil brez recepta. V primeru lekarniške dejavnosti obstoječa deﬁnicija koncesije ni ustrezna, saj ZZZS ne zagotavlja ﬁnanciranja izdaje zdravil brez recepta. Predlog zakona predvideva tudi spremembo pri načinu določanja cen storitev, za katere naj bi se merila določala v koncesijskem aktu, oblikovanje višine sredstev pa v koncesijski pogodbi. Lekarniška zbornica je izrazila nestrinjanje s predvideno ureditvijo, saj sredstev ZZZS za opravljanje javne službe in cen lekarniških storitev ni mogoče določati na individualni ravni. Glede na dejstvo, da gre za javno službo, morajo biti tako izvajalci kot uporabniki v enakem položaju. Podobno kot je bilo to urejeno doslej, tudi novi predlog zakona o koncesijah pred izdajo koncesijskega akta predvideva pridobitev mnenja pristojne zbornice. V zvezi s tem lekarniška zbornica predlaga, da mora biti to mnenje pozitivno, saj sicer izgubi vsebinski pomen. Predlog zakona navaja tudi pogoje za pridobitev koncesije. V zvezi s tem Lekarniška zbornica Slovenije predlaga dopolnitev predloga zakona, in sicer, da naj se v besedilo vnese določilo, da mora koncesionar izpolnjevati tudi pogoje, ki jih koncesijski akt morda ni zajel, pa jih za opravljanje posamezne zdravstvene dejavnosti določa področna zakonodaja (za lekarne npr. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti). V zvezi s pogoji zbornica predlaga tudi licenco kot dodaten pogoj za ključne osebe za opravljanje lekarniške dejavnosti. Poleg tega zbornica predlaga, da morajo imeti koncesionarji, ki so pravne osebe, za opravljanje lekarniške službe zadostno število ključnih oseb. Predlog LZS je tudi, da se uvede status svobodnega magistra farmacije, ki bo urejen smiselno kot svobodni zdravnik specialist. Opozorili so tudi na nesprejemljivost določb v zvezi s prenehanjem koncesije, odvzemom koncesije in stečajem koncesionarja, ker temu ne zagotavljajo enakopravnega položaja in ustrezne pravne varnosti. Lekarniška zbornica Slovenije še predlaga, da se opravljanje lekarniške dejavnosti za potrebe izobraževalnega procesa omogoči tudi Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za farmacijo, in sicer tako, da se ji podeli koncesija za “univerzitetno lekarno”. ¶ NA©A LEKARNA 81 N A © A L E K A R N A SVETUJE Olajπajte si menopavzalne teæave! Zaradi upada æenskih spolnih hormonov v obdobju menopavze se pri pribliæno 50 do 85 % æensk pojavijo moteËe menopavzalne teæave: vroËinski oblivi, pretirano potenje, æivËnost, razdraæljivost, utrujenost, pozabljivost in motnje spanja. Na trgu so na voljo kapsule Ekoﬁtoestrogen na osnovi gensko nespremenjene soje. Vsebujejo sojine izoﬂavonoide, naravne snovi, ki so po kemijski strukturi in delovanju podobne æenskim hormonom in so tako odliËna izbira pri menopavzalnih teæavah. Vsebujejo tudi inulin, ki je naravni prebiotik in tako ugodno vpliva na prebavo. Na voljo v lekarnah. 40. letu starosti sooËajo z zveËanjem prostate, kar povzroËa daljπe Ëakanje na zaËetek mokrenja ali pogosto siljenje na vodo, zlasti ponoËi. Uæivanje buËnih semen ali prehranskih dodatkov, ki temeljijo na njih, je blagodejno tudi za æenske pri teæavah z mehurjem. Dr. Böhm BuËa, æe ena tableta dnevno, vsebuje buËna semena najviπje kakovosti, ki lajπajo tovrstne teæave. “Dr. Böhm BuËa - le ena tableta dnevno” - za mehur in prostato, zlasti za moπke po 40. letu starosti! Pozanimajte se pri svojem farmacevtu! koæa pa postane Ëvrstejπa. ©e posebej je primeren za obËutljivo koæo. Eucerin pH5 lotion za Ëvrsto koæo je na voljo v vseh lekarnah. Nov izvod mesečnika Naša lekarna poiščite v svoji najljubši lekarni, kjer je na voljo na ličnem stojalu! Adijo gripa! »e se vaπe telo uklanja virusom in gripi, vam bo hvaleæno za tableto ali kapljice Immunal. Uporabljamo jih za prepreËevanje zbolevanja ali ob zaËetku bolezni, pomagajo pa tudi pri okrevanju po bolezni. Jemljemo jih lahko tudi kot dopolnilo pri dolgotrajnem zdravljenju kroniËnih okuæb z antibiotiki. V lekarno po olajπanje! Topli pomladni æarki bodo zvabili ven tudi naπe malËke. Ko bodo utrujeni, se bodo spoËili v udobnem voziËku. RazliËne nastavitve voziËka omogoËajo udobje majhnim in tudi veËjim otrokom. Zaradi dobre in enostavne zloæljivosti jih lahko spravite tudi v manjπi avtomobilski prtljaænik. Lahko izbirate med veË barvnimi odtenki. PoiπËite jih v otroπkih trgovinah Ariel! MoË buËnih semen BuËna semena so izredno hranljiva in vsebujejo mnogo zdravilnih uËinkovin, uporabljamo pa jih zlasti pri teæavah z odvajanjem vode. Mnogi moπki se æe po 82 NA©A LEKARNA Z Eucerinom v boj proti celulitu Eucerin pH5 lotion za Ëvrsto koæo odpravlja videz pomaranËe koæe pri æenskah z obËutljivo koæo in poskrbi za uËvrstitev koæe. Æe po dveh mesecih vsakodnevne uporabe obËutno zmanjπa obseg stegen in pomaranËast videz, “ÆveËilka” za mlade in stare ÆveËenje æveËilnega gumija je za mnoge privlaËno, ker imajo dober okus in osveæijo dah. ÆveËilni gumiji pa tudi uËvrstijo dlesni in zmanjπujejo zobno gnilobo. Po obroku so lahko odliËno nadomestilo za posladek, z mnogo manj kalorijami kot na primer tortica. ©portniki in trenerji pa vam bodo povedali, da so tudi odliËno sredstvo pri premagovanju stresa. Izbor pripravljamo v uredniπtvu. Moj je pa rdeË »e se sooËate z zaprtjem, ne odlaπajte v priËakovanju, da se bo samodejno uredilo. Peroralna raztopina Lactecon je osmozno odvajalo, ki neæno in uËinkovito olajπa izloËanje blata. Je prijetnega okusa, lahko se meπa s hrano in pijaËo, predvsem pa je neæen do vaπega telesa. Uæivajo ga lahko vse skupine bolnikov, tudi diabetiki, noseËnice in dojeËe matere, otroci in starostniki. NA©A LEKARNA 83 Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana, www.medis.si Veselje do gibanja! Voltaren Emulgel je učinkovito zdravilo pri zdravljenju: • popoškodbenih vnetij tetiv, mišičnih vezi, mišic in sklepov • revmatizma mehkih tkiv • lokalnih oblik revmatskih bolezni 84 NA©A LEKARNA Enostavno, učinkovito in hitro za: • aktivne ljudi • športnike • za ljudi, ki trpijo za artritisom • za vse, ki jih pogosto spremljajo bolečine v sklepih in mišicah Voltaren Emulgel: • že hitro po nanosu ublaži bolečino in vnetje • pospešuje zdravljenje • po enostavnem nanosu na obolelo mesto kože ne masti in se ne lepi • dobro poznan in z odličnimi večletnimi izkušnjami V lekarnah brez recepta! Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.