NL 9 brez oglasa.indd

revija za zdrav æivljenjski slog / πtevilka 09, letnik 01, marec 2007
Aktualno: Rak / Kako zdraviti: Oskrba z zdravili in skrb za bolnika / Kako deluje: Pomen
vitamina D za zdravje kosti /Zdravilne rastline: Prvi spomladanski pozdravi iz narave /
Medicinsko zrcalo: Narkolepsija - tudi zaspanost je lahko bolezen / Otroci in mladostniki:
Rojstvo otroka lahko sproæi tudi obËutja æalosti / V gibanju: DiabetiËno stopalo /
Nacionalna akcija revije: Zdravilo za pomoË pri odvajanju od kajenja
U VO D N I K
Marca se zvrstita kar dva praznika, ki želita poudariti pomembno
družbeno vlogo ženskega spola. Dan žena je imel v prejšnjem družbenem
sistemu precejšen pomen in moškim je bilo na ta dan zapovedano, naj po
napornem delavniku ženam domov prinesejo šopek rož, žene pa naj bi povzdignil nad pomivalke posode, saj so si z obiskom frizerja in večernim
pohajanjem in praznovanjem v ženski družbi vsaj enkrat v letu lahko
privoščile popoln odklop od vsakodnevne gospodinjske rutine. Ko so nam
otroci pred desetimi, petnajstimi leti iz vrtca nenadoma začeli prinašati
risbice, opremljene z verzi iz pesmice »mamica je kakor sonce, zjutraj se
smehlja ...«, je materinski dan postal nekakšen častilec vseh žensk, ki so že
okusile slast, pa tudi težavnost materinstva. Edino, kar še do danes glede
tega praznika ni povsem definirano, je, ali naj hvaležnost za trud in ljubezen 25. marca mamicam delijo le otroci ali pač tudi očetje.
S prazniki seveda ni nič narobe, čeprav so pozornosti, ki smo jih takrat
deležni, največkrat sad slabe vesti oziroma zavedanja, da sta delo in vloga
žensk v družini in družbi premalo cenjena. Osebno menim, da moški
večinoma zelo cenijo ženske napore, nič drugače pa ni v nasprotni smeri –
problem pa je prav gotovo v tem, da si to vse premalo povemo in predvsem
pokažemo. Življenje v takšni ali drugačni skupnosti pač zahteva sodelovanje in dopolnjevanje ljudi z različnimi sposobnostmi in nagnjenji, zato je
različnost, ki se najbolj kaže prav med spoloma, dobrodošla prednost.
Prav lastnosti, ki jih pri lastnem spolu ne vidimo, nas privlačijo pri nasprotnem. Verjetno prvenstveno zaradi želje, da bi si našli izbranca ali izbranko svojih sanj (ali pa, da bi vsaj čim pogosteje in na čim več koncih
ugajali), se vsi po vrsti lepotičimo, organizirano zabavamo, oblačimo po
zadnji modi, kažemo v javnosti, zapeljujemo z lepimi besedami in pozornostmi, ki osvajajo. In prav tako, kot si moški želijo, da bi osvojili luškano,
nezamorjeno in nezapleteno žensko, ki bi v njihovo življenje prinesla veselje in toplo družinsko vzdušje, si ženske želijo, da bi našle in naposled izbrale moškega, ki bi jim zaupal, jih cenil, jim pomagal in vsakodnevno
razveseljeval.
Zakaj se torej večinoma vse konča le pri željah, če imamo vendar
enake želje? Zakaj se marsikatera zveza, ki na začetku veliko obeta, kaj
klavrno konča? Zakaj iz objekta poželenja svojega partnerja čez čas razglasimo za inventar? Verjetno zato, ker je vse, za kar se nam ni treba posebej potruditi, v naših očeh vredno manj. Zato tudi vse, kar je zastonj,
nima prave vrednosti.
Uspešno zvezo prav gotovo označujeta dva, ki se zavedata, da smo
srečni le, če lahko osrečimo drugega. Zakaj bi ga sicer imeli? Da ga
onesrečujemo ali on nas? Praznovati bi torej morali skupaj, ženske in
moški. Partnerja, ker jima je uspelo ohraniti iskrivost tistih dni, ko sta bila
drug drugemu zgolj nedosegljiva želja. Starši, ker jim je uspelo, da se otroci domov radi vračajo in so jim, četudi že najstnikom, še vedno sidrišče za
pogovor. Če bodo torej prazniki, ki so pred nami, kakor koli pripomogli k
temu, da zakladov, ki jih imamo, pa najsi gre za moški ali ženski spol, ne
bomo jemali za samoumevne, potem je namen praznovanja dosežen.
Foto: Æiga Koritnik
Nič ni samoumevno
Naπa lekarna je
poljudno strokovni vodiË
za uËinkovito in pravilno
jemanje zdravil.
Naπa lekarna je revija
za izboljπanje kakovosti
zdravja in æivljenja.
Martina Brank, glavna urednica
NA©A LEKARNA
3
AKTUALNO
KAKO DELUJE
ZDRAVILNE RASTLINE
8
18
22
Spremenjena telesna
samopodoba in psihiËne
teæave
Pomen vitamina D za
zdravje kosti
Prvi spomladanski pozdravi
iz narave
Zdravljenje osteoporoze je
uËinkovito le ob rednem
jemanju vseh (treh)
priporoËenih komponent osnovnega antiresorpcijskega
zdravila, vitamina D in kalcija.
Objavljamo rezultate raziskave v
kolikπni meri to priporoËilo
upoπtevajo slovenski bolniki.
Topli dnevi in ugodne temperature
so na dan privabile tudi okusen in
zdrav regrat. Naberite si svojo
skledo zdravja.
Rak je bolezen, ki globoko
poseæe v æivljenje obolelih in
njihovih svojcev. PoiπËite
nasvet in podporo tudi v
skupinah za samopomoË
VSEBINA
UVODNIK NiË ni samoumevno
ZA ZA»ETEK Makroskop
3
6
AKTUALNO Duπevne motnje ob diagnozi rak in spremenjena telesna samopodoba 8
KAKO ZDRAVITI Oskrba z zdravili in skrb za bolnika
16
KAKO DELUJE Pomen vitamina D za zdravje kosti
18
ZDRAVILNE RASTLINE Prvi spomladanski pozdravi iz narave
22
MEDICINSKO ZRCALO Narkolepsija - tudi zaspanost je lahko bolezen
26
OTROCI IN MLADOSTNIKI Rojstvo otroka lahko sproæi tudi obËutja æalosti
KOLUMNA Matere & hËere
PORTRET FARMACEVTA Tina Pintar, mag. farm.
V GIBANJU DiabetiËno stopalo:
Ne spremljajte rekreativcev od daleË, pridruæite se jim!
4
NA©A LEKARNA
32
40
42
44
MEDICINSKO ZRCALO
OTROCI IN MLADOSTNIKI
ZA DAH, NE ZADAH!
26
32
64
Narkolepsija - tudi
zaspanost je lahko bolezen
Rojstvo otroka lahko
sproæi tudi obËutja æalosti
Zdravilo za pomoË pri
odvajanju od kajenja
Ste bili æe kdaj na sestanku in vam
je postalo neprijetno, ker je vaπ
kolega zaspal? Ste pomislili, da je
mogoËe bolan? Narkolepsija je
bolezen, ki jo je potrebno zdraviti.
Rojstvo otroka je za mlade
mamice najveËkrat sreËen, a
tudi stresen dogodek. Nekatere
ob tem Ëutijo æalost, saj se je
njihovo æivljenje moËno
spremenilo. Otoænost po porodu
pa lahko preide tudi v poporodno
depresijo, ki jo je potrebno
zaznati in zdraviti.
Opustitev kajenja bo od zdaj
naprej laæja! Na slovenskem
trgu je æe na voljo novo zdravilo,
ki pomembno pomaga pri
odvajanju od kajenja. PoiπËite
nasvet pri svojem zdravniku!
ZA MIZO Zajtrki
46
Koliko vode dnevno pa vi popijete?
54
BRALCI PI©EJO Pisma bralcev
60
NAGRADNA IGRA Sudoku
61
NACIONALNA AKCIJA Za DAH, ne Zadah!
62
Visoka podpora javnosti predlogu omejitve kajenja
63
Zdravilo za pomoË pri odvajanju od kajenja
64
MESE»NI MOÆNAR Zakaj Vzajemna in lekarne ne najdejo skupnega jezika?
72
Kam naj odnesem zdravilo s preteËenim rokom uporabe?
74
Tablete niso hrana!
76
Pripombe lzs na predlog zakona
o koncesijah v zdravstvu in lekarniπki dejavnosti
80
Naπa lekarna svetuje
82
NA©A LEKARNA
5
ZA ZA»ETEK
revija za
zdrav æivljenjski slog
©portno obuvalo za
diabetiËno stopalo!
Makroskop
Pripravlja: Eva Esih
Marec 2007, letnik 1, πt. 9
MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu.
Naklada: 41.000 izvodov
Vrednost izvoda: 3,67 € (880 SIT )
Letna naroËnina: 41,10 € (9.850 SIT)
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,
Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana
E: [email protected]
UREDNI©TVO
Glavna urednica:
znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.
Odgovorna urednica:
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.
PomoËnici uredniπtva:
Eva Esih, Verena Kogoj
UREDNI©KI ODBOR
dr. Aleπ MlinariË, mag. farm.
Monika Sonc, mag. farm., spec.
Janez ©pringer, mag. farm., spec.
prof. dr. Ema MuπiË, dr. med.
Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh.
prim. Peter Kapπ, dr. med.
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.
Oblikovanje celostne podobe:
IODG / Barbara Hiti
AD: Duπan Grobovπek
prelom: dnk - Vojko Plevel in Tomaæ MuπiË
Lektura: Darka Tepina Podgorπek
Fotografije: Æiga Koritnik, Badi Vajc, iStockPhoto
Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega
uredniπtva.
Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana
Oglasno træenje:
Entrapharm, d.o.o.,
Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana
T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342
E: [email protected]
V Ëloveπki slini so naπli snov, ki
deluje protiboleËinsko
Francoski znanstveniki so v slini odkrili
snov, ki deluje moËneje od morfina.
Poimenovali so jo opiorfin, saj deluje
enako kot opioidni analgetiki, med
katere sodi tudi morfin. O opiorfinu πe ni
veliko znanega; ne vedo niti, kje v telesu
nastaja. Pri podganah so ugotovili, da je
uËinkovito lajπal boleËine zaradi vnetja.
Odkritje opiorfina je zelo pomembno, saj
pomeni potencialno protiboleËinsko
terapijo pri razliËnih vrstah obolenj.
Verjetno snov zavira razgradnjo telesu
lastnih opiatov, imenovanih endorfini.
Te morfiju podobne substance igrajo
kljuËno vlogo pri zaznavanju boleËin,
prav tako pa uravnavajo Ëustveno
poËutje in reakcije.
Naπa lekarna je meseËnik, na voljo v lekarnah po
Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih lekarnah
prejmejo brezplaËno.
Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele
je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem
izdajatelja.
Izid revije je finanËno podprl Medis, d.o.o.,
Ljubljana.
Distribucija:
Salus d.d., Ljubljana
Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil,
ki se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:
Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se
sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik.
Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da potrebujete
zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki
sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede
vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin jemanja zdravil.
6
NA©A LEKARNA
Kajenje in voænja ne gresta skupaj
Raziskava je pokazala, da so negativni
uËinki pasivnega kajenja prisotni tudi,
Ëe so okna med voænjo odprta. ©e
posebej obËutljivi so otroci in starejπi
ljudje. Na otroπki sedeæ v avtu so
pritrdili napravo za merjenje
onesnaæenosti zraka, prostovoljni
kadilec pa se je nato eno uro vozil
naokrog. To so ponovili 45-krat. Pri
nekaterih voænjah so bila vsa okna v
avtu odprta, pri drugih je bilo odprto
samo voznikovo okno, nekajkrat pa so
bila vsa okna zaprta. Izsledki so
pokazali, da je bila raven πkodljivih snovi
glede na standarde ameriπke agencije
za zaπËito okolja vsakiË previsoka.
»eprav je pri 60 kilometrih na uro pri
odprtih oknih v avtomobilu velik prepih,
to πe vedno ne izniËi uËinkov pasivnega
kajenja. Cigaretni dim se resniËno
zadræuje v avtomobilski kabini.
ga zaznamuje kombinacija veË
dejavnikov tveganja: trebuπna
debelost, visok krvni tlak, visoka raven
krvnega sladkorja, nizek HDL-holesterol
in visoke ravni krvnih maπËob. Soobstoj
naπtetih dejavnikov moËno poveËa
tveganje nastanka sladkorne bolezni
tipa 2 in srËno-æilnih bolezni. V
raziskavo so vkljuËili moπke, stare od 60
do 79 let. Moænost za nastanek
metaboliËnega sindroma se je
zmanjπala pri vseh, ki so opustili
kajenje, spremenili prehrano, shujπali
ali postali telesno aktivni.
Otrok v hiπi - veË mastne hrane
za starπe
Odrasli, ki æivijo z otroki, pojedo
bistveno veË mastne hrane od tistih, ki
otrok nimajo ali ne æivijo veË z njimi. To
pomeni povpreËno eno pico veË na
teden ali 5 gramov maπËob in 1,7
gramov nasiËenih maπËob vsak dan.
Raziskava je pokazala, da pojedo tudi
veË slanih prigrizkov, sladoleda, slaπËic
in sira, saj imajo vse to pri roki.
Natrpani urniki in pomanjkanje Ëasa
verjetno prisilijo starπe, da kupujejo
takπno hrano, poleg tega pa jo imajo
otroci radi.
Za zdravje ni nikoli prepozno
Z zdravim naËinom æivljenja lahko celo
po 60. letu starosti bistveno
zmanjπamo tveganje za bolezni srca in
oæilja ter sladkorno bolezen. Raziskovalci so se osredotoËili na presnovni
(metaboliËni) sindrom. To je stanje, ki
Najnovejπi naËini prepreËevanja
moæganske kapi
Skupina strokovnjakov KliniËnega
inπtituta za radiologijo ljubljanskega
KliniËnega centra (KC) je predstavila
najsodobnejπo metodo za prepreËevanje moæganske kapi, tako imenovano
karotidno angioplastiko. Rezultati
metode so vzpodbudni, pri veË kot 99
odstotkov bolnikov je bila karotidna
angioplastika uspeπno izvedena.
Moæganska kap je posledica nenadne
motnje v prekrvavitvi moæganov, kar
privede do propada moæganskega
tkiva.
Eden izmed najpogostejπih vzrokov
moæganske kapi je zoæitev notranje
Dobra novica prihaja iz slovenskih
πportnih trgovin, ki so svoje
prodajne police zaloæile z novim,
teæko priËakovanim obuvalom.
Podjetje Asics je lansiralo nov
πportni Ëevelj Comfort Walking
Shoes GEL - Cardio, prirejen za
bolnike s sladkorno boleznijo oz.
njihovo stopalo, ki se zaradi bolezni
poËasi, a vztrajno spreminja.
Letoπnja zgodnja pomlad zato teæko
priËakuje tudi diabetiËne bolnike, ki
so ravno zaradi neustrezne obutve
marsikatero rekreativno dejavnost
obesili na klin. VeË informacij
poiπËite na strani 44.
karotidne arterije (arterija, ki prenaπa
hrano organom glave, vratu, moæganom in oËem) v njenem vratnem
poteku, ki nastane zaradi poapnenja æil
- arteroskleroze. Pri karotidni
angioplastiki ni potrebna sploπna
anestezija, saj inπtrumente uvedejo do
obolelega predela skozi vstopno mesto
v stegenski arteriji. Normalno πirino
svetline notranje karotidne arterije
doseæejo s πirjenjem na mestu zoæitve z
balonom. Z dodatno postavitvijo æilne
opornice skrajπajo Ëas πiritve arterije,
prepreËijo pojav poπkodbe notranje
æilne stene in zmanjπajo moænost
sproπËanja strdkov (embolij) pri
posegu. Ko so aterosklerotiËne lehe
vtisnjene v æilno steno, razπirjeno
podroËje preraste notranja æilna stena.
Na ta naËin prepreËijo moægansko kap.
Doslej so karotidno angioplastiko v
svetu opravili pri veË kot 100.000
bolnikih, v Sloveniji pa so na KliniËnem
inπtitutu za radiologijo od leta 2000 do
danes izvedli veË kot 600 tovrstnih
posegov.
Moæganska kap ne prizadene le
starejπih, Ëeprav je Ëetrtina vseh ærtev
moæganske kapi mlajπih od 65 let.
Tretjina bolnikov po moæganski kapi
umre, tretjina ostane trajno invalidnih
in le tretjina jo preæivi brez trajnih
posledic.
VeËje tveganje za moægansko kap je
povezano z nekaterimi podedovanimi
lastnostmi, navadami in boleznimi, kar
imenujemo dejavniki tveganja za
Merilniki krvnega tlaka
Tensoval Duo Control novost na træiπËu
Podjetje Paul Hartmann Adriatic
d.o.o., Ljubljana v aprilu predstavlja
nov, samodejni merilnik krvnega
tlaka za nadlaket Tensoval Duo
Control - prvi merilnik krvnega
tlaka, ki kombinira dve profesionalni
merilni tehnologiji. Zato je to edini
merilnik, ki ga odlikuje resniËno
velika nataËnost in manjπa
dovzetnost za motnje. Izmerjene
vrednosti so toËne tudi pri ljudeh z
motnjami srËnega ritma. Ker
mikrofon ni vgrajen v manπeti,
temveË neposredno v merilniku, je
verjetnost motenj zaradi napaËnega
ravnanja z merilnikom manjπa.
Merilnik je enostaven za uporabo,
zato je πe posebej primeren za
starejπe osebe.
Zdravniki obiËajno za merjenje tlaka
uporabljajo metodo Korotkoff,
domaËi merilniki pa so obiËajno
samo oscilometriËni. Novi merilnik,
ki ga boste lahko kupili samo v
lekarnah in specializiranih
trgovinah, pa torej uporablja kar
obe tehnologiji, zato je to resniËno
koristna novost na policah
slovenskih lekarn.
moægansko kap. Zviπan krvni tlak je
sovraænik πtevilka ena, visok krvni
sladkor oz. sladkorna bolezen pa
pospeπita proces ateroskleroze, in tako
poveËata tveganje za moægansko kap.
Ljudje , ki utrpijo moægansko kap, se po
osnovni rehabilitaciji pri vkljuËevanju v
druæbo sreËujejo z mnogimi teæavami,s
strani zdravstvenega sistema pa so
nekaj tednov ali mesecev po dogodku
pogosto deleæni (pre)malo pozornosti.
Ena redkih organiziranih oblik
dolgoroËne pomoËi so klubi bolnikov s
cerebrovaskularno boleznijo, ki izdajajo
tudi svoje glasilo KAPnik.
VeË informacij dobite na http://www.
zdruzenjecvb.com/revija-kapnik.html
NA©A LEKARNA
7
A K T UA L N O
Spremenjena
telesna samopodoba
in psihične težave
1. teden v marcu je
teden boja proti raku.
Zvezdana Snoj, dr. med. Oddelek za psihoonkologijo, Onkoloπki inπtitut Ljubljana
Telesno in duševno se med seboj tesno prepletata in nenehno vplivata drug na
drugega. Povezanosti in soodvisnosti telesnega in duševnega se zaveda vsak od nas
tudi na ravni osebne izkušnje. Pogosto opažamo, da se stresne življenjske obremenitve
in neugodne psihosocialne razmere lahko izrazijo v telesni bolezni, prav tako kot se
človek, ko je telesno bolan, predvsem kronično, še dodatno spoprijema
z različnimi socialnimi pritiski in s stisko, ki telesno bolezen
navadno še slabša.
V
življenje obolelega in njegovih bližnjih zlasti globoko poseže huda telesna bolezen. Kajti ta ne vnaša le številnih omejitev in obolelega sooča z
lastno minljivostjo, temveč sproža tudi močne
duševne reakcije ter prinaša spremembe v medosebnih, družinskih in socialnih odnosih.
Najpogostejπe duπevne motnje ob diagnozi rak
Skorajda ni bolezni, ki bi jo že stoletja spremljala tako močna negativna stigma, kot je rak.
Stara prepričanja in miti o raku so še danes
navzoči kljub novim znanstvenim dognanjem
in vedno uspešnejšim načinom zdravljenja.
Za večino ljudi ima že sama beseda rak
zastrašujoč pomen. Prav tako je pri večini še
vedno globoko ukoreninjena predstava o raku
kot neozdravljivi bolezni z nepredvidljivim potekom in neizogibnim usodnim izidom. Zato ne
preseneča moč čustvenih odgovorov niti številne spremembe v duševnosti, s katerimi se že
ob sumu na maligno bolezen odzivata bolnik in
njegova družina.
to so spremljevalci telesne bolezni in včasih
prav ti, še bolj kot bolezen sama, povečujejo bolnikovo trpljenje, ki ga nikoli ne smemo razumeti kot neizogibno posledico raka.
Rak je bolezen, ki globoko poseæe v æivljenje obolelih
in njihovih svojcev. Depresivnost, pomanjkanje volje,
tesnoba, obËutja brezizhodnosti, opuπËanje socialnih
stikov, siromaπenje komunikacij in spremenjena
samopodoba − vse to so spremljevalci telesne
bolezni. VËasih prav ti, πe bolj kot bolezen sama,
poveËujejo bolnikovo trpljenje, ki ga nikoli ne smemo
razumeti kot neizogibno posledico raka.
Prizadetost, ki æe prehaja meje, pogojno oznaËene
kot normalne, in vpliva na vsakdanje funkcioniranje
ter se stopnjuje in traja dlje Ëasa, nedvomno
potrebuje nadaljnjo strokovno diagnostiko in
obravnavo.
Diagnoza rak sproži stresni odgovor, ki ga v
povezavi s to boleznijo skupaj povzročajo bolnikovo dojemanje bolezni, simptomi (bolečina,
posledice zdravljenja) in stigma. Depresivnost,
pomanjkanje volje, tesnoba, občutja brezizhodnosti, opuščanje socialnih stikov, siromašenje
komunikacij in spremenjena samopodoba – vse
8
NA©A LEKARNA
NA©A LEKARNA
9
A K T UA L N O
Pot k okrevanju − organizirana
samopomoË æensk z rakom dojke
Skupine za samopomoË zdruæujejo æenske z rakom
dojke, ki so na razliËnih stopnjah v procesu psihosocialne rehabilitacije. Osnovni namen skupine je, da Ëlanice
ob strokovnem vodenju z medsebojno pomoËjo in izmenjavo izkuπenj laæje premagujejo stiske, ki jih prinaπa
æivljenje z boleznijo. Skupino vodi prostovoljski tim;
strokovni vodja (zdravnice, psihologinje, medicinske sestre) in prostovoljka koordinatorka, ki mora biti za svoje
Skupine sodelujejo tudi pri skupnih programih, kot
sta vsakoletno vseslovensko sreËanje æensk z rakom
dojke Nova pomlad æivljenja v Cankarjevem domu in
tradicionalni pohod na Triglav.
Depresiven bolnik je brezvoljen, neodločen,
ne zanimajo ga več siceršnje dejavnosti, spremljajo ga občutki pesimizma, brezvrednosti, krivde, nizkega samospoštovanja, občutja potrtosti, brezupnosti, zaskrbljenosti, pri hujših
depresijah tudi samomorilna razmišljanja ali
vedenje.
Pogosto se bolniki in njihovi svojci sprašujejo, do kdaj je njihova reakcija »še normalna« in kdaj prestopi mejo »že bolezenskega«.
Žalost in potrtost sta normalna odgovora na
boleče življenjske dogodke in sta tudi pričakovani čustveni reakciji tako takrat, ko pri posamezniku ugotovimo raka, pa tudi v prelomnih trenutkih razvoja bolezni, predvsem v
času njenega napredovanja. Pomembno pa je
razlikovati med »normalno« stopnjo žalosti,
ki jo pričakujemo ob resni telesni bolezni, in
že patološko stopnjo oziroma depresijo.
Strokovnjaki menijo, da sta najpogostejši
duševni motnji pri bolnikih z rakom poleg
motenj prilagajanja depresija in anksioznost,
ki se lahko pojavljata v kombinaciji ali
posamično.
Simptomi depresije ne vplivajo le na poslabšanje kakovosti življenja bolnika in njegove
družine, temveč tudi na skrbnost in zmožnost
bolnikov, da vztrajajo, sodelujejo in prenesejo
naporno zdravljenje ter tako posredno vplivajo
na izid bolezni in zdravljenja. Zato je splošno
sprejeto stališče, da prizadetost, ki prehaja meje
oziroma ki pomembno vpliva na normalno vsakodnevno funkcioniranje bolnika v njegovem
domačem, delovnem ali širšem socialnem okolju
in traja dlje časa ali se stopnjuje, zagotovo potrebuje nadaljnjo strokovno obravnavo.
Spremembe telesne samopodobe
Telesno samopodobo posameznika sooblikujejo tako resnične in vidne značilnosti telesa
in telesnih potez kot tudi notranji, čustveni odnos do njih. Telesna podoba je naša notranja podoba lastnega telesa, je način, na katerega si predstavljamo svoje telo, in jo sestavljajo zavedna
in nezavedna stališča, ki jih v življenju razvija
posameznik do svojega telesa.
delo posebej usposobljena, imeti mora potrebne kvalifikacije, spoπtovati pravila druπtva in programa Pot k
okrevanju, se udeleæevati izobraæevanja in rednih supervizijskih sreËanj. Skupina je odprtega tipa, Ëlanice
se sestajajo najmanj enkrat meseËno, poleg tega pa se
po potrebi organizirajo tudi v manjπe skupine za razliËne interesne dejavnosti (uËenje sprostitve in vizualizacije, telovadba, plavanje ...) in za pomoË teæje obolelim
in/ali socialno ogroæenim Ëlanicam.
Po vzoru æensk z rakom dojke in po programu Pot k
okrevanju deluje tudi skupina za samopomoË
moπkih z rakom na modih.
Rak na modih je redkejπa bolezen, saj zajema le 2 %
vseh vrst raka pri moπkih. Vsako leto na novo zboli
okvirno 80 moπkih, predvsem med 20. in 35. letom
starosti. Prvo zdravljenje z operacijo opravi urolog,
nato pa se zdravljenje nadaljuje na onkoloπkem
inπtitutu.
Vsak posameznik se po svoje spopade z boleznijo,
vendar pa so bila medsebojna prijateljstva z bolniπkih
oddelkov marsikomu tudi πe pozneje v oporo. Med
nekaterimi dobro rehabilitiranimi bolniki je zato
dozorevala odloËitev za prostovoljno delo in
ustanovitev skupine za samopomoË po vzoru æensk z
rakom dojke. Pri tem jih je vzpodbujala tudi oddelËna
psihologinja in leta 2002 je bila ustanovljena prva
skupina v Ljubljani.
Nameni in cilji programa Pot k okrevanju:
• pomoË bolnicam z rakom dojke pri spoprijemanju z
boleznijo in njenim zdravljenjem, seznanjanje z
naËini obvladovanja posledic bolezni, krepitve zdravja in prepreËevanja bolezni, da bi bila kakovost
njihovega æivljenja Ëim boljπa, ponovno vkljuËevanje v delovno in socialno okolje pa Ëim laæje;
• bolnice obveπËati in povezovati v solidarnosti in
medsebojni pomoËi;
• πiriti znanje o raku in vedenje o bolnikovih pravicah
(do zdravljenja, obveπËenosti, zaupnosti, zasebnosti, zakonih o zdravstvenem varstvu in invalidskopokojninskem zavarovanju ter drugih predpisih);
• pomagati na poti okrevanja in zmanjπevati telesne
posledice zdravljenja;
• pomagati pri psihosocialni rehabilitaciji in laæjem
vkljuËevanju v oæje, πirπe in delovno okolje;
• krepiti samozavest in pozitivno samopodobo,
psihofiziËno kondicijo in zdrav naËin æivljenja, z
razliËnimi oblikami druæenja pa obËutek pripadnosti in zavest, da v nesreËi nisi sam.
Individualna samopomoË
Takπno obliko samopomoËi izvajajo posebej usposobljene prostovoljke z obiski na novo obolelih æensk πe v
Ëasu zdravljenja v bolniπnici, po odpustu pa s telefonskim svetovanjem.
Prostovoljka je æenska, ki je uspeπno prestala raka dojke
in se ji je uspelo dobro rehabilitirati, predelati lastne
stiske, strahove, se osvoboditi bojazni in zaæiveti polno
æivljenje, od konËanega zdravljenja pa morata preteËi
vsaj dve leti.
Joæica Mestnik, ki je æe celo desetletje prostovoljka, se
je z boleznijo sreËala kot mamica mladoletnika. Sin ji je
pri okrevanju pomenil dodatno motivacijo in ji bil v podporo. Dobro leto je nadvse aktivna Ëlanica programa, ki
ga je predelala tudi sama in vanj zaupa. Poudarja, da si
mora vsaka obolela æenska najprej priznati, da potrebuje
pomoË, in jo tudi poiskati, saj bo s pomoËjo æensk, ki so
bolezen æe premagale, naπla odgovore na mnoga
vpraπanja, podporo in razumevanje, ki jih morda v okolju
ne bi.
Sama je imela sreËo, da je ob razkritju bolezni, rehabilitaciji in sedanjem prostovoljnem delu v svojem domaËem in sluæbenem okolju naletela na brezpogojno
podporo.
Nadaljevanje na strani 13
10
NA©A LEKARNA
NA©A LEKARNA
11
A K T UA L N O
Pomembno je, da je æenska æe pred operacijo seznanjena tako s potekom zdravljenja kot z vidnimi posledicami, ki jih ta prinaπa: izpadanje las, proteze dojk ... Pri
tem so ji lahko prostovoljke v veliko pomoË. Ga. Mestnik
opozarja na nemogoËe delovne razmere na Onkoloπkem
Ena najpomembnejπih veπËin, ki jih mora obvladati
prostovoljka, je posluπanje. »loveku mora pustiti, da
izrazi svojo boleËino, strah, jezo in druga Ëustva.
inπtitutu v Ljubljani, ki æe tako naporno delo πe oteæujejo.
Prezasedene sobe brez ustrezne klimatizacije, pomanjkljivi in neustrezni sanitarni prostori, velika obremenjenost osebja ... Vendar prav delo in skrb celotnega
Različni postopki zdravljenja raka, kot so
kirurško zdravljenje, kemoterapija in radioterapija, nedvomno lahko pustijo prehodne ali trajne telesne spremembe in posledice: poškodbe
organov, deformacije, spremembe fizioloških
funkcij in/ali pohabljenje ne glede na vrsto maligne bolezni.
Večina bolnikov z rakom se v času svojega
zdravljenja srečuje s problemom negativne samopodobe in izgube samospoštovanja, ki je
lahko tudi v povezavi s predhodno omenjenim
depresivnim čustvovanjem. Negativno samopodobo v času bolezni ali neposredno po njej
prav tako povečujejo neučinkovitost pri delu in
večini drugih dejavnosti ter neustrezna pričakovanja, ki jih ima bolnik sam do sebe ali njegova okolica do njega (npr. da bo takoj po končanem
obsežnem in napornem zdravljenju brez določenega časa, nujnega za okrevanje, živel in deloval na nekdanji ravni).
S spremenjeno samopodobo se srečujejo bolniki z različnimi vrstami raka ne glede na razsežnost in mesto bolezni, vendar je pri nekaterih
bolnikih ta problem še izrazitejši. Že prehodne
telesne spremembe, kot je izguba las, po kemoterapiji lahko sprožijo različne odzive, ki so, razumljivo, še veliko izrazitejši pri obsežnejših telesnih spremembah ali izgubah organov z močnim
simbolnim sporočilom (npr. dojka).
12
NA©A LEKARNA
osebja v bolniπnici dajeta bolniku obËutek, da je v varnih in strokovnih rokah.
Naπa sogovornica meni, da bi bilo treba veË pozornosti
nameniti preventivi, ozaveπËanju in s tem pravoËasnemu odkrivanju bolezni, za katero vsako leto zboli veË
æensk, vse bolj pa se niæa starostna meja bolnic. Z
ustreznimi akcijami bi morali na bolezen opozarjati æe v
srednjih πolah v okviru zdravstvene vzgoje ali temu namenjenih dodatnih ur.
Vzpodbujati bi morali tudi prostovoljstvo, kjer zagotovo
dræi pravilo VE» KO DAJE©, VE» PREJME©, saj je pomagati neprecenljiva izkuπnja, ki nas nauËi bolje prisluhniti tako sebi kot drugim.
Ne pozabite − diagnoza rak ni obsodba na smrt! Je bolezen, ki potrebuje takojπnje ukrepanje in predvsem
bolnika kot najaktivnejπega Ëlena zdravljenja.
V Ëasu poudarjanja pozitivnega miπljenja pogosto
spregledamo dejstvo, da je tudi jok koristen, zato je v
fazi okrevanja ta celo zaæelen, saj z njim spravimo iz
sebe boleËino in damo prostor olajπanju.
����������������������������������������
��������������
��������������������������
���������������������
������������������������������������
����������������������������
��������
�����������������������
������������������������������
������
�����������������������
������������������
��������������
��������������������
��������������
�������������������������
����������������������������
���������
���������������������������
����������������
�����������������
���������
�������
���������������
��������������������
����������������������
���������������������������������������
�������������������
������������������
����������������
A K T UA L N O
Glede na pomembnost dojk v doživljanju
ženske in njenega občutja ženskosti, materinstva in seksualnosti imajo tako radikalna odstranitev dojk kakor tudi ohranitveni operativni posegi pomemben vpliv na telesno
samopodobo in s tem povezano psihosocialno
in spolno funkcioniranje ženske. Z izgubo dojke, organa, ki stoletja ohranja močno simbolno
sporočilo materinstva, ženskosti in seksualnosti, se marsikatera ženska težko spoprijema.
kakovostnih odnosov z drugimi, uresničevanja
svojih poklicnih sposobnosti, ustvarjalnosti,
gojenja različnih interesov, kakovostne sprostitve ipd. ¶
Veliko bolnikov po drugi strani kljub izrazitejšim spremembam telesa črpa spodbude
za pozitivno samopodobo in samospoštovanje
iz najrazličnejših drugih virov in dejavnosti:
“Æivimo drug za drugega!”
Pod tem geslom deluje Druπtvo onkoloπkih bolnikov, ki
zdruæuje bolnike z rakom, njihove svojce, prijatelje, zdravstvene strokovnjake in vse, ki æelijo sodelovati pri
reπevanju problematike raka, se zavzemati za krepitev
zdravja in Ëim kakovostnejπe æivljenje z boleznijo. Namen druπtva je prispevati k celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom, razvijati prostovoljno delo in samopomoË, πiriti znanje o raku, ozaveπËati bolnike o
pomembnosti aktivnega sodelovanja pri zdravljenju in
rehabilitaciji, jih seznanjati z njihovimi pravicami in jih
tudi zagovarjati.
S prostovoljnim delom v organizirani samopomoËi bolnikov z rakom Pot k okrevanju æeli druπtvo dopolnjevati medicinsko in zdravstveno oskrbo bolnikov in jih
vzpodbujati na poti njihovega okrevanja. Ta je toliko
pomembnejπa po odpustu iz bolniπnice. Zaradi uËinkovitejπe organizacije samopomoËi se bolniki zdruæujejo glede na vrsto obolenja, druπtvo pa v ta namen
organizira πolanje prostovoljcev za individualno in
skupinsko delo.
V pisarni druπtva so vam vsak dan na voljo za sploπne
informacije in nasvete. Vnaprej se lahko dogovorite za
osebni pogovor s prostovoljcem oziroma prostovoljko
ali strokovnjakom. Prav tako se lahko vkljuËite v skupino za uËenje sprostitve po Simontonovi metodi ali v
druge interesne skupine.
14
NA©A LEKARNA
Druπtvo sodeluje s sorodnimi zdruæenji doma in v tujini, je
aktivni Ëlan Mednarodne organizacije za samopomoË
æensk z rakom dojke Pot k okrevanju, Mednarodne zveze
organizacij bolnikov in Evropske zveze bolnikov z rakom.
Prispevek dr. Zvezdane Snoj, dr. med., je objavljen v knjiæici “Le ovinek na poti æivljenja”, ki jo je izdalo farmacevtsko podjetje Janssen-Cilag. Knjiæica obravnava bolnika z rakom celostno, predstavlja sodobno zdravljenje, daje
napotke za obvladovanje teæav zaradi bolezni in zdravljenja, predvsem pa svetuje kako izboljπati kakovost æivljenja
v obdobju bolezni. Pri nastajanju knjiæice je sodelovalo 15 avtorjev, strokovnjakov na podroËju onkologije. Knjiæico
lahko najdete med publikacijami na spletni strani Onkoloπkega inπtituta Ljubljana: www.onko-.si/sl/za_javnost_
v tednu
GG_175x126 5in_bolnike/publikacije,
abf slowen_0 07.11.2006
13:10boja
Uhrproti
Seiteraku
1 pa bo dostopna v ambulantah na Onkoloπkem inπtitutu. Knjiæico
lahko naroËite tudi pri izdajatelju po elektronski poπti na naslov: [email protected].
»astna Ëlanica Druπtva onkoloπkih bolnikov je tudi soproga nekdanjega predsednika, gospa ©tefka KuËan.
Okno − glasilo Druπtva onkoloπkih bolnikov Slovenije −
izhaja æe od leta 1987. Revijo izdajajo dvakrat letno v
nakladi 7.000 izvodov. TekoËe poroËa o dejavnostih
druπtva, s prispevki strokovnjakov in priËevanji bolnikov pa ozaveπËa, informira o raku in vzpodbuja k aktivnemu sodelovanju pri zdravljenju in okrevanju.
Z zbirkama knjiæic Dobro je vedeti, kaj pomeni in Vodnik
za bolnike na poti okrevanja æelijo πiriti znanje o posameznih vrstah raka in svetovati bolnikom, da bi laæe
obvladovali bolezenske teæave.
Druπtvo onkoloπkih bolnikov Slovenije
Poljanska cesta 14, 100 Ljubljana
Tel: 01 430 32 63
Gsm: 041 835 460
Fax: 01 430 32 64
E-poπta: [email protected]
http://www.onkologija.org/sl/domov
NA©A LEKARNA
15
K A KO Z D R AV I TI
Oskrba z zdravili
in skrb za bolnika
Janez ©pringer, mag. farm., spec.
Skrb je več kakor oskrba.
Oskrba je navadna
ekonomija, kjer je izdelke
treba plačati, če jih
hočemo imeti, pri čemer
zdravila niso izjema. Pri
prodaji se lekarnar ne
razlikuje od navadnega
prodajalca in bolnik ne
od navadnega kupca.
Stranki le zamenjata
imetji in se pred poslom
in po njem v svoji biti ne
spremenita. Blago
prepustita naključju in si
ne belita glave in ženeta
k srcu, ali bo zdravilo res
kaj ozdravilo ali se bo
pač sprevrglo v strup.
Naključna preobrazba
dejavne snovi v zdravilno
je sicer mogoča, a zaradi
svoje redkosti ni omembe
vredna. Pa tudi če bi
bila, ne bi bila predmet
prodaje in nakupa, ker si
zanjo ne bi mogla lastiti
zaslug niti lekarnar niti
bolnik.
16
NA©A LEKARNA
L
e z navadno ekonomijo lekarnar ne more
uresničiti svojega temeljnega poslanstva – oskrbeti bolnika z zdravilom v
pravem pomenu besede, ker dejavne
snovi ne naredi zdravilne. Bolnik bi ostal bolan,
lekarnar pa le lekarnar na papirju.
Skrb je potreben pogoj za oskrbo, ker jo osmisli. Lekarnar in bolnik skleneta zavezo, ki omogoči, da se prodana dejavna snov spremeni v zdravilno. Zato bolnik zaupa lekarnarju bolezenske
okoliščine, lekarnar pa v zameno svetuje bolniku
pravilno zdravilsko uporabo. S preobrazbo dejavne snovi v zdravilno se preobrazita tudi pogodbeni stranki. Lekarnar odloži masko in se pokaže
v pravi luči, bolnik pa odloži bolezen in si nadene
praznična oblačila.
Skrb je torej humanistično dejanje, kjer se
lekarnar potrdi, bolnik pa poteši kot človek.
Zdravljenje je žrtvovanje imetja za dosego terapijskega cilja. Da postane v resnici zdravilo, se
mora namreč dejavna snov v bolnikovem telesu
ustrezno porabiti. Bolnik po lekarnarjevem nasvetu porabi blago, ki ga je od njega kupil, in isto
blago s tem ugonobi. Porabljena dejavna snov je
poslej pepel, ozdravitev pa kot feniks vznikne iz
njega. Preoblikovanje zdravilske snovi v zdravilno je preobrazba njenega konca v nov začetek. Je
altruistično-egoističen postopek: »Dati in postati!« Vsi udeleženci v zdravstvenem procesu kaj
dajo (žrtvujejo), da bi kaj postali. Lekarnar odloži
svoj lepi videz za resničnega. Dejavna snov se
odreče svoji zdravilski mogočnosti za zdravilni
učinek. Bolnik da na razpolago svojo trpko skrivnost za ljubo ozdravitev.
Oskrba še ni skrb, zato ker jo beseda vsebuje.
Kakor človek hitro zboli, tudi skrb postane zlahka
le gola oskrba. Kakor se zdravilo brez truda
sprevrže v strup, tudi lekarnarja od trgovca loči
le korak.
Težja je obratna pot, zato ni čudno, da se rada
zaobide. Marsikatero navadno blago se ima za
zdravilo, trgovci pa bi od vseh reči najraje prodajali »zdravila«, ker vedo, da bi bolnik pokupil
kar koli, le da bi bil zdrav.
Na podrobni ravni si velja ogledati deset
značilnih razlik med oskrbo z zdravili in skrbjo
za bolnika, podanih v tabeli. ¶
oskrba z zdravili & skrb za bolnika
Predmet farmacevtskega poslovanja je prodaja
Predmet farmacevtskega poslovanja je - posredna in
1
zdravil.
neposredna - prodaja zdravstvene usluge.
Naloga lekarniπke prakse je dati na voljo dosegljivo
Naloga lekarniπke prakse je pribliæati bolniku zdravilni
2
zdravilo.
nasvet.
Strokovne odloËitve se podrejajo bolnikovim
Strokovne odloËitve se podrejajo zasluæku z zdravili. 3
potrebam, povezanimi z zdravili.
Farmacevtsko blago ustvari dohodek, farmacevtska
Farmacevtsko blago ustvari stroπek, farmacevtska
4
storitev pa stroπek.
storitev pa dohodek.
Farmacevtov ali farmacevtkin nasvet dopolni zdravilo. 5 Zdravilo dopolni farmacevtov ali farmacevtkin nasvet.
Poslovni uspeh je sorazmeren s πtevilom zdravilskih
Poslovni uspeh je sorazmeren s πtevilom izdanih
6 ukrepov, ki vodijo k pozitivnim bolnikovim terapijskim
zdravil in pridobljenih receptov.
izidom.
Lekarniπki prostor je podrejen bolnikovim potrebam po
Lekarniπki prostor je podrejen ponudbi zdravil. 7
zdravilih.
Administrativno delo je v sluæbi naloæenih predpisov. 8 Administrativno delo je v sluæbi koristi za bolnika.
Oskrba z zdravili odredi urnik lekarniπkega delovnega
Skrbi in priËakovanja, povezana z zdravljenjem bolnika
9
dne.
z zdravili, odredijo urnik lekarniπkega delovnega dne.
Lekarniπko delo samodejno sledi toku iskanih zdravil in
Lekarniπko delo dejavno posega v tok bolnikovih
10
predpisanih receptov.
obiskov in ga usmeri.
NA©A LEKARNA
17
K A KO D E LU J E
Zdravljenje osteoporoze z zdravili je uËinkovito le ob zadostnem vnosu vitamina D in kalcija
Pomen vitamina D za
zdravje kosti
Venceslava BavËar, mag. farm., mag. Tatjana Luzar, mag. farm.
V
itamin D je pomemben za tvorbo
kosti in homeostazo kalcija. Pod
vplivom UV-žarkov se v koži tvori vitamin D3 (holekalciferol), ki je poleg
vitamina D2 (ergokalciferol) prisoten tudi v hrani. Aktivni presnovek vitamina D3 kalcitriol
skupaj s hormonom obščitnice vzdržuje homeostazo kalcijevih ionov: v tankem črevesu uravnava njihovo absorpcijo iz hrane, v ledvicah
reabsorpcijo iz primarnega seča ter z vplivanjem
na sintezo glavnih nekolagenskih proteinov v
kosti pospešuje njeno tvorbo.
Zadosten vnos vitamina D je pomemben tako
v mladosti, ker skupaj z različnimi dednimi,
fiziološkimi in okoljskimi dejavniki vpliva na doseganje optimalne kostne mase, kot v celotnem
življenjskem obdobju. V vsakdanji nevitaminizirani hrani je vitamina D malo, zato ga je treba
predvsem v zgodnjem otroštvu in starosti dodajati. Uveljavljeno priporočilo za vnos vitamina D za
starejše odrasle je 400–800 IE, kar ustreza 10–
20 μg dnevno, za otroke pa 200 IE ali 5 μg dnevno,
seveda ob sočasnem zadostnem vnosu kalcija.
Vitamin D je nujen za tvorbo kosti in ravnotežje kalcija v telesu. Zadosten vnos
vitamina D je pomemben tako v mladosti kot v celotnem življenjskem obdobju.
Zadosten vnos kalcija je nujen za preventivo pred krhkimi in lomljivimi kostmi.
Zdravljenje osteoporoze brez zadostnega vnosa vitamina D in kalcija ni optimalno.
Farmacevt ali zdravnik lahko svetujeta primerne dodatke, ki vsebujejo kalcij,
samostojno ali skupaj z vitaminom D, pa tudi optimalno antiresorpcijsko zdravilo
proti osteoporozi, ki lahko vsebuje tudi dodatek vitamina D.
18
NA©A LEKARNA
Večina kalcija je v kosteh, manj kot 1 % pa ima
pomembno vlogo tudi pri delovanju mišic,
živčevja, srca in pri številnih kemičnih procesih.
Ob premajhnem vnosu v telo se kalcij izplavlja iz
kosti, te pa postanejo krhke in lomljive. Najboljši
vir kalcija je primerna prehrana. Dnevne potrebe
po kalciju so - odvisno od življenjskega obdobja do 1000 do 1500 mg dnevno. Posebno v starosti
je s hrano težko zaužiti dovolj kalcija, zato se
lahko dodaja v obliki različnih pripravkov.
Zadosten vnos vitamina D in kalcija je nujno
potreben tudi ob hkratnem zdravljenju že odkrite osteoporoze z antiresorpcijskimi zdravili, kar
narekujejo tudi slovenske smernice za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. Sama zdravila namreč zavrejo razgradnjo kosti, z večanjem kostne gostote izboljšajo čvrstost kosti in
tako zmanjšajo možnost zlomov. Z dodajanjem
vitamina D in kalcija pa zagotovimo optimalno
okolje za gradnjo nove kosti.
Ker se s starostjo zmanjšuje absorpcija vitamina D iz prebavil in ker smo predvsem pozimi
manj izpostavljeni soncu, je ob zdravljenju
osteoporoze z antiresorpcijskimi zdravili ključnega pomena poskrbeti tudi za zadosten vnos
vitamina D.
Ugotovitve slovenske raziskave: skoraj polovica
bolnikov, ki se zdravijo z bisfosfonatom, nima
zagotovljenega vitamina D.
V sodelovanju z Lekarniško zbornico Slovenije in slovenskimi lekarnami je družba MSD
izvedla raziskavo o zagotavljanju vnosa vitamina D pri bolnikih, ki se zdravijo s tedenskim bisfosfonatom (alendronatom). Namen raziskave
je bil ugotoviti, ali bolniki poleg predpisanega
bisfosfonata prejemajo tudi vitamin D in v kakšni obliki. V skladu s smernicami za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze naj bi bolniki
poleg specifičnega zdravila za zdravljenje osteoporoze prejeli tudi vitamin D in kalcij, ki sta
obvezna dodatka pri vseh antiresorpcijskih
zdravilih.
NA©A LEKARNA
19
K A KO D E LU J E
GRAF 1: Delež bolnikov glede na predpisane
dodatke vitamina D
35,54 %
45,89%
18,57 %
Holekalciferol na Rp
Aktivni vitamin D na Rp
Brez recepta za vitamin D
TABELA : Zdravila in prehranska dopolnila
z vitaminom D in njegovimi analogi
Aktivna
uËinkovina
holekalciferol
aktivni vitamin D
na recept
alfakalcidol
kalcitriol
prehranska dopolnila
kalcij+holekalciferol/
ergokalciferol
Reæim PriporoËen
izdaje dnevni odmerek
Rp
400-800 IE
Rp
Rp
0,5-1 µg
0,25-0,5 µg
BRp*
200-400 IE**
* Brez recepta
** niæja vrednost, da pripravek zadosti pogojem za
prehransko dopolnilo
GRAF 2: Delež bolnikov glede na dodatke vitamina
D, ki jih jemljejo sočasno z alendronatom
16 %
Starejπim ljudem pogosto primanjkuje
vitamina D
Slovenski podatki ne odstopajo od mednarodnih epidemioloških podatkov, objavljenih v
literaturi. V svetu primanjkuje vitamina D več
kot polovici starejše populacije. Prav tako je iz
navedb v literaturi znano, da le kakšna petina
bolnikov z osteoporozo redno jemlje tudi vitamin D.
Za učinkovit korak naprej pri zdravljenju
osteoporoze je nujna večja ozaveščenost bolnikov o tem, da je zdravljenje optimalno le ob
rednem jemanju vseh treh komponent: osnovnega zdravila, vitamina D in kalcija.
Zdravljenje osteoporoze brez zadostnega
vnosa vitamina D in kalcija ni optimalno. Pred
uporabo dodatkov, ki vsebujejo kalcij, samostojno ali skupaj z vitaminom D, naj se bolnik
o primernosti pripravka glede kemijske in farmacevtske oblike posvetuje s farmacevtom ali
zdravnikom.
Lekarniški farmacevti lahko ob izdaji zdravil z ustreznim svetovanjem pripomorejo tako k
skladnejši uporabi zdravil na recept glede na
navodilo kot tudi k pravilni izbiri ter uporabi
zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil. ¶
�������������������������������������
Podatki še ne objavljene raziskave kažejo, da ima 54 % slovenskih bolnikov poleg osnovnega
zdravila predpisan tudi vitamin D v obliki kapljic holekalciferola ali kapsul z aktivnimi oblikami vitamina D (alfakalcidol in kalcitriol). Kar 46 % bolnikov pa je prišlo v lekarno le z receptom za osnovno zdravilo (alendronat), torej pri njih verjetno ni bilo poskrbljeno za zadosten vnos vitamina D
(GRAF 1).
V TABELI so navedene učinkovine, ki jih bolniki, vključeni v raziskavo, jemljejo sočasno z bisfosfonatom, z GRAFOM 2 pa predstavljamo njihove deleže.
������������������������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������������
�����������������������������
�������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������
���������������������������������
54 %
30 %
Holekalciferol na Rp
Aktivni vitamin D na Rp
Kupi pripravek (vitamin D s Ca ali brez njega)
20
NA©A LEKARNA
Viri:
1. WWW.JUPSLINE.NET: Osteoporoza
2. KOCIJANČIČ, A.: Smernice za odkrivanje in zdravljenje
osteoporoze. Zdravn. Vestn. 2002; 71:571–3
3. KOMADINA, R. IN SOD.: Zlomi zaradi osteoporoze, SB Celje,
1999:47–73
4. RAZISKAVA DRUŽBE MSD: Farmacevtska skrb pri bolnikih z
osteoporozo, ki se zdravijo z alendronatom, 2007
������������������������������������������
��������������������������������
�������������������������������������������
Z D R AV I L N E R ASTLINE
Prvi spomladanski
pozdravi iz narave
Janez ©pringer, mag. farm., spec.
Letošnje mile zime se je razveselil marsikateri vrtičkar, ki je z ljubeznijo gojil
zelenjavo v skritem pokritem kotičku svojega vrta in tako užival lasten pridelek vse
zimske mesece. Tisti, ki svoje deleže zdrave hrane iz narave kupujejo na trgu, pa so
bili veseli nekoliko znosnejših cen solate, ki je v zimskem času dražja od zlata.
Topli dnevi in ugodne temperature so na dan privabile tudi okusen in zdrav regrat.
22
NA©A LEKARNA
NA©A LEKARNA
23
Z D R AV I L N E R ASTLINE
Odmerek za odrasle
Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 4
do 10 gramov posušenih listov oziroma kot poparek ali prevretek iz 2 do 8 gramov posušenih
korenin do trikrat na dan.
Raba regrata v prehrani
Svet Evrope razvršča regrat (latinsko Taraxacum) v skupino naravnih začimb N2. Te se
lahko dodajo živilom v majhni količini z možno
omejitvijo zeliščnih učinkovin, a za regrat še
niso določene. Pri nas sodi v kategorijo H, ki
ima enak pravni položaj kot hrana. Uporablja se
v glavnem v solatah in juhah, pražene korenine
in njihovi izvlečki pa so kavni nadomestek. Vsebuje več vitamina A kot korenje. Uporabna dela
sta list in korenina.
ZeliπËna raba
Regrat je diuretik, kar pomeni, da æene na vodo;
spodbuja odvajanje blata (je laksativ) in izloËanje
æolËa (pravimo, da je holagog), poleg tega pa kot
antirevmatik tudi lajπa revmatske teæave. Po
ljudskem izroËilu se uporablja proti zastoju seËa in
ledviËnim kamnom, saj moËan seËni tok potegne
ledviËni pesek s seboj. Ugodno vpliva na prebavne
motnje in zaprtje zaradi lenega Ërevesja in slabega
izloËanja prebavnih sokov, ker pospeπuje delo vseh
izloËevalnih ælez: v æelodcu se izloËa veË kisline, v
dvanajstnik pa se izceja veË æolËa iz jeter in sokov iz
trebuπne slinavke. Regrat pomaga tudi pri æolËevodnih in jetrnih boleznih, æolËnih kamnih, vnetju
æolËnika, zlatenici; lajπa zaËetne stopnje ciroze jeter
in je uËinkovit pri miπiËnem revmatizmu, obrabljenih
sklepih, ledvenem useku in vnetju iπiasa.
24
NA©A LEKARNA
Novejπa dognanja
Na živalih so preverili nekatere farmakološke
lastnosti, to pa še ne pomeni, da so pri ljudeh
enako izrazite. Listni izvlečki močneje ženejo
na vodo kakor koreninski, oboji pa so po učinku
primerljivi s sintetičnim diuretikom furosemidom. Učinkujejo zmerno protivnetno. S spodbujanjem beta celic trebušne slinavke znižajo
krvni sladkor podobno kot sintetični antidiabetik tolbutamid. Delujejo tudi protitumorno,
najbrž na enak način kot protitumorni polisaharidi, na primer lentinan. Pri ljudeh so z
mešanico čajev, katerih sestavina je bil tudi regrat, zdravili virusni hepatitis in virusno vnetje
jeter.
Lekarniπko mnenje
Regrat je dobro znano æivilo in preizkuπeno ljudsko
zdravilo, vendar je na voljo le malo strokovnih
izsledkov, ki bi upraviËili njegovo Ëislanje. KemiËna
sestava in farmakoloπke raziskave na æivalih kaæejo,
da je praktiËno nestrupen, vendar se pretirana raba Ëezmerni odmerki in Ëezmerno jemanje - odsvetuje.
Pri æolËnih in revmatiËnih teæavah priporoËamo
πtiritedensko kuro spomladi in jeseni. Pri æelodËnih
teæavah, ki jih povzroËa pomanjkanje kisline, pijte
Ëajni napitek pol ure pred jedjo. Pri ledviËnem pesku
je mogoËe uporabiti vodni πok: Ëajni napitek
dopolnite z vodo do poldrugega litra in popijte vso
koliËino v 15 do 20 minutah.
Neæeleni uËinki in strupenost
Lahko povzroči alergijske reakcije, alergijska
zmogljivost je šibka, imajo pa jo vsebujoči seskviterpenski laktoni. V navadnih odmerkih ni
strupen.
Prepovedi in opozorila
Poročajo o alergiji na regratov dotik. Ni znano, da bi do alergičnih reakcij prišlo tudi po
zaužitju, so pa te mogoče pri preobčutljivih posameznikih. Precej se lahko zveča delovanje
drugih diuretikov, prav tako pa vpliva na zdravilsko zdravljenje sladkorne bolezni.
Niso znane težave zaradi uživanja regrata
med nosečnostjo. ¶
Misel
Naravno zdravilo prepriča reko, da poišče morje,
in prepriča zimo, da se prevesi v pomlad. Prava
beseda mesto najde, zdravilo pa še pravi čas.
NA©A LEKARNA
25
M E D I C I N S KO ZRCALO
NARKOLEPSIJA –
tudi zaspanost
je lahko bolezen
1. DEL: Prepoznati narkolepsijo
asist. dr. Lea Dolenc Groπelj, dr. med., Inπtitut za kliniËno nevrofiziologijo, KC Ljubljana
Motnje spanja so pogost pojav; ljudje največkrat tožijo o slabem nočnem spanju ali
nespečnosti. Obstajajo pa tudi motnje spanja, katerih simptomi so ravno obratni in
se odražajo kot huda dnevna zaspanost. Bolezen spanja, ki se med drugim kaže s
številnimi napadi zaspanosti podnevi, se imenuje narkolepsija.
26
NA©A LEKARNA
NA©A LEKARNA
27
M E D I C I N S KO ZRCALO
se vedno pojavi v povezavi z nekim nenadnim
čustvenim dogodkom (smehom, jezo, presenečenjem, žalovanjem, razočaranjem, zadrego, navdušenjem ali spolnim vzburjenjem). Oblike katapleksije se razlikujejo po stopnji izrazitosti:
diti svoje vsakodnevne obveznosti. Da ne bi izzvali napada, se pogosto umaknejo iz družabnega življenja, kar seveda negativno vpliva na posameznikovo čustveno zdravje in ohromi njegovo
osebno, poklicno in družabno življenje. Napadi
Posledica Ëezmerne dnevne zaspanosti in nepredvidljivih kratkih dremeæev podnevi so nesreËe na delovnem mestu in v prometu.
N
ajpogostejši simptom narkolepsije
je čezmerna in neobvladljiva dnevna zaspanost, ki se pojavi ne glede
na količino nočnega spanja prizadete osebe. Navadno se začne v dobi odraščanja
ali v zgodnji odrasli dobi. Drugi klasični simptomi narkolepsije, ki se po navadi pojavijo pozneje v bolezni, pa so katapleksija (nenadna, kratkotrajna izguba mišične moči), prekinjen nočni
spanec ali spanje po obrokih, hipnagogne in hipnopompne halucinacije (živa, neprijetnim sanjam podobna doživljanja) ter paralize ob uspavanju in prebujanju.
Čezmerna dnevna zaspanost je oznaka za
stanje, v kateri oseba čuti nezadržno potrebo po
spanju, čeprav je ponoči spala dovolj dolgo. Pojavi se pri pri vseh bolnikih z narkolepsijo. Osebe,
ki doživljajo napad čezmerne dnevne zaspanosti,
28
NA©A LEKARNA
zaspijo v času, ko ne smejo ali si ne želijo spati –
na primer sredi pogovora, vožnje z avtomobilom,
med delom, jedjo, lahko celo med hojo. Napadi
dnevnega spanja se lahko pojavijo brez predhodnega opozorila, tudi večkrat na dan.
Čezmerna dnevna zaspanost je lahko tudi
simptom drugih bolezni, na primer nočne apneje (kratkih prekinitev dihanja med spanjem),
sindroma nemirnih nog ali periodičnih gibov
udov med spanjem ...). Za postavitev diagnoze
narkolepsija moramo zato pri osebi s čezmerno
dnevno zaspanostjo potrditi še kakšen drug
značilen simptom, na primer katapleksijo.
Katapleksija je drugi najpogostejši simptom
narkolepsije. Pojavi se pri 60 do 90 odstotkih
bolnikov z narkolepsijo. Bolniki ga opisujejo kot
nenadno, kratkotrajno izgubo mišične moči, ki
med napadom se lahko pojavi klecanje kolen,
šibkost v rokah, obrazne mišice postanejo ohlapne, glava omahne, govorjenje postane nejasno in nerazločno, oslabi lahko celotno telo, da
se oseba nenadoma sesede kot vreča. Napad katapleksije po navadi traja od nekaj sekund do
nekaj minut. Prizadeta oseba se med napadom
dogajanja zaveda (je ves čas pri zavesti), vendar
ne more govoriti.
Simptome katapleksije opazimo pri osebah,
starih od 15 do 30 let, navadno po pojavu simptomov čezmerne dnevne zaspanosti. Pogostnost
napadov je različna: od več napadov vsak dan do
nekaj napadov na leto. 75 odstotkov vseh oseb s
katapleksijo poroča o vsaj enem napadu na dan.
Zaradi napadov katapleksije poskušajo prizadete osebe velikokrat spremeniti ali prilago-
katapleksije sicer niso življenjsko nevarni. Tudi
padci ob kataplektičnih napadih so po navadi
počasni in osebe se ob njih navadno ne
poškodujejo.
Za osebe z narkolepsijo je značilno tudi
prekinjeno nočno spanje ali spanje po obrokih. O prekinjenem spancu s pogostim prebujanjem poroča 60 do 80 odstotkov oseb z
narkolepsijo. Osebe z narkolepsijo v 24 urah ne
spijo več kot zdravi ljudje; primanjkljaj prekinjenega nočnega spanja se kaže kot huda čezmerna
dnevna zaspanost in napadi spanja podnevi.
Hipnagogne in hipnopompne halucinacije
so živa, neprijetnim sanjam podobna doživljanja, ki se pojavljajo pri 80 odstotkih oseb z
narkolepsijo ob uspavanju (hipnagogne halucinacije) ali ob prebujanju (hipnopompne
NA©A LEKARNA
29
M E D I C I N S KO ZRCALO
halucinacije). Podobe so videti zelo resnične in
lahko vzbujajo grozo. Nastanejo zaradi porušene
arhitekture spanja pri narkoleptikih in takojšnjega uspavanja v fazo REM pri spanju.
Paraliza ob uspavanju in prebujanju so
kratkotrajne nesposobnosti govora ali premikanja v trenutku, ko oseba zaspi ali se prebuja.
O tej motnji poroča 80 odstotkov oseb z narkolepsijo. Paraliza lahko traja od nekaj sekund do
nekaj minut. Čeprav stanje ni nevarno, se ga
osebe, ki se svoje motnje spanja še ne zavedajo,
prestrašijo, še zlasti, če ga spremljajo hipnagogne halucinacije. Tudi paralize nastanejo kot posledica motenega REM-spanja.
Raziskave kažejo, da se narkolepsija pojavlja v
družinah; 8 do 12 odstotkov oseb z narkolepsijo
ima bližnjega sorodnika s to motnjo. Natančen
način dedovanja še ni znan. Obstajajo pa labora-
30
NA©A LEKARNA
torijski in genetski testi, s katerimi si pomagamo
pri postavitvi diagnoze narkolepsije.
Menijo, da narkolepsija prizadene približno
eno na 2000 oseb obeh spolov in vseh ras. V
Evropi ima to motnjo okrog 200.000 ljudi.
Bolnikov z narkolepsijo se velikokrat tudi
dlje časa ne prepozna in nimajo postavljene pravilne diagnoze. Nemalokdaj so ocenjeni kot leni,
nezainteresirani, celo kot psihiatrični bolniki.
Zato imajo lahko že kot otroci težave v šoli, pozneje na delovnem mestu, v domačem in drugem
socialnem okolju. Nezdravljena narkolepsija je
večkrat vzrok nesrečam v prometu in na delovnem mestu. ¶
O narkolepsiji in katapleksiji bomo pisali tudi v
prihodnji πtevilki revije Naπa Lekarna. Bralce vabimo,
da se nam oglasijo z morebitnimi vpraπanji na to temo.
NA©A LEKARNA
31
OT R O C I I N M L ADOSTNIKI
Rojstvo otroka lahko
sproži tudi občutja žalosti
mag. Ana Polona Mivπek, dipl. bab., Visoka πola za zdravstvo, Oddelek za babiπtvo
V
elike življenjske prelomnice, kakršna je tudi rojstvo
otroka, pomenijo za posameznika določen stres. Rojstvo novega družinskega člana od para zahteva množico
hitrih prilagoditev, sprejemanje novih družbenih vlog
in ponovno vzpostavitev ravnovesja v partnerski zvezi.
Če so razlike med željami oziroma idealom materinstva, ki si
ga ženska ustvari na podlagi družbeno pričakovanih predstav, in
realnostjo prevelike, se to lahko izraža v razočaranju, samoobtoževanju, krivdi, jezi, žalosti in konec koncev tudi v depresiji.
Rojstvo otroka velja za lep in srečen dogodek, ki naj bi se ga ženska veselila. Pogosto pa
se lahko srečamo prav z nasprotno reakcijo – žalostjo in jezo, celo depresijo. Vendar se
ženske zaradi družbeno pričakovanega vedenja bojijo priznati svojih negativnih
čustev. Treba je sprejeti tudi možnost, da rojstvo otroka včasih sproži žalost.
32
NA©A LEKARNA
Osnovne znaËilnosti poporodnih depresivnih stanj
Občutki žalosti po porodu so pogosti in dosegajo različne
stopnje intenzitete.
Poporodna otožnost je najblažja oblika, ki prizadene približno
66 % žensk (po različnih raziskavah delež znaša od 50 do 80 %) in
je posledica porušenega hormonskega ravnotežja. Glavni simptom je nihanje razpoloženja. Navadno se začne v prvih petih
dneh po porodu in traja nekaj dni, včasih le par ur. Ne pušča posledic in navadno ne zahteva posredovanja zdravstvenih strokovnjakov; vsaj ne v smislu zdravljenja z zdravili. Kadar traja dlje, v
20 % preide v poporodno depresijo, to pa je mogoče preprečiti – s
podporo, pogovorom in empatijo.
Druga skrajnost je poporodna psihoza, ki je k sreči zelo redka – občuti jo le 0,2 % žensk po porodu. Navadno izbruhne v prvem mesecu po porodu in traja od šest tednov do šest mesecev.
Simptomi vključujejo halucinacije, tresavico, zmedenost ... Lahko
je navzoča celo želja po samomoru in detomoru. Glede na to, da
je izbruh nenaden in sprememba vedenja očitna, je poporodno
psihozo lahko opaziti. Potrebna sta hospitalizacija in takojšnje
zdravljenje.
Poporodna depresija prizadene 10–15 % žensk po porodu. Je
eden najpogostejših zapletov poporodnega obdobja. Je resnejše in
dalj trajajoče stanje kot poporodna otožnost in potrebuje strokovno obravnavo. Ker pa ni tako očitnega izbruha kot pri poporodni
psihozi, jo je težje odkriti. Raziskave navajajo kar nekaj dejavnikov
tveganja (npr. zakonski stan, zadovoljstvo v partnerski zvezi, socialna podpora, socialno-ekonomski status, samospoštovanje,
predporodna depresija ali tesnobnost, pretekla depresivna epizoda
ali pretekla izkušnja poporodne otožnosti, načrtovanost oz.
NA©A LEKARNA
33
OT R O C I I N M L ADOSTNIKI
ZA NOSEČNICE
Optimalno pokriva povečano potrebo:
Natal Aktiv napitek
za nosečnice
34
NA©A LEKARNA
Dnevna ve~ja potreba po vitaminih
in hranljivih snoveh v nose~nosti*:
zaželenost nosečnosti, stresni življenjski dogodki, stres v zvezi z
nego otroka, otrokov značaj idr.), vendar pa so ugotovitve raziskav
različne, celo nasprotujoče si. Nekateri somatski simptomi, kot so
izguba telesne teže, motnje menstruacijskega ciklusa, spremembe
teka in nizek libido, motnje spanja in utrujenost so lahko normalne
spremembe, značilne za poporodno obdobje. Ker dejavniki tveganja niso jasno opredeljeni, je preventivno delovanje oteženo.
Tuja literatura opisuje številne metode, ki se jih lahko uporablja pri
ugotavljanju tveganja za pojav poporodne depresije; kljub vsemu
pa diagnozo lahko postavi le strokovnjak s kliničnim pregledom.
Ni še jasno, ali so poporodna otožnost, depresija in psihoza tri
različna stanja ali eno samo, ki variira v svoji resnosti.
1 porcija (20 ml) pokrije
povečano potrebo po vseh
pomembnih vitaminih &
mineralih
• 100% sadne osnove
• odličen okus
• vsebuje: folno kislino, jod,
železo, vse pomembne
vitamine in minerale
• najvišja kakovost
Vpliv materine poporodne depresije na otroka in druæino
Poporodna depresija izbruhne v času, ko se vzpostavljajo temelji odnosa mati – otrok. Vpliva na materino percepcijo glede
lastne zmožnosti za starševstvo ter lahko posredno vpliva na
otrokov razvoj, saj njegove potrebe po ljubezni navadno niso zadovoljene, okrnjena pa je tudi njuna medsebojna komunikacija.
Otroci depresivnih mater so ali bolj pasivni ali pa bolj
razdražljivi kot njihovi vrstniki. Večkrat jokajo in njihova obrazna mimika je slabše razvita. Pogosto imajo težave s hranjenjem in
spanjem. V želji, da bi vzpostavili vez z materjo, lahko posnemajo
njeno vedenje, kar se odraža kot mikrodepresija.
Ironično je, da je družina, socialni konstrukt, ki je nastal ravno z nalogo nadaljevanja vrste, najbolj na udaru prav v času rojstva novega člana. Če ženska po porodu razvije depresijo, trpi
tudi njen odnos s partnerjem.
Starševstvo spremeni življenje obeh partnerjev, zato tudi moški
po porodu zlahka postanejo depresivni, saj se njihova vloga nenadoma spremeni in se od njih zahteva večja odgovornost. Delež po
porodu depresivnih partnerjev naj bi bil od tri pa vse do 42 odstotkov, odvisno od intenzitete počutja. Dejavniki tveganja za depresijo po rojstvu otroka so predvsem depresija v preteklosti ter
partneričina depresija in s tem posledično pomanjkanje podpore.
Bolj izpostavljeni so starejši partnerji, tisti, ki so prvič postali
očetje, ki imajo slabšo socialno mrežo podpore, nižjo izobrazbo,
več negativnih življenjskih izkušenj ter nezadovoljujoč odnos s
partnerico.
Predvsem se moramo zavedati dejstva, da so otrok, mama in
oče trije med sabo povezani členi družine, zato vsako dejanje in
počutje enega od njih vpliva tudi na druga dva. Tako je pri poporodni depresiji vedno potrebna obravnava celotne družine.
DOZIRANJE: 1 merica (20 ml) dnevno (eno pakiranje vsebuje 20 dnevnih porcij)
* po Nem{ki dru`bi za prehrano
ZA DOJEČE MATERE
Posebej primerno za čas dojenja:
Dva osvežujoča napitka HIPP Natal Aktiv
Napitek za dojenje
z železom
Napitek za dojenje
s folno kislino
•
•
Napitka iz 65%
sadnega dela z
malo kalorijami
Že 1 kozarec
napitka za
dojenje
občutno
pomaga pri
povečani
potrebi po
hranljivih
snoveh
Priporočilo za uživanje: 1-2 kozarca dnevno
Bio čaj za dojenje
Instant čaj za dojenje
•
•
•
•
•
•
Spodbuja nastajanje mleka
Najboljša BIO kakovost
Brez dodanih arom
Brez dodanega sladkorja
S svežim okusom
po limoni
Dobrega okusa
in učinkovit tudi
hladen
Priporočilo za uživanje: 3-6
skodelic čez35dan
NA©A LEKARNA
OT R O C I I N M L ADOSTNIKI
Dolgo časa je prevladovala
miselnost, da so poporodnim
depresivnim stanjem
podvržene le ženske zahodnih,
razvitih dežel, saj so se s
tehnološkim in kulturnim
razvojem oddaljile od svoje
naravne vloge materinstva,
vendar so raziskave v različnih
družbah – tako razvitih kot
nerazvitih – odkrile podobno
pogostnost poporodne
depresije.
Poporodna depresija v razliËnih Ëasovnih obdobjih in kulturah
Poporodne duševne težave so prvič omenjene že v antičnih
časih. Prvi primer je opisal Hipokrat. Sčasoma so se prepričanja o
vzroku poporodnih depresivnih stanj v skladu z mentaliteto časa
spreminjala. V srednjem veku so menili, da so žensko po porodu
obsedli demoni. V času protestantizma so prevladali religiozno
obarvani vzroki; nosečnost, boleč porod in materinstvo so imeli za
sredstvo zveličanja za izvirni greh; duševna zmedenost po porodu
je bila logična posledica. V 19. stoletju so prvič poskušali poporodnim depresivnim stanjem najti razumsko razlago. Holm je trdil, da
so posledica infekcije, Magnan je vzroke iskal v dednosti, Regis pa
je menil, da je vzrok avtointoksikacija s telesu lastnimi snovmi. Z
vzponom psihoanalitičnega gibanja v sredini 20. stoletja je prevladala misel, da je materinstvo osrednja ženska vloga in depresija posledica zavrtih spolnih želja oz. neprimernega spolnega razvoja.
Louis Victor Marce, francoski zdravnik, je bil prvi, ki je poporodna
depresivna stanja podrobneje opisal in trdil, da vsaka ženska po porodu lahko zapade v stanje čustvene labilnosti, četudi je drugače
psihično trdna osebnost. V šestdesetih letih 20. stoletja so se pojavila prepričanja o biološkem vzroku poporodne depresije. Na podlagi postavke, da jo povzročajo hormoni in dednost, je Römer razvil
tezo, da je vzrok poporodnih depresivnih stanj endogena predispozicija ženske, porod pa je sprožilni dejavnik. Šele z začetki feminističnega gibanja je v ospredje stopil tudi psihosocialni vidik poporodnih depresij. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja se
je s spremembami vloge žensk, ki so vse bolj prodirale v javno sfero,
spremenilo tudi pojmovanje materinstva in s tem poporodnega
duševnega zdravja. Šele leta 1950 so poporodna depresivna stanja
prvič opisali kot nepsihotične motnje. Začeli so dopuščati možnost,
da je družba tista, ki s svojimi visokimi in nedosegljivimi merili materinstva ženske peha v duševne travme.
Nasprotujočim si mnenjem o izvoru poporodnih depresij še
danes ni konca. Kljub različnim dokazom in mnenjem resničen
vzrok depresij po porodu še ni poznan.
Vseeno pa obstajajo manjše razlike; evropske in avstralske
ženske so manjkrat depresivne po porodu kot ženske v Združenih
državah Amerike, poporodni depresiji pa so najbolj podvržene
Azijke in južnoafriške ženske. Verjetno je glavni vzrok za razlike
kulturno odvisna percepcija žensk glede nosečnosti, rojstva in s
tem želene podpore v tem času. Na individualno stališče žensk
večinoma vplivajo norme, vrednote in pričakovanja družbe.
Izražanje neugodja, pritoževanje in samopomilovanje je v nekaterih družbah nezaželeno in ženske so vzgojene, da svoje nezadovoljstvo in osebne probleme zatrejo. V takih družbah je pogostnost poporodnih depresivnih stanj lažno nižja. Prav tako je
od kulture odvisna percepcija podpore. Nekatere družbe bolj
cenijo emocionalno podporo, v drugih pa je pomembnejša
praktična pomoč.
36
NA©A LEKARNA
Mnoge tradicionalne družbe imajo posebne predpise glede vedenja žensk v prvem mesecu po rojstvu otroka. Ta
pravila sočasno tudi definirajo
odnos družbe do ženske.
Otročnice in njihove družine
so upravičene do posebne pozornosti in pomoči v prvih
šestih tednih po porodu. Na
Japonskem obstaja običaj, imenovan Stagaeri-Bunben, ki materi omogoča praktično pomoč
v prvem mesecu po porodu in
ji tako olajša prehod v
starševstvo. Podobni običaji in
navade omilijo stres v poporodnem obdobju in s tem
manjšajo možnost za razvoj
poporodne depresije. Mogoče
je, da prav pomanjkanje tradicionalnih običajev v zahodnih kulturah prispeva k razvoju poporodnih depresivnih stanj. Etika individualizma, tekmovalnosti, mobilnosti, ekonomičnosti in medikalizacija poroda materinstvu niso v pomoč. Moderna družba
od ženske po porodu pričakuje, da bo ob vrnitvi iz porodnišnice
normalno funkcionirala in njene potrebe glede na psihično in
fizično ranljivost niso upoštevane. V preteklosti je razširjena
družina nudila podporo, pomoč in znanje. Ti elementi so z nastankom nuklearnih družinskih celic izginili.
Materinstvo ni instinktivno,
marveč zahtevna, priučena
veščina, ki se jo je ženska
nekoč naučila iz opazovanja v
primarni družini. Prav zaradi
izolacije od primarne družine
je učenje teh spretnosti v
današnjem času oteženo.
Na poti k sreËi
Premagovanje depresije je dolgotrajna in težka naloga. Strokovnjaki poleg podpore in empatičnega odnosa svetujejo različne
oblike psihoterapije (od podpornih skupin pa vse do profesionalnih obravnav). Farmakološko zdravljenje se predpiše le, če se depresivno stanje ne odziva na psihoterapevtske metode. Takrat je
treba upoštevati specifičnost poporodnega obdobja (dojenje in
prenos učinkov zdravila na novorojenčka).
Obstajajo tudi različni načini, kako si lahko pomagamo sami.
Tuja literatura navaja številne komplementarne metode, ki so uporabne kot dopolnilno zdravljenje za lajšanje posameznih simptomov depresije. Proti občutkom tesnobe ugodno deluje masaža, za
lajšanje nespečnosti se svetuje hipnoza. Nekaterim pomaga
akupunktura, spet drugim muzikoterapija in izrazni ples. Fizična
aktivnost lajša simptome brezvolje zaradi porasta endorfinov; podobno izboljšuje počutje tudi pestovanje novorojenčka »koža na
kožo« (kengurujčkanje). Glede na ugotovitve posameznih raziskav
proti depresivnosti pomaga tudi izpostavljanje sončni svetlobi ali
obsevanje z difuzno svetlobo. Posamezni prehranski dodatki prav
NA©A LEKARNA
37
OT R O C I I N M L ADOSTNIKI
tako lajšajo določene simptome poporodnih depresivnih stanj –
kalcij deluje proti nespečnosti, magnezij izboljšuje tek, omili
razdražljivosti in anksioznost. Šentjanževka je učinkovita za zdravljenje blagih in zmernih oblik depresij.
Strokovnjaki trdijo, da bi se lahko 75 % vseh poporodnih depresivnih stanj obravnavalo v sklopu primarnega zdravstvenega
varstva. Če je pri resnejših oblikah potrebna hospitalizacija, naj
bi otrok ostal skupaj z mamo, zagotoviti pa mu je potrebno varnost (če obstaja nevarnost detomora). Cilj zdravljenja ni zgolj
doseči remisije simptomov, temveč tudi zgraditi ter utrditi odnos
mati – otrok. Če je potreba po hospitalizaciji, bi bila torej najboljša
rešitev obravnava v centrih ali enotah, ki omogočajo sobivanje
otroka in matere oz. celotne družine (»mother-baby units«).
Materinstvo in æalost
Nekdaj je bilo materinstvo izredno cenjena vloga. Danes pa
kljub velikim besedam o lepotah materinstva družbena ureditev
ni vedno taka, da bi podpirala mlade družine.
Rojstvo otroka lahko zahteva odpoved kariernim ciljem, pogosto je združeno z velikimi spremembami v partnerskem odnosu,
neprestano odgovornostjo in odpovedovanjem, nižjim socialnim
statusom, socialno izolacijo … Ni torej presenetljivo, da imajo nekatere ženske materinstvo za izgubo – poklicne identitete, avtonomije, partnerskega odnosa in življenjskega sloga. In tem vloga matere prav gotovo ni v veselje.
Verjetno so v manjšini, a kljub temu njihovih občutkov ne gre
zanemariti. Nikjer ne piše, da je ob rojstvu otroka dovoljena le
sreča – dopustiti moramo tudi možnost občutij, kot so žalost,
jeza in malodušje. Prav zaradi družbeno pričakovanih odzivov na
novorojenega otroka in strahu pred stigmatizacijo ženske kljub
negativnim čustvom o tem ne govorijo in ne poiščejo strokovne
pomoči. Potrebujejo podporo in pomoč, predvsem pa imajo pravico čutiti drugače, kot zahtevajo kulturne norme. ¶
»e ste po porodu drugaËe
razpoloæeni kot se vam zdi, da bi
æeleli biti, pokliËite
Telefon mama Zofa
Tel.: 051 245 013
Nudijo informacije, podporo in
pomoË æenskam v obporodnih
stiskah. Lahko se tudi vkljuËite
v podporno skupino za æenske.
38
NA©A LEKARNA
»e se rodi nedonoπenËek ali
nedonoπenka lahko svojo skrb
podelite v Druπtvu za pomoË
prezgodaj rojenim otrokom,
Zaloπka cesta 11,
1000 Ljubljana,
Tel.: 01 522 62 47
www.nedonosencek.net
PomoË in svetovanje v primeru
splava ali otrokove smrti nudijo
v Druπtvu Solzice,
Naselje NE 17, 8270 Krπko.
Tel.: 041 532 916
Pomagajo in svetujejo æalujoËim
starπem in svojcem ob sooËanju
z izgubo otroka med noseËnostjo ali kmalu po porodu.
www.solzice.com
NA©A LEKARNA
39
S A N J S K A KO LU M N A
M
oja hči Anna ne kadi. Tega sem vesela, čestitam ji za njeno voljo,
pokončnost, neomajnost v vsem, ki
je ni nikdar zapustila, toda včasih bi dala vse,
da bi skupaj skadili kakšen čik, molče, samo
midve, izgubljeni med vrtinci dima. Tako bi
delili nekaj prepovedanega, kar bi naju
zbližalo, ampak misliti na take stvari ni primerno. Tega prava mati ne počne. Mati je
svetnica, to se ve. Deli modre nasvete, v pravem trenutku izreče prave stvari, polna je miline in ljubezni, pripravlja slastne jedi in recepte zanje bo kasneje predala v porumenelem
zvezku na spiralo, popisanem s svojo lepo pisavo (mati pač seveda piše lepo, lično,
razložene, povezane, zaokrožene, gladko
prehajajoče črke, besede kakor neskončno
nežne kretnje), receptom bo dala naslove,
natančno navedla sestavine, trike, da se
omaka posreči, male skrivnosti, zaradi katerih bo to recept, podedovan po materi.
Takole v romanu Annina poroka razmišlja
ženska, mati triindvajsetletne hčerke Anne,
ki se bo tistega dne poročila. Pravzaprav se
celotna zgodba odvija v enem samem dnevu,
dnevu Annine poroke. Ta dan ni navaden
dan, pa tudi Annina mama ni navadna
mama. Annina mama Sonia je mama, ki je
obrnila svet mam na glavo in se s tem podala
v neznani samotni svet, nam pa pripravila
cel kup dilem, vprašanj in presenečenj.
40
NA©A LEKARNA
Mama, ki je modernejša od hčerke, mama, ki
je bolj neodgovorna od hčerke, mama, ki ni
polna nasvetov, mama, neobremenjena z
vsakdanjimi pravili, mama, izgubljena v
svojem lastnem svetu, mama, ki se ne zna vesti na poroki.
Pa pojdimo po vrsti. Sonia je rojena na otoku
Mauritiusu staršem indijskega porekla, kjer
je živela zelo naravno, preprosto življenje in
od koder je kot zelo mlada punca za vedno
odšla, željna pustolovščin in novega življenja.
Novo življenje se ji je kmalu odprlo, ko se je
romantično zaljubila in zanosila. Tu se začne
njena posebnost. Očetu svojega otroka, belcu, ni uspela sporočiti novice, ker ga je imela
preveč rada. In mu s tem ni dala možnosti samostojne odločitve. Hčerko, belko, je vzgajala sama in se vsak dan spoprijemala z dejstvom, da sta si zelo različni. In da se zaradi
te različnosti iz dneva v dan počuti bolj
manjvredno. S tem je začrtala osnovne poteze sebe kot ženske in sebe kot matere.
Čez dvajset let, ko se hčerka pripravlja na poroko, so te poteze že zrele, izdelane in jo kar
precej mučijo. Do moških se počuti krivo in
nepoznavalsko, hčerka pa je edini človek, s
katerim ima resničen odnos, torej si ni težko
predstavljati, da nanjo projicira vse svoje
življenje. Težava pa je v tem, da hčerka za njeno življenje ni preveč dovzetna; ima svojega,
pa še to je za 180 stopinj obrnjeno od njenega.
Mama bi rada uživala s hčerko, saj nikogar
drugega nima, z njo poslušala glasbo, z njo
razpravljala o fantih, z njo kadila, z njo delila
življenjska spoznanja. Komu naj pove, da se ji
zdi njen fant dolgočasen? Komu naj pove, da
se ji zdi ekonomija sterilna? Komu naj pove,
da je lepo, če v življenju nekaj čutiš? Komu
naj pove, da je nekoč ljubila? Hčerka je gluha
za vse in ima na vse svoje odgovore. Brezizhoden položaj.
S tako brezizhodnostjo se znajde na poroki,
in tam dela vse po skrbno izdelanih navodilih svoje hčerke, svoje stroge malomeščanske
hčerke, ki jo ima tako neizmerno rada. In se
ves čas boji in trepeta, da bo naredila kaj narobe, kaj po svoje, kaj takega, kar bo hčerko
zmotilo, jo vrglo iz tira, da jo bo oštela, da ji
bo dala vedeti, da je prav zares nesposobna in
da je kar vedela, da bo tako ...
Matere in hčere, v literaturi ne tako zelo obdelana tema, v Annini poroki pa vpijoč odnos dveh žensk, ki sta se znašli v omenjenih
vlogah. Sta mati in njena hčerka enakovredni, sta tekmici, sta čustveno odvisni druga od
druge, se druga druge bojita, sta ponosni druga na drugo, ima ena prevlado nad drugo? Iz
literature poznamo primere mater in sinov v
različnih razmerjih, čudnih, zavojevalskih,
bolnih, celo incestoidnih, kaj pa matere in
hčerke? Je sploh mogoče, da se med njima
razvije nenavaden odnos?
In kaj se zgodi, če je mama manj konvencionalna od hčerke, manj odgovorna, zabavnejša,
bolj otročja? Hčerka ukazuje mami, kako naj
se vede, kaj naj dela, kaj naj misli. V Annini
poroki je to še izrazitejše; Sonia ni samo
značajsko manj konvencionalna, manj stroga,
ampak tudi druge rase, druge kulture, na
francoskih tleh celo manjvredne. Medtem ko
mama razmišlja, kako bi bilo fino, če bi Annin fant vsaj kdaj po nesreči recimo polil
omako ali frcnil košček mesa z mize, Anna
tarna: »Poročiti se bosa je prismojeno,
mami.«
Annina poroka, zelo lucidno in zabavno
branje, lahko tudi enodnevna introspekcija
pripovedovalke, matere, ki izgublja hčerko in
ob tem doživlja svojo notranjo preobrazbo.
Zelo življenjska zgodba francoske pisateljice,
mauricijske priseljenke Nathache Appanah, je
na francoskem knjižnem sejmu dobila nagrado občinstva za najboljši roman leta, neki kritik pa jo je celo označil za popolno zgodbo. ¶
— VERONIKA SAJE,
diplomirana arhitektka, grafična oblikovalka,
urednica več knjig, med drugim tudi slovenske
izdaje odmevnega romana Annina poroka avtorice Nathache Appanah. Knjigo je iz francoščine
prevedla Katja Zakrajšek, pri založbi Sanje pa
izide marca, v »mesecu materinstva«.
www.sanje.si
NA©A LEKARNA
41
P O RT R E T FA R MACEVTA
Najkrajša pot med dvema
človekoma je nasmešek.
Tina Pintar, mag. farm.
Lekarna Sežana
Fotografija: Æiga Koritnik
42
NA©A LEKARNA
NA©A LEKARNA
43
V G I BA N J U
Diabetično
stopalo:
Ne spremljajte
rekreativcev od daleč,
pridružite se jim!
Pozitivni učinki telesne vadbe za diabetične bolnike, so že
dolgo poznani.
Povečana zmogljivost telesnih mišic ugodno vpliva na rezistenco insulina, zmanjšana telesna teža pa ugodno vpliva na metabolizem glukoze. Z redno telesno aktivnostjo se zmanjšata visok krvni tlak in povišane maščobe v krvi, ki sta redna
spremljevalca sladkorne bolezni. Vsi našteti dejavniki telesne aktivnosti zmanjšajo verjetnost nastanka srčne in možganske kapi,
čemur so diabetični bolniki izpostavljeni še bolj.
Do sedaj so se diabetični bolniki pogosto izogibali športu in
rekreaciji, saj niso imeli primerne obutve. Sedaj pa je podjetje
Asics na evropski trg lansiralo nov športni čevelj Comfort
Walking shoes GEL - Cardio, prirejen predvsem bolnikom s sladkorno boleznijo, saj imajo le ti pogosto težave zaradi zelo
občutljivih nog. Čevelj je zasnovan tako, da zmanjša draženje
kože stopala, saj na notranji strani nima nobene šivne linije.
Športni čevelj je iz nežnega Nubuk usnja na zunanji strani in
kombinacije Lycre ter mreže iz bambusa in aktivnega oglja na notranji strani. Ta kombinacija materialov je zračna in prilagodljiva
obliki stopala. Hkrati pa zmanjša verjetnost nastanka vnetja na
stopalu, saj je notranjost GEL Cardio obložena z antibakterijskimi materiali, kot je Comfordry vložek za podplat z Memory
funkcijo, ki poskrbi za odlično prileganje podplata stopalu in optimalno odvajanje vlage. ¶
44
NA©A LEKARNA
Oglasno sporoËilo
Mnogi bolniki s sladkorno boleznijo se izogibajo
športnim aktivnostim zaradi bolečih stopal.
Diabetes vpliva med drugim na obliko stopala, ki
se počasi spreminja in zahteva prilagojeno obutev.
Podjetje Asics ima rešitev za vas!
Z A M I ZO
Zajtrki
Pred časom smo v reviji pisali o tem, da je zajtrk izjemno pomemben za naše
zdravje in najboljši uvod v vsakodnevne napore. Povabili smo vas tudi k
sodelovanju, in sicer, da nam pošljete predloge, kaj jesti zjutraj, ali da opišete svoj
zajtrk. Prejeli smo nekaj zelo zanimivih zamisli; tokrat objavljamo prve tri.
Z zanimanjem jih je prebrala tudi urednica rubrike Za mizo Andreja Širca Čampa,
univ. dipl. ing. živil. teh., in jih ocenila s strokovnimi očmi.
Pozdravljeni,
pošiljam dva predloga za zajtrk, s katerima se odzivam na vaše vabilo k sodelovanju, objavljeno v reviji Naša lekarna.
Z lepimi pozdravi, Nadka Mazi iz Ljubljane
1. Okusen domači zajtrk
Skutni narastek s sadjem
Recept za 4 osebe vključuje naslednje
sestavine:
- 4 kose starega kruha (prepečenec, žemlje ...)
ali kvašenega peciva
- 400 ml posnetega mleka
- nastrgano limonino lupinico (bio limona)
- ščep soli
- 100 g sladkorja v prahu
- 3 kapljice vaniljeve arome
- 200 g posnete skute
Način priprave:
1. Rezine kruha (peciva), debelega približno 1 cm,
postavimo v posodo ter jih prelijemo s toplim
mlekom, ki smo mu dodali limonino lupinico,
6 žlic sladkornega posipa, vaniljevo aromo in
sol. Rezine pustimo, da se dobro prepojijo.
2. Skuto dobro zmešamo z jajci in dodamo 100 g
sladkorja v prahu. Pekač za narastke namastimo in vanj izmenično polagamo namočen
kruh in plast skute. Na vrhu naj bo skuta, na
dnu pa kruh. Pečemo 45 minut pri 200 °C v
predhodno ogreti pečici.
Mlečna kava
Za belo kavo si lahko skuhamo navadno
ječmenovo kavo iz skodelice vode in žlice mlete
ječmenove kave. Vodo zlijemo v lonček in damo
na štedilnik. Ko zavre, stresemo vanjo jedilno
žlico kave, premešamo, pustimo, da še malo povre in odstavimo. Nato precedimo skozi gosto
cedilo, zalijemo s pol skodelice mleka in dodamo jedilno žlico sladkorja, po želji pa tudi žlico
ali dve sladke smetane. Pijemo vroče ali toplo.
46
NA©A LEKARNA
- 6 jedilnih žlic sladkornega posipa
- kozarec (720 ml) češenj, jagod, marelic,
breskev ali drugega vloženega sadja,
- strok vanilje
- 4 jedilne žlice sladkornega posipa
- ščep cimeta
- 3 jedilne žlice jedilnega škroba
- 2 jedilni žlici masla ali margarine
3. Kompotu odlijemo vodo in damo sadje v cedilo. Prevremo 1/4 l kompota in ga z dodatkom
cimeta in stroka vanilje kuhamo 10 minut.
Nato vaniljo vzamemo iz posode, v sok pa
vmešamo gladko maso iz jedilnega škroba, 4
žlic sladkornega posipa in preostalega sadnega
soka. Še enkrat prevremo, dodamo odcejeno
sadje in pogrejemo (ne sme zavreti).
4. Pečen narastek razrežemo na kose, prelijemo
s kompotom in serviramo.
Še hitreje pa si belo kavo pripravimo z instantno mešanico za belo kavo. V skodelico
damo 1 do 2 čajni žlički instantne mešanice za
belo kavo. Zmešamo jo z jedilno žlico sladkorja,
prelijemo s 3 žlicami vroče vode ali mleka in
zmešamo v gladko maso. Nato zalijemo s skodelico vročega mleka, na vrh pa lahko damo še
žlico stepene ali tekoče sladke smetane –tudi tiste iz prevretega domačega mleka.
NA©A LEKARNA
47
Z A M I ZO
Komentar
Gospa Nadka, najlepπa hvala za obe zamisli za
zajtrk. Predvsem mi je vπeË, da sta si predloga tako
razliËna, bralci pa bodo zagotovo dodali πe kakπno svojo
razliËico.
MleËna kava in skutni narastek s sadjem
Predlog za mleËno kavo mi je izredno vπeË, saj jo
predvsem naπi otroci sploh ne poznajo veË, odrasli pa
smo jo æe davno zamenjali za turπko ali ekspresno kavo.
Æitna kava (jeËmenova kava ali proja) ima veliko netopne prehranske vlaknine. Kot smo v naπi rubriki æe velikokrat poudarili, jih Slovenci v meπani prehrani zauæijemo
premalo. Æitno kavo lahko popijemo samo, brez mleka
ali pa z njim ali z ælico ali dvema sladke smetane, kot
predlagate sami - odvisno od naπega okusa in tega,
komu jo pripravimo. »e jo bomo ponudili svojim otrokom in vnukom, jo brez slabe vesti pripravimo s polnomastnim mlekom ali smetano, za nas pa bo primernejπa
z manj mastnim mlekom ali celo brez njega. Glede sladkorja: ne sladkajmo je preveË! Res je s pripravo æitne
kave kar nekaj dela, je pa vsekakor boljπa izbira kot instantna meπanica za belo kavo, kjer na koliËino dodanega mleka, predvsem pa sladkorja ne moremo vplivati.
K manj sladki mleËni æitni kavi se seveda imenitno
poda sveæe pecivo. Skutni narastek s sadjem je naravnost idealen tudi zato, ker dopuπËa izbiro æivil. Namesto
belega kruha lahko uporabimo polnozrnatega,
zmanjπamo koliËino sladkorja ali ga nadomestimo z
nizkokaloriËnim sladilom, namesto vloæenega sadja pa
uporabimo sveæe.
Skutin narastek s sadjem (za 4 osebe)
240 g
400 g
100 g
500 g
200 g
25 g
30 g
40 g
Skupaj masa:
Kos/4,00:
kruh ali æemlja (4 kosi)
delno posneto mleko
sladkor v prahu
sadje sveæe meπano
delno posneta skuta
sladkorni posip (manj kot v receptu!)
jedilni πkrob
margarina ali maslo
2054
514
kcal
kJ
509
192
405
260
200
101
104
284
8609
2152
2134
812
1697
1085
836
424
435
1187
55,6
13,9
B
g
18,5
13,6
0,0
1,7
21,6
0,0
0,1
0,1
53
13
M
g
3
6
0
2
9
0
0
32
334
83
OH
g
99
20
100
57
7
25
26
0
25,4
6,4
kcal = kilokalorije, kJ = kilojoule, B = beljakovine, M = maπËobe, OH = ogljikovi hidrati, PV = prehranska vlaknina
48
NA©A LEKARNA
PV
g
15,4
0,0
0,0
10,0
0,0
0,0
0,0
2. Zimski zajtrk
Je praviloma topel – bolj vroč in za spoznanje
kaloričnejši kot poletni. V mrzlem vremenu so
primerni topli sendviči (na ogenj postavimo
rešetko, nanje pa rezine kruha, obložene s sirom,
šunko, salamo ipd.), vroče hrenovke, polpete,
zrezki ali klobase, ocvrta jajca (spečemo jih v
prostorni ponvi in jih močneje začinimo). Zraven
se lepo poda domač kruh (črn ali polnozrnat),
vroča kava, kakav, sadni čaj ali čokolada.
Komentar
Kot ste æe sami omenili, spoπtovana gospa Nadka,
je to zimski zajtrk, dodala bi le, da je najprimernejπi za
sobotno jutro. Vendar pa ne bo odveË, da se po takπnem
zajtrku toplo obleËemo in obujemo ter se podamo na
bliænji hrib ali daljπi sprehod po dolini.
NA©A LEKARNA
49
Z A M I ZO
Gospa Nada Porenta pa nam svetuje, kako si polepšati nedeljsko jutro.
Eleganten nedeljski zajtrk
Pomarančni čaj
Sladokuscem in ljubiteljem čaja ponujamo recept za okusen pomarančni čaj. Za štiri skodelice
potrebujemo 4 do 5 žličk čajne mešanice orangepekoe, eno pomarančo z neoporečnim (neškropljenim) olupkom, 8–12 nageljnovih žbic.
Ogrejemo čajnik z vrelo vodo. Vodo odlijemo, v prazen čajnik stresemo 5 žličk čaja, prilijemo polovico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati dobrih pet minut. Medtem dobro
operemo pomarančo in jo narežemo na tanjše
rezine. Razpolovimo jih v polkroge in v vsakega
vtaknemo po dva klinčka. Na dno vročih skode-
Hrustljavo čajno pecivo
Ker je med vsemi posladki še vedno najbolj
priljubljeno drobno čajno pecivo, vam predlagamo, da svoje goste na čajanki razvajate s slastnimi čokoladnimi polmeseci, ki jih lahko pripravite že pred čajanko in vam bodo vzeli le 30–45
minut.
Za 18 piškotov potrebujemo:
Testo:
- 125 g mletih mandljev
- 125 g mletih lešnikov
- 100 g marcipanove mase
- 50 g kakava v prahu
- 50 g drobno zrezane kandirane pomaranče
Priprava
Lešnike in mandlje zmešamo z marcipanom
in dobro ugnetemo, dodamo kakav v prahu,
kandirano pomarančo in limono ter rum in dobro zmešamo. Primešamo še trd sneg 4 beljakov
in sladkor. Tako dobljeno testo zvaljamo 1/2 cm
debelo, izrežemo polmesece (vsaj 36) in jih
spečemo na pekaču, obloženem s pergamentnim papirjem (v vroči pečici jih pri 180 °C
50
NA©A LEKARNA
lic postavimo po dva koščka pomaranče s
klinčki, zalijemo s precejenim čajem in še vroče
serviramo s kandiranim sladkorjem.*
Paleta okusov, arom in čajnih mešanic sadnega, zeliščnega ali mešanega izvora je danes
neizčrpna, zato bo gostiteljica lahko vedno znova presenečala in razvajala svoje goste. Podobno
velja za posladke, ki jih ponudimo k čaju. Na
voljo je vse, kar prija povabljencem – od vročega
prepečenca in preprostih kruhkov z maslom,
sladkimi ali slanimi namazi, do sira, oreškov,
slanega in sladkega peciva, keksov, tort, kolačev,
potic ipd.
- 50 g drobno zrezane kandirane limone
- 4 beljake
- 4 cl ruma
- 400 g kristalnega sladkorja
Nadev:
- 4 jedilne žlice marelične marmelade
- 1 jedilna žlica mareličnega likerja (gostega
soka za najmlajše)
Preliv:
- 100 g čokoladnega preliva (lahko ga pripravimo sami iz 100 g sladkorja v prahu, 15 g
kakava v prahu in 15 g masla)
pečemo 10–15 minut). Vzamemo iz pečice in
ohladimo, nato pa polovico polmesecev
namažemo z marmelado, razredčeno z likerjem
ali sokom, in pokrijemo z nenamazanimi. Vse
skupaj oblijemo s čokoladnim prelivom (kupljenega segrejemo ali pa ga nad parno kopeljo
zmešamo iz navedenih sestavin). Pustimo, da se
pecivo ohladi in postrežemo h kavi ali čaju.
Komentar
Spoπtovana gospa Nada,
najlepπa hvala za zanimiv nedeljski zajtrk, zanimiv
predvsem zaradi povabila prijateljev na zajtrk. V hitrem
tempu, ki nam ga narekujejo dnevne obveznosti, se s
svojimi prijatelji najpogosteje sreËamo “v stoje” na
kakπni skodelici Ëaja, πe raje kave. Povabilu na diπeË
nedeljski zajtrk se prijatelji prav gotovo ne bodo mogli
upreti, pa tudi na pomanjkanje Ëasa se ne bodo izgovarjali. Recept za hrustljavo Ëajno pecivo je res nekaj
posebnega, saj kot osnovni sestavini predlagate leπnike
in mandlje namesto standardne bele moke. O tem, da je
Ëajno pecivo energijsko bogato, ne bomo veliko govorili,
le kot opozorilo, da ga na prijetni Ëajanki ne pojejmo
preveË. Sicer pa predlagate, da na Ëajanki gostiteljica
poskrbi za vse okuse in navade svojih povabljencev.
Nekateri imajo raje sladko, drugi slano, eni si lahko
privoπËijo nekaj veË energije, drugi manj. Po æelji posameznika paË!
Hrustljavo Ëajno pecivo
125 g
125 g
100 g
50 g
100 g
120 g
400 g
80 g
100 g
100 g
400 g
Skupaj celotna masa:
Vrednost piπkota (1/18):
mleti mandlji
mleti leπniki
marcipanova masa
kakav v prahu
kandirane pomaranËe in limone
beljaki (4)
kristalni sladkor
marmelada mareliËna
gosti sok
Ëokoladni preliv
ruma* (za aromo)
4652
257
kcal
kJ
2979
3454
1920
716
98
250
6788
936
91
2247
B
g
23,4
17,0
6,1
9,9
0,5
13,3
0,0
0,1
0,9
9,2
M
g
68
84
18
12
0
0
0
0
0
32
OH
g
5
4
69
5
5
1
399
55
4
54
711
825
459
171
24
60
1620
223
22
537
19479
1082
80,3
4,5
213
12
600
33
52,5
2,9
PV
g
19,0
10,1
4,9
16,4
1,1
0,0
0,0
0,6
0,4
0,0
kcal = kilokalorije, kJ = kilojoule, B = beljakovine, M = maπËobe, OH = ogljikovi hidrati, PV = prehranska vlaknina
NA©A LEKARNA
51
Z A M I ZO
V reviji Naša lekarna sem prebrala, da iščete
predloge za zajtrk. Pošiljam »svoj« zajtrk.
Lep pozdrav,
Branka iz Domžal
Sama “kraljevsko” zajtrkujem že dolgo vrsto
let in se odlično počutim. Tudi kilogrami so v
redu (44 let, višina 173 cm, 54 kg). Imam ogromno energije, sem v dobri kondiciji (pretečem
10,5 km v 52 minutah).
Takoj zjutraj spijem liter zelenega čaja. Na
začetku vedno zajtrkujem sveže sadje (grenivka,
grozdje ...) ali kislo zelenjavo (kisla repa ali zelje),
potem si namažem na polnozrnati kruh lahki
smetanov namaz in naložim peteršilj ali
namažem sojin namaz in tudi dodam svež
peteršilj ali kakšno drugo zelišče (majaron, šetraj,
pehtran ...). Spijem kakav (mleko z 0,5 % maščobe).
Za konec pojem suho sadje namesto sladice (rozine, slive ...). Po kruhu posujem semena (lan, sezam, bučno, sončnično ...). Počutim se odlično.
Vabimo vas,
da se nam pridružite s svojim
predlogom za zajtrk,
z žrebom pa bomo
izbrali nagrajenca.
Komentar
Spoπtovana gospa Branka, æe iz vaπega pisma je Ëutiti, kako veliko energije imate! Tudi vaπ “kraljevski”zajtrk
je zavidanja vreden. Predvsem zato, ker za razliko od
klasiËnih zajtrkov vsebuje veliko prehranskih vlaknin tako topnih (sadje ali zelenjava) kot netopnih (suho sadje in semena), na katera predvsem dame rade pozabimo in imamo zato velikokrat teæave s prenapihnjenostjo
in z nerednim odvajanjem blata, kar vpliva tudi na naπe
slabo razpoloæenje.
Pa se vrniva k zajtrku. »eprav za zajtrk pojeste celo
paleto raznovrstnih æivil, menim, da energijski vnos ni
pretiran. Poleg obveznega sveæega sadeæa ali skodelice
sveæe zelenjave vam polnozrnat kruh zagotavlja enakomerno preskrbo z energijo do malice, smetanov oz. sojin
namaz in skodelica kakava pa poskrbita za primeren
vnos kvalitetnih beljakovin. Semena so pika na i vaπemu
zajtrku, saj poskrbijo za poËasnejπo presnovo, zato do
malice zagotovo ne Ëutite nobene lakote in se, kot
pravite sami, poËutite odliËno. Naj vas spomnim le, da
naπe telo potrebuje πe maπËobo, tudi zjutraj, zato bo
veË kot dovolj, da maπËobo v mleku omejite na 1,6 %
mleËne maπËobe in ne tako drastiËno. »e v “kraljevskem” zajtrku ni dovolj maπËobe, se tudi v maπËobi topni vitamini, ki jih s pestrim izborom æivil zauæijemo, ne
morejo vgraditi v naπe telo.
©e besedica ali dve glede Ëaja. Vsakdo ima svoje
navade glede pitja tekoËine. Zeleni Ëaj je primerna izbira za zaËetek dneva, bistveno boljπa od klasiËne kave.
Glede koliËine pa imam malo pomislekov. Popiti liter
Ëaja takoj zjutraj je za marsikoga nemogoËe. Pomembneje od koliËine popite tekoËine je, da naπe telo enakomerno skozi ves dan oskrbujemo z njo, zato priporoËam,
da je Ëez dan popijemo dva do tri litre. Tako bo skodelica Ëaja za dobro jutro dovolj.
Kraljevski zajtrk
kcal
200 g
60 g
30 g
200 g
5g
10 g
30 g
Skupaj
grenivka
polnozrnat ræen kruh
delno posneta sveæa skuta
delno posneto sveæe mleko
kakav v prahu
laneno, sonËniËno, buËno seme
suhe slive
kJ
g
418
528
125
406
82
156
102
1817
100
126
30
96
20
37
24
433
Beljakovine 17,49 g (17 %)
MaπËoba 8,73 g (19 %)
Ogljikovi hidrati 64,82 g (64 %)
B
g
1,2
3,4
3,2
6,8
0,3
2,4
0,1
17,5
M
g
0
0
1
3
0
3
0
9
OH
g
18
27
1
10
4
0
6
65
PV
1,2
2,8
0,0
0,0
0,3
3,5
0,4
8,2
kcal = kilokalorije, kJ = kilojoule, B = beljakovine, M = maπËobe, OH = ogljikovi hidrati, PV = prehranska vlaknina
52
NA©A LEKARNA
NA©A LEKARNA
53
Z A M I ZO
Koliko vode dnevno
pa vi popijete?
Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. inæ.
Vsi dobro vemo, da je voda nujno potrebna za življenje. Velikokrat pa se premalo
zavedamo, kaj pomeni redno popiti dovolj tekočine. Velika večina nas pije šele, ko
začuti žejo, saj nas z njo organizem opozarja na pomanjkanje vode v našem telesu.
Če pijemo, ko začutimo žejo, pomeni, da je organizmu že narejene nekaj škode, da
mu že primanjkuje tekočine, zato se moramo navaditi piti redno. Redno
nadomeščanje tekočine pomeni, da pijemo prej, preden nas naše telo opozori, da
mu primanjkuje vode.
V
oda predstavlja več kot polovico telesne mase našega
organizma. Pri odraslem človeku to pomeni 60 % telesne mase in se s starostjo povečuje. Nekoliko večji delež
telesne mase zajema voda tudi pri majhnih otrocih,
največji delež telesne mase pa doseže pri novorojenčku – kar 70 %.
Voda je res izjemno pomembna za naš organizem, kar nam
pove že podatek, da lahko človek zdrži brez hrane tudi več tednov, brez vode pa le nekaj dni. Voda v našem organizmu je sestavni del vsake celice, tkiva in kosti. Tri četrtine (75 %) vode v
našem telesu je v krvi, celicah in mišicah, ena četrtina (25 %) pa v
kosteh. Odrasel človek ima v telesu okoli 42 litrov vode, od tega
25 litrov v celicah, 14 litrov med celicami in 5 litrov v krvi. Čeprav
je v krvi le 7 % vse vode, pa se njena količina ne sme spreminjati.
54
NA©A LEKARNA
NA©A LEKARNA
55
Z A M I ZO
Po poroËilih Evropske komisije, ki
je predloæila v sprejem tudi okvirno
direktivo o vodah, je kar 20 %
povrπinskih voda v Evropski uniji v
resni nevarnosti zaradi onesnaæenja. Podtalnica zagotavlja
okoli 65 % vse evropske pitne vode,
60 % evropskih mest pa pretirano
izkoriπËa svoje podzemne vodne
vire; obmoËje namakalnih povrπin v
juæni Evropi se je od 1985 poveËalo
za kar 20 %. Ker so naπi vodni viri
tako obremenjeni, okvirna
direktiva o vodah Evropske
komisije doloËa jasen cilj, da je
treba do leta 2015 doseËi “dobro
stanje” vseh evropskih voda in
zagotoviti trajnostno rabo vode po
vsej Evropi.
Voda ima v našem organizmu številne pomembne
funkcije:
• po krvi in limfnem sistemu celicam in tkivom prinaša hrano
in kisik,
• odplavlja odpadne snovi iz telesa, predvsem iz ledvic,
• vlaži sluznice in sklepe,
• pomaga organom pri pravilnem delovanju,
• varuje nas pred vrsto bolezni: pred prehladi, zaprtjem, infekcijami, boleznimi sečnih poti in ledvičnimi kamni,
• telesu dovaja potrebne minerale v sledovih,
• omogoča uravnoteženost elektrolitov, ki pomagajo uravnavati telesno temperaturo in krvni tlak,
• daje nam energijo pri delu in telesni vadbi,
• pomaga pri lažji redukciji telesne teže,
• skrbi celo za naš zunanji videz.
Koliko vode moramo popiti na dan
Preden odgovorimo na vprašanje, koliko vode moramo popiti,
je prav, da pogledamo, koliko je naš organizem ob dobri preskrbljenosti z njo dnevno izloči. Glavnina vode zapusti naše telo
prek ledvic z urinom (1500 ml), skozi kožo s potenjem je izgubimo okoli 1000 ml in približno 200 ml z blatom. Zato potrebujemo
med 2000 ml in 2500 ml tekočine, da vzdržujemo dnevno bilanco
vode. S hrano jo povprečno vnesemo vsak dan 1000 ml, pri metabolizmu je nastane dodatnih 250 ml, preostanek – 1500 do
2000 ml – pa je moramo dnevno v telo vnesti s pijačo, najbolje
pitno vodo. Seveda so to le povprečni izračuni za odraslega človeka. Poleti, ko je vroče in se potimo, potrebujemo več tekočine,
56
NA©A LEKARNA
tako kot takrat, ko se intenzivno ukvarjamo s
športom. Tudi zdravstveno stanje nam narekuje, koliko tekočine bolnik potrebuje. Bolniki s kroničnim ledvičnim popuščanjem potrebujejo ogromne količine vode – čim več, tem
bolje, pravimo. Dializni bolniki pa je praktično
ne smejo piti, ker je žal ne izločajo več z urinom
in bi preveč popite tekočine v organizmu zanje
pomenilo dolgotrajnejšo dializo in kup zapletov
z nihanjem krvnega tlaka.
Če sklenemo: odrasel človek naj bi za normalno delovanje organizma popil v povprečju od 2
do 2,5 litra vode na dan (35 ml vode na kilogram telesne teže). Potrebno količino vode pri
otrocih lahko izračunamo zelo preprosto, če vemo, da otrok potrebuje za prvih 10 kg svoje telesne teže 100 ml vode na kg telesne teže, za naslednjih 10 kg telesne teže 50 ml vode za vsak kg, za
tretjih 10 kg telesne teže pa še 20 ml za vsak kilogram. Pozneje pa naj popije do 2 litra na dan.
Primer:
• 14-kilogramski malček potrebuje dnevno
1200 ml vode na dan ((100 ml x 10 kg) +
(50 ml x 4 kg)),
• 25 kg težka šolarka pa je potrebuje 1600 ml
na dan ((100 ml x 10 kg) + (50 ml x 10 kg) +
(20 ml x 5 kg)).
NA©A LEKARNA
57
Z A M I ZO
Slovenija je bogata z vodami,
Ëeprav niso enakomerno
prostorsko razporejene. Vodne
povrπine v Sloveniji pokrivajo
okoli 272 km2.
Ljubljanski forum mladih za
pitno vodo je organizacija
mladih, ki jim ni vseeno za
pitno vodo danes, jutri,
pojutrišnjem ...
Forum je 22. marca 2006, na
svetovni dan voda, ustanovilo
54 dijakinj in dijakov ljubljanskih gimnazij. Pobudnik
ustanovitve foruma je Javno
podjetje Vodovod - Kanalizacija, svojo podporo delovanju
pa sta ob ustanovitvi foruma
izrazila minister za okolje in
prostor Janez Podobnik in
takratna županja Mestne
občine Ljubljana Danica
Simšič. Novih članov bodo
veseli na www.jh-lj.si/index.
php?p=3&k=1135.
58
NA©A LEKARNA
Zakaj je pomanjkanje vode (dehidracija) nevarno
Dehidracija ali izsušitev pomeni pomanjkanje vode v telesu.
Navadno nastopi kot posledica bolezenskega stanja (povišana telesna temperatura, driska, zastrupitev s hrano, bruhanje ...), lahko
pa je posledica čezmernega potenja in izpostavljenosti vročini ob
hkratnem manjšem vnosu tekočine. Zadnje omenjene težave so
predvsem pogoste pri starejših ljudeh in majhnih otrocih. Zaradi
izgube vode se v krvi poveča koncentracija natrija. Koncentracija
natrija je zelo dober kazalnik količine vode v telesu. Telo namreč
deluje tako, da vedno ohranja enako količino vode v telesu in s
tem enako koncentracijo natrija v krvi. Ko se koncentracija natrija poveča, se v telesu začne zadrževati tekočina, zato se natrij
razredči. Živčni center v možganih sproži občutek žeje, hipofiza
pa začne izločati v kri antidiuretični hormon, ki ohranja vodo v
ledvicah.
Če s pitjem tekočine ne moremo nadomestiti izgube vode,
lahko ogrozimo svoje življenje.
Telo si prizadeva ohraniti vsebnost vode v vitalnih delih telesa. Ob hujši dehidraciji bo voda iz tkivnih zalog prehajala v kri.
Celice se skrčijo in ne delujejo več pravilno, tkiva se izsušijo. Med
najobčutljivejšimi celicami so možganske celice. Hudo pomanjkanje vode v telesu spremljajo glavobol, duševna zmedenost,
znižanje krvnega tlaka, omedlevica, šok, hude okvare ledvic, jeter
in možganov, koma in smrt.
Pijmo dovolj tekočine (najboljša je voda!). Pijmo redno in
ne samo takrat, ko nas na žejo opozori naše telo! ¶
NA©A LEKARNA
59
N AG R A D N A I G R A
R
E
G
A
Æivijo!
Sem Karmen iz Kopra. Brala sem
revijo Naπa lekarna. Je zelo v redu.
V njej najdem koristne informacije
o zdravilih in zdravstvu. Moja
ocena je 5.
Lep pozdrav!
Karmen GroziË iz Kopra
Pozdravljeni!
Najprej vam poπiljam lepe pozdrave
iz Primorske oziroma Kopra, kjer je
priljubljenost branja revije Naπa
lekarna zelo velika... vsaj med
mojimi prijateljicami in znanci!
Rada prebiram knjige, razne Ëlanke,
broπure in revije o zdravstveni
tematiki (mislim, da je to tudi
temeljno podroËje naπega
vsakdanjega æivljenja), sicer pa v
reviji Naπa lekarna najdem prav
vse, tako da priznam - pogosto
zahajam v lekarno, da mi le ne bi
uπla kakπna πtevilka. Najbolj mi je,
da o vsaki problematiki ali bolezni
zapiπete izËrpno poroËilo o vseh
njenih temeljnih lastnostih; vzrok,
posledice, naËin zdravljenja in
samozdravljenje. Skratka, zame sta
daleË najboljπi. Veliko sem se
nauËila od vas. Æelim vam πe naprej
veliko uspehov pri snovanju in
oblikovanju te zanimive revije.
H. BartoliË
dopolnil ipd.) in z vsako πtevilko
revije bralcem “v æivo” ponudite
testerËek z neËim novim in
zanimivim. Tako bo industrija laæje
predstavljala in plasirala svoje
odliËne proizvode, mi pa bomo bolj
obveπËeni in osveπËeni, hkrati pa
se bomo lahko ljubitelji revije vsak
mesec sproti, na svoji koæi
prepriËali o uËinkovitosti predstavljenih novosti. ©e naprej vam
æelim veliko uspeha pri oblikovanju
Naπe lekarne in vas lepo pozdravljam, Nina.
Nina Porenta iz Ljubljane
Spoπtovani,
rada bi se vam zahvalila za
Ëudovito revijo, ki nam jo ponudite
vsak mesec. Naπa lekarna je
postala stalna spremljevalka
mojega æivljenja. Vsak πtevilka je
enkratna, po svoje zanimiva in
koristna. Posebej pa sem bila
prijetno preseneËena nad
decembrsko revijo, ki ji je bil
priloæen vzorËek Vichyjeve kreme
Nutrilogie. Tedaj sem jo prviË
preizkusila in tudi zaËela uporabljati, Podobno velja tudi za moji
dve kolegici iz sluæbe. Zato
predlagam, da povabite k
sodelovanju proizvajalce (kozmetike, zdrave hrane, prehranskih
NA©A LEKARNA
»
J
J
4
C
M
Y
A
G
»
A
2
»
A
J
A
R
R
R
3
A
J
T
T
G
A
R
»
E
A
R
E
A
R
»
G
R
6
G
5
R
G
E
A
Geslo:
I
N
1
2
3
4
5
6
V
7
MY
Pozdravljeni!
Revijo Naπa lekarna redno
prebiram, saj je edina revija, za
katero komaj Ëakam, da izide nov
izvod. Revija je v resnici zdravstveni pripomoËek, saj lahko vsak
mesec dobiπ nove nasvete ali
obnovo znanja, ki ga pozabiπ.
PriporoËam jo vsem, ki skrbijo za
svoje zdravje in si z njo ustvarijo
zbirko zelo koristnega gradiva.
Zahvalila bi se vam rada za vaπ
trud in nasvete, ki nam jih dajete.
Vsem bralcem æelim veliko zdravja
in dobrega poËutja.
zvesta bralka Marija iz Dolenjske
Vaπo poπto priËakujemo na naslovu: Entrapharm, d.o.o., Naπa lekarna, Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana
ali po elektronski poπti [email protected] - naslovi avtorjev so shranjeni v uredniπtvu revije.
60
T
R
CM
Stanka iz Ljubljane
R
1
A
7
A
Spoπtovani
Do sedaj sem prebrala dve πtevilki
revije Naπa lekarna, ki sem ju
naπla v lekarni. Ker me vse v zvezi z
zdravjem zelo zanima, sem bila
navduπena nad pestro vsebino
vaπe revije. Vsi vaπi Ëlanki so zelo
zanimivi in koristni za nas. MogoËe
bi lahko πe mi bralci kaj vpraπali in
bi strokovnjaki odgovarjali. Rada bi
se Vam zahvalila za Naπo lekarno
− revijo za zdrav æivljenjski slog.
Æelim Vam veliko uspeha in novih
idej pri Vaπem delu in Vas lepo
pozdravljam.
R
CY
CMY
K
SUDOKU
Navodila:
Vstavite Ërke R E G R A T » A J
v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu,
v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naπtete Ërke.
»rke iz oπtevilËenih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 prepiπite,
da dobite geslo.
Geslo poπljite na dopisnici
ali po e-poπti do 2. aprila 2007 na naslov:
Entrapharm, d.o.o.,
Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana
[email protected]
Ærebanje nagrad bo 3. aprila v prostorih podjetja
Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade za boljπe zdravje
in poËutje, ki jih podarja podjetje Galex iz Murske Sobote.
Reπitev Sudoku uganke iz osme πtevilke je PIJA»A NA
MIZI. V uredniπtvo je prispelo 509 pravilnih reπitev.
Izærebanci nagradne igre so: Helena Juvan iz Domæal,
Aleπ Poljanπek iz Celja in Marjan Blaæek iz Ljubljane.
Nagrajenci prejmejo praktiËne nagrade ki jih podarjajo
Mariborske lekarne. »estitamo!
NA©A LEKARNA
61
Pripravila Martina Brank
B R A LC I PI©EJO
N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA
Za DAH, ne Zadah!
pripravlja: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.
Številne akcije za ozaveščanje populacije o škodljivosti kajenja v zadnjem
obdobju kažejo pozitivne premike pri življenjskih navadah ljudi. Eden teh
je tudi spremenjen odnos do kajenja in zavedanje negativnih posledic,
ki jih ta razvada, strokovno dokazano, prinaša s seboj.
Visoka podpora
javnosti predlogu
omejitve kajenja
Minister za zdravje Andrej BruËan je predstavil ugotovitve raziskave javnega mnenja o podpori
javnosti predlaganim spremembam Zakona o omejevanju uporabe tobaËnih izdelkov in sklepe,
ki jih je ministrstvo sprejelo na podlagi javne razprave o predlaganih spremembah zakona.
Kajenje bo po konËnem predlogu prepovedano v
zaprtih javnih in delovnih prostorih, z gostinskimi
lokali vred, razen v za to namenjenih posebnih
prostorih − kadilnicah. Med izjeme bo verjetno,
kot je bilo opozorjeno tudi v javni razpravi, treba
uvrstiti tudi zdravstvene zavode, v katerih ljudje
bivajo daljπi Ëas. Tam bo kajenje dovoljeno v
bivalnih prostorih, kadar v njih æivijo samo kadilci.
Predlog prepoveduje tudi prodajo in nakup tobaËnih izdelkov osebam, mlajπim od 18 let.
Ugotovitve raziskave, ki je bila izvedena februarja
letos, so potrdile vtise ministrstva iz javne razprave,
da javnost podpira predlagane spremembe. Podporo
prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih je
izrazilo 79,2 % anketiranih, proti je samo 19,1 % anketiranih. VeËina vpraπanih v raziskavi (kar 81,2 %) se
strinja, da se dopusti kadilnice.
Strah gostincev odveË?
Raziskava je pokazala tudi, da je odveË bojazen,
da bi predlagane spremembe bistveno vplivale na
obisk gostinskih lokalov, saj je 54,1 % vpraπanih odgovorilo, da bodo gostinske lokale tudi po prepovedi
kajenja obiskovali enako pogosto kot doslej, 12,1 %
pa, da bodo lokale obiskovali pogosteje.
Veliko podporo imajo tudi predlogi in pobude iz javne razprave, da bi bilo kajenje omejeno tudi v okolici
izobraæevalnih in zdravstvenih ustanov, v skupnih prostorih veËstanovanjskih zgradb in v osebnih vozilih, Ëe
62
NA©A LEKARNA
je v njih oseba, mlajπa od 18 let. Iz tega lahko povzamemo, da se ljudje zavedajo nevarnosti s tobaËnim dimom onesnaæenega zraka. Prepovedi na odprtih javnih prostorih, kot so plaæe, otroπka in πportna igriπËa
in podobno, ter v zaprtih skupnih prostorih stanovanjskih zgradb bi bilo praktiËno nemogoËe ustrezno
nadzorovati, zato se ministrstvo verjetno ne bo odloËilo za te dodatne prepovedi. V primeru kajenja v osebnih prevoznih sredstvih, ko se v njih vozijo otroci in
mladoletniki, bomo verjetno bolj kot s prepovedjo
uspeπni z akcijami za ozaveπËanje.
VeË kot polovica vpraπanih bi podprla tudi omejitev prodaje tobaËnih izdelkov zgolj na trafike. Predlog,
da se na πkatlice tobaËnih izdelkov zapiπe πtevilka
svetovalnega telefona za opuπËanje kajenja, podpira
81,6 % vpraπanih, 62 % vpraπanih podpira tudi znatno
podraæitev tobaËnih izdelkov. Iz raziskave je tudi razvidno, da veËina vpraπanih æeli, da se zakon uveljavi
takoj po sprejetju brez prehodnega obdobja. ¶
Bistvena cilja zakona πe vedno ostajata zaπËita
vseh delavcev pred s tobaËnim dimom onesnaæenim zrakom in zmanjπanje kajenja med mladimi.
Predlagane in nekoliko dopolnjene spremembe
zakona bo ministrstvo v naslednjih dneh
posredovalo v nadaljevalno usklajevanje, tako da
bi bil zakon lahko sprejet predvidoma πe do
poletja. V veljavo bi tako lahko stopil æe v tem
letu, najbolje πe pred koncem toplega vremena,
da bi se kadilci laæje prilagodili.
NA©A LEKARNA
63
N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA
Zdravilo
za pomoč
pri odvajanju
od kajenja
Asist. dr. sci. Danica Rotar PavliË, dr. med.,
Druπtvo za zdravje srca in oæilja Slovenije
V predhodni izdaji revije Naša lekarna smo vas, drage bralke in bralci, obvestili,
da marca tudi v Slovenijo prihaja novo zdravilo, ki učinkovito pomaga pri
odvajanju od kajenja. Zdaj kadilci res potrebujejo samo še trdno odločitev in
nekaj dobre volje za opustitev svoje navade.
64
NA©A LEKARNA
Zakaj se odloËimo za kajenje
Večina ljudi poseže po cigaretah v dobi
mladostništva. Največkrat temu botrujejo pritiski
vrstnikov, želja izkusiti neznano (radovednost) in
izražanje upora proti starejšim generacijam. Posamezniki, ki se družijo s prijatelji kadilci, pogosteje začnejo kaditi kakor tisti, ki zahajajo v nekadilsko družbo. Pomemben vpliv na odločitev za
kajenje ali proti njemu je tudi oglaševanje, ki
lahko neposredno ali posredno nagovarja kupca,
naj poseže po nikotinski palčki. Spomnimo se na
fotografije znamenite filmske igralke Marilyn
Monroe, ki so kajenje prikazovale kot vznemirljivo in glamurozno, kot nekaj, kar ne vpliva na lepoto. Kadilci se pogosto sprašujejo, zakaj bi prenehali kaditi, če kajenje v njih vzbuja prijetne
občutke in je povezano s prijetnimi okoliščinami:
s pitjem kave, z druženjem s prijatelji.
Marsikateri kadilec se ob številnih objavah o
nevarnostih kajenja počuti nelagodno, zato vas
skušamo s knjižico, ki jo pripravljamo v društvu
za zdravje srca in ožilja, na veder način nagovoriti k odločitvi za bolj zdrav način življenja.
Zakaj naj se odloËimo, da kajenje opustimo
Kajenje je med najpomembnejšimi dejavniki
tveganja za bolezni srca in ožilja in je eden
največjih dejavnikov tveganja za nenadno smrt
zaradi odpovedi delovanja srca: pri kadilcih je
tveganje kar dvakrat večje kot pri nekadilcih.
Kajenje je posebej nevarno, ker že samo po sebi
povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, poleg tega pa tudi dodatno spodbuja in
krepi vpliv drugih dejavnikov za te bolezni. Je
najpomembnejši dejavnik tveganja pri mladih
osebah obeh spolov in pomeni večje tveganje pri
mlajših od 50 let kakor pri starejših. Pri ženskah,
ki kadijo in jemljejo oralno kontracepcijo, obstaja znatno večje tveganje za nastanek srčnožilnih bolezni v primerjavi z ženskami, ki jemljejo tabletke in ne kadijo. Odvajanje od kajenja
pripomore k počasnejšemu staranju srca, ker
izboljša raven »dobrega« holesterola, zniža raven žilnih oblog in nasploh zniža tveganje za nenadne zapore žil. Kadilci pa ne spravljajo v nevarnost le svojega življenja, ampak ogrožajo tudi
življenje ljudi okoli sebe, saj pasivno kajenje
poveča možnosti za bolezni srca za 25 do 30 %.
Že vdihavanje dima le za kratek čas ima lahko
neposreden učinek na srčno-žilni sistem, kar
poveča možnosti za infarkt.
Vpraπanja, na katera si morate odgovoriti
Pot do opustitve kajenja je dolga, zaplete pa se
že pri vprašanju, zakaj sploh opustiti kajenje. Dejstvo je, da je odločitev v rokah posameznika.
Kadilci nihajo med željo po spremembi in željo
po ohranitvi obstoječega stanja. Vedo, da kajenje
prinaša tako negativne kot pozitivne posledice.
V tej čustveni stiski je pomembno, da si nekatere
NA©A LEKARNA
65
N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA
stvari skušamo razjasniti tudi z naslednjimi
vprašanji:
• Kako hitro po tistem, ko vstanete, prižgete
prvo cigareto?
• Ali kadite že v zgodnjih jutranjih urah?
• Koliko cigaret na dan pokadite?
• Ali kadite tudi takrat, ko ste zelo bolni in v
postelji preležite ves dan?
• Ali se v prostorih, kjer je kajenje prepovedano
(knjižnica, kino itd.), počutite nelagodno?
• Kaj vam je všeč in kaj vam ni tako zelo všeč
pri kajenju?
• Kako pomembno je za vas ta hip, da bi opustili kajenje?
• Zakaj je vredno opustiti kajenje?
• Kaj bi se spremenilo, če bi opustili kajenje?
• Kako se boste potem spoprijemali s stresom
oziroma kako se boste sprostili?
Nikoli ni prepozno, da se odločimo za opustitev kajenja. Telo se kmalu po tem pomembnem koraku začne obnavljati.
Minute brez cigarete se podaljπajo v dneve,
tedne in mesece
Kadar spreminjamo svoj vzorec življenja, vedno tehtamo, kaj nam bo sprememba prinesla. Po
navadi smo ob tem zelo preračunljivi in
tehtamo, kaj bo opustitev sicer
škodljivega užitka spremenila oziroma kako se bo vse skupaj odrazilo v našem življenju. Zato
morda ne bodo odveč naslednji podatki o tem, kako
hitro se odvijajo zadeve
po opustitvi kajenja:
• 20 minut po opustitvi se krvni pritisk in
srčni ritem znižata.
66
NA©A LEKARNA
• 12 ur po opustitvi se koncentracija ogljikovega monoksida v krvi zniža na normalno
vrednost.
• 2 tedna do 3 mesece po opustitvi se krvni
obtok izboljša in delovanje pljuč se
povečuje.
• 1 do 9 mesecev po opustitvi se ublaži kašelj,
opazno se zmanjša ali izgine občutek »kratke sape«, migetalke, ki v dihalih usmerjajo
potovanje sluzi, znova delujejo normalno in
lažje čistijo pljuča ter zmanjšujejo tveganje
za okužbo dihal.
• 1 leto po opustitvi se prej povečano tveganje za koronarno srčno bolezen prepolovi.
• 5 let po opustitvi se tveganje za pojav
možganske kapi zmanjšuje.
• 10 let po opustitvi kajenja se tveganje zaradi pljučnega raka, ki bi povzročil smrt, prepolovi glede na tiste, ki še naprej kadijo.
• 15 let po opustitvi se tveganje za pojav
srčno-žilne bolezni izenači s tistim pri nekadilcih.
• Nismo več deležni očitkov, da nam
oblačila smrdijo po dimu.
Opustitev kajenja nam čez čas prinese še
druge užitke, na katere smo vmes morda že pozabili:
• Hrana postane okusnejša.
• Čutilo za voh se izboljša.
• Pri navadnih dnevnih opravilih,
kot je na primer hoja po stopnicah, se ne zadihamo več.
KonËno nekadilci
Opustitev kajenja ni lahka naloga, ne obstaja pa
zgolj en in najboljši način, s katerim bi zmagali.
V Sloveniji so tistim, ki želijo opustiti kajenje, na
voljo različne možnosti, na primer svetovanje
pri osebnem zdravniku ali lekarniškem farmacevtu, skupine za opuščanje kajenja v okviru
zdravstvenovzgojnih delavnic v zdravstvenih domovih, nikotinsko nadomestno zdravljenje, letos spomladi pa bo začel delovati še svetovalni
telefon za opuščanje kajenja (pomoč pri opuščanju kajenja: 01/230 73 70).
Poleg naštetih sprememb ima opustitev
kajenja še mnogo drugih učinkov, ki jih zaznamo v vsakodnevnem življenju
in
vplivajo
na
naš
videz:
• Nismo več izpostavljeni prezgodnjemu staranju kože.
• Nimamo več neprijetnega zadaha
iz ust.
• Nimamo več dejavnika, ki vpliva na
obarvanost zob.
NA©A LEKARNA
67
N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA
5. Pripravite se na težavne situacije!
Večina ponovitev kajenja in neuspešnih
opustitev se pojavi v prvih treh mesecih. Ne
obsojajte se, če ste spet začeli kaditi, vsekakor
pa se čim bolj izogibajte pitju alkoholnih pijač,
saj znižujejo voljo in vztrajnost. Izogibajte se
tudi lokalov in prostorov, v katerih so kadilci.
Čim več se gibajte. Če boste opazili, da ste
otožni in da se vas loteva depresija, težave zaupajte svojemu zdravniku.
Kako do cilja
Tisti, ki so prenehali kaditi, so opisali, da so
kajenje opustili v več korakih. Njihove nasvete
lahko strnemo v naslednjih točkah:
1. Odločite se za opustitev!
Določite dan opustitve. Poiščite drugačno
okolje. Znebite se vseh cigaret, ki jih imate doma,
na delovnem mestu ali v avtomobilu. Ljudem, ki
vas obiščejo, povejte, da pri vas ne bodo mogli
kaditi.
2. Poiščite pomoč!
Povejte družinskim članom, prijateljem in
sodelavcem, da boste opustili kajenje. Zaprosite
jih za razumevanje in pomoč. Poiščite telefonsko številko, ki je na voljo tistim, ki opuščajo
kajenje. Svojo odločitev sporočite izbranemu
zdravniku, ki vas lahko vključi v skupino za
samopomoč.
3. Naučite se novih veščin in novih užitkov
Ko vas pesti neznosna želja, da bi znova
prižgali cigareto, se zaposlite z obilico opravil.
Pijte veliko čaja in ne kave, saj vas slednja spo-
68
NA©A LEKARNA
minja na obred prižiganja cigarete in sprostitve.
Privoščite si zajtrk in zapolnite čas do odhoda
ne delovno mesto z zdravim jutranjim obrokom.
V stresnih trenutkih pojdite na sprehod, kolesarite in se čim več gibajte. Pijte več vode, kot ste je
bili vajeni prej.
4. Uporabite zdravila!
Marca prihaja na slovenski trg zdravilna
učinkovina vareniklin v tabletah, imenovanih
champix. Izsledki opravljenih raziskav kažejo, da
je to zdravilo na recept pomembna pomoč pri
odvajanju od kajenja. Obisk in posvet pri zdravniku bo tako povečal možnosti za opustitev te
nezdrave razvade. To zdravilo v primerjavi z
obliži in žvečilnimi gumiji ne vsebuje nikotina.
Posebnost novega zdravljenja bo tudi v celovitem
podpornem brezplačnem programu, ki bo olajšal
slovo od cigaret. Identifikacijska številka, s katero bo opremljena vsaka škatlica zdravila, bo omogočala dostop do brezplačnega svetovanja na
spletni strani http://www.liferewards.si, elektronskega dnevnika, SMS-podpore, podpore z
elektronskimi pismi (e-maili) ter brezplačnega
24-urnega telefonskega svetovanja.
Skupine za samopomoË in sreËanja v
zdravstvenih domovih
Delo v skupinah, ki so jih organizirali v zdravstvenih domovih, da vam strokovno pomagajo
pri opuščanju kajenja, predvideva šest srečanj.
Prvih pet je tedenskih, na zadnjem pa se udeleženci srečajo po dvotedenskem presledku.
Na prvem srečanju se vodja delavnice in
njeni člani seznanijo med seboj, vodja predstavi program in poda nekaj nasvetov za
zmanjšanje števila pokajenih cigaret. Drugo
srečanje je posvečeno nasvetom za krepitev
motivacije. Tretje srečanje naj bi bilo dan opustitve cigarete; obenem se pogovorijo o težavah,
ki se bodo
ob tem pojavile, in kako
jih premagovati. Na četrtem srečanju govorijo o
tem, kako obvladovati telesno težo po opustitvi kajenja,
peto srečanje pa je namenjeno obvladovanju stresa. Zadnje srečanje je delavnica v
oporo, ki udeležence uči,
kako ostati nekadilec, in je
predvsem
povzetek
prej
naštetih
ter
izmenjevanje
izkušenj.
Kaj je nikotinsko nadomestno zdravljenje?
Nikotinsko nadomestno zdravljenje (NNT)
vsebuje snovi, ki kadilcu pomagajo, da laže prestane abstinenčne težave. Sproščena količina
nikotina olajša težave, hkrati pa organizem ne
prejme dodatnih strupenih snovi, ki se sproščajo ob kajenju cigarete. Količina nikotina, ki
ga pri NNT prejme kadilec, je nižja kot pri
kajenju. Poleg tega nikotin pri NNT pride v telo
veliko počasneje kot iz cigarete. Nikotinsko nadomestno zdravljenje je na voljo v obliki obližev, žvečilnih gumijev, nosnih pršilk in inhalatorjev. V Sloveniji lahko kupite le žvečilni gumi
nicorette in nikotinske kožne obliže. Vsako
žvečilko je treba imeti v ustih 20 minut. Uporabiti je treba 10–15 žvečilk na dan, razporejene pa naj bodo čim enakomerneje čez ves dan.
Nikotinski obliž nalepite na čim manj poraščen del kože med vratom in gležnji in vsak dan
na drugo mesto. Na voljo sta 16-urni obliž, ki
ga namestite takoj zjutraj in odstranite zvečer,
ali 24-urni obliž, ki ga zamenjate vsako jutro.
NNT ublaži telesne znake, ki se pojavijo ob
opustitvi kajenja, ne nadomesti pa psihičnih
dejavnikov, ki so povezani z obredom kajenja.
NA©A LEKARNA
69
N AC I O N A L N A AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA
Nadomestno zdravljenje ni primerno za vsakogar (še posebej ga odsvetujemo nosečnicam),
zato je pametno, da se o tej metodi posvetujete z
zdravnikom.
Zdravilo bupropion (zyban)
Bupropion je učinkovito zdravilo, ki se uporablja za pomoč pri opuščanju kajenja. Ugotavljajo
tudi, da se telesna teža kadilca ob opustitvi kajenja in hkratni rabi bupropiona poveča manj kot
sicer. V ZDA je prišel bupropion na trg že leta
1986 in je bil sprva namenjen le za zdravljenje depresije. Pozneje so spoznali, da se je kadilcem, ki
so ga jemali, zmanjšala želja po cigaretah. Potrebovali so le še nekaj volje in številni so kajenje
opustili, saj zmanjšuje odtegnitvene pojave med
odvajanjem od kajenja.
Kot vsako resno zdravilo ima seveda tudi bupropion svoje sopojave, zato ga lahko jemljete le
po posvetu z zdravnikom in na podlagi recepta.
Jemati naj bi ga začeli že devet dni pred prenehanjem: prvih šest dni po eno tableto (100 mg),
zatem dvakrat na dan po eno; ta odmerek naj bi
jemali skupno dva meseca. Ne priporočamo ga
mladostnikom, mlajšim od 18 let, tistim, ki imajo
epilepsijo ali kakšne posledice po možganskih
poškodbah, kapi in podobnim, prav tako tudi ne
alkoholikom, ljudem z jetrno cirozo, nosečnicam
in doječim materam ter redkim bolnikom, ki se
sicer zdravijo zaradi
depresije z zdravilom
moklobemid (aurorix).
so že prejeli zdravilo champix.
S kodo na škatlici zdravila se bodo
registrirali v internetni program, po
prijavi na številki 080 1223 jim bo na
voljo brezplačno svetovanje, ves čas
zdravljenja pa bodo prejemali tudi podporna SMS-sporočila. Gre za program psihološke podpore, ki poveča možnost prenehanja kajenja tudi do 50 %.
Zdravilo vareniklin (champix)
Vareniklin, novost na področju
pomoči pri opuščanju kajenja, bo v naslednjih mesecih na voljo tudi v Sloveniji.
Izsledki opravljenih raziskav kažejo, da to
zdravilo na recept pomeni pomembno pomoč
pri odvajanju. Obisk in posvet pri zdravniku bo
tako povečal možnosti za opustitev kajenja. Zdravilo v nasprotju z obliži in žvečilnimi gumiji ne
vsebuje nikotina. Pomaga ublažiti željo po kajenju
in odtegnitvene simptome, ki spremljajo opustitev kajenja. Sicer ni priporočljivo, da uporabnik
med zdravljenjem kadi, vendar pa zdravilo tudi
zmanjša užitek, ki ga dajejo cigarete, če se jim
med zdravljenjem vseeno ne more upreti. Učinkuje na določena mesta v možganih, kamor se sicer veže nikotin. Zmanjša odtegnitvene pojave,
hkrati pa prepreči učinek ugodja, ki ga sicer kadilec dobi od cigarete. Glede na klinične raziskave
gre za varno in učinkovito zdravilo. Edini pomemben nezaželen učinek je slabost. Vareniklin
nima pomembnih omejitev pri predpisovanju.
Tistim, ki ga bodo uporabili, proizvajalec
omogoča udeležbo v podpornem psihološkem
programu, namenjenem izključno kadilcem, ki
Knjiæica o kajenju in æivljenju brez cigarete
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravlja brezplačno knjižico o kajenju in življenju
brez cigarete, ki bo marsikomu pomagala pri
odločitvi, da pokadi zadnjo cigareto. Namen
knjižice je osvetliti vse dejavnike in pomisleke, ki
jih srečujemo v povezavi s kajenjem in izpostavljenostjo cigaretnemu dimu. Ker menimo, da se
lahko marsikateri kadilec ob številnih objavah o
nevarnostih kajenja počuti nelagodno, bo knjižica nudila predvsem pozitivno podporo. Bodoče
nekadilce bomo nagovorili s humorjem ter tako
krepili njihovo samozavest, da bodo sprejeli in
vztrajali pri odločitvi za zdravo življenje. Dim naj
postane prispodoba za druge pozitivne občutke,
ki jih lahko delimo s prijatelji, kot je primer iz
danske ljudske zakladnice: »Ljubezen je kot
ogenj: kolikor večja je, toliko bolj se kadi.« ¶
������������������������������������������������������������������������������
�������������������������������
��
70
NA©A LEKARNA
����������������������������������������������������������������������
�����������������������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������������
�������������
NA©A LEKARNA
71
M E S E » N I M O Æ NAR
Zakaj Vzajemna in lekarne
mag. Andreja »ufar, mag. farm., spec.
Po več mesecih pogajanj in javnih polemik danes lekarne še vedno nimajo urejenih
odnosov z zdravstveno zavarovalnico Vzajemna, ki trži prostovoljna zdravstvena
zavarovanja. Spor med lekarnami in Vzajemno je slednja uspešno zbanalizirala na
vprašanje pošiljanja podatkov in izstavljanje računov. Jedro spora je vprašanje
plačila za opravljene storitve in ta spor se je postopoma stopnjeval, ko je
Vzajemna začela zavračati plačevanje storitev, ki jih lekarne
opravljajo za Vzajemno v okviru prostovoljnih
zdravstvenih zavarovanj. Vrhunec pa je dosegel,
ko je Vzajemna lekarnam preprosto
prenehala plačevati stroške
doplačil za zdravila, ki so jih
lekarne že izdale njenim
zavarovancem.
ne najdejo skupnega jezika?
Z
a kaj pravzaprav gre? Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je ena od storitev, ki jih Vzajemna trži na trgu
zdravstvenih zavarovanj. V okviru te storitve Vzajemna za zavarovalno premijo svojim zavarovancem zagotavlja povračilo stroškov za doplačila za zdravstvene storitve in
zdravila. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč določa, da se del stroškov za zdravstvene storitve
in zdravila krije iz obveznega, del pa iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Kot del te storitve, ki jo zavarovanci plačujejo
Vzajemni, ta enako kot preostale zdravstvene zavarovalnice zagotavlja, da bo za svoje zavarovance stroške doplačil za zdravila
plačala lekarnam. Tako zavarovancem ni treba plačati doplačila
za zdravilo v lekarni in potem terjati povračila tega stroška od
Vzajemne. Lekarne namesto njih založijo denar in namesto zavarovancev poplačilo terjajo pri zdravstveni zavarovalnici.
Da pa Vzajemna svojim zavarovancem lahko zagotavlja takšno
storitev, morajo hkrati tudi lekarne Vzajemni zagotavljati določene storitve. Te je doslej lekarnam priznavala in plačevala tudi
Vzajemna, saj imajo danes lekarne z Vzajemno sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju. Ta med drugim opredeljuje obseg
potrebnih storitev, ki so potrebne za izvajanje dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in ki jih lekarne zagotavljajo Vzajemni, pa
tudi plačilo Vzajemne zanje. Z zakonskim dopolnilom marca
2006, ki je uvedel izvajanje izravnalnih shem, pa se je nabor storitev, ki jih morajo lekarne opravljati za zdravstvene zavarovalnice, razširil. Zakon predvideva, da morajo zdravstvene zavarovalnice za te dodatne storitve lekarnam plačati določeno provizijo.
To provizijo zdravstvene zavarovalnice vključijo v zavarovalno
premijo, tako da so zavarovanci tisti, ki že krijejo stroške za delovanje izravnalnih shem. Zato bi bilo vsakršno povišanje zavarovalnih premij pri zavarovalnicah na ta račun nedopustno.
Vzajemna pa želi v sklop stroškov, ki nastajajo zaradi izvajanja
izravnalnih shem, vključiti tudi vse preostale stroške, ki jih ima z
izvajanjem dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. To velja tako za
zagotavljanje zavarovalnih storitev do svojih zavarovancev kot
tudi za izpolnjevanje zahtev do Agencije za zavarovalni nadzor.
Takšno izsiljevanje Vzajemne, ki lekarnam ne priznava stroškov
za opravljanje lekarniških storitev, je za lekarne nesprejemljivo.
Zato bo končna razrešitev omenjenega spora odvisna od odločitve
sodišča, ki bo o tem presojalo. ¶
72
NA©A LEKARNA
NA©A LEKARNA
73
M E S E » N I M O Æ NAR
S
tem projektom želimo širšo
slovensko javnost opozoriti
na nevarnosti pri uporabi
zdravil s pretečenim rokom
uporabnosti in pri njihovem nepravilnem odlaganju, obenem pa uporabnikom v skrbi za okolje ponuditi možnost njihovega pravilnega uničenja.
Prav tako bi radi opozorili na neurejeno zakonodajo na tem področju, zaradi
katere se velika večina neporabljenih
zdravil ne uniči ustrezno. Lekarne v tem
trenutku niso pristojne za zbiranje zdravil, ker jih omejuje Pravilnik o ravnanju z
odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Zato se zdravila zbirajo
le na posameznih akcijah zbiranja nevarnih
odpadkov iz gospodinjstev, ki jih organizirajo komunalna podjetja.
Kam naj
odnesem
zdravilo
s pretečenim
rokom uporabe?
Matej Dobravc VerbiË, vodja projekta Leciklarna
Društvo študentov farmacije Slovenije v sodelovanju s farmacevtsko družbo
Lek d. d. že nekaj let po različnih slovenskih regijah organizira akcijo zbiranja
zdravil s pretečenim rokom uporabnosti, poimenovano Leciklarna.
74
NA©A LEKARNA
V letošnjem letu se bomo osredotočili na
osrednjeslovensko regijo. Akcija bo potekala
aprila, zdravila pa se bodo zbirala vsako soboto v aprilu na v ta namen postavljenih stojnicah v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, na Vrhniki in v Grosupljem. Podjetji Kemis d.o.o. in
Snaga d.o.o. bosta poskrbeli za odvoz zbranih
zdravil in njihovo ustrezno uničenje.
Zdravila bomo med samo akcijo tudi popisovali in po koncu zbiranja izvedli raziskavo o tem, katere skupine zdravil so bile
med zbranimi zdravili najbolj zastopane, kakšni so vzroki za to, da se
zdravila ne porabijo v celoti oziroma v skladu s predpisanim zdravljenjem,
kateri so v tem trenutku ključni problemi pri zbiranju zdravil in kaj lahko
pričakujemo v prihodnosti.
V društvu upamo, da bomo tako pripomogli k smotrnejši uporabi zdravil, ohranjanju čistejšega in bolj zdravega okolja ter k ustrezni ureditvi problematike zbiranja neporabljenih zdravil.
O datumu in lokacijah zbiranja zdravil vas bomo obvestili v aprilski številki revije
Naša lekarna. ¶
NA©A LEKARNA
75
M E S E » N I M O Æ NAR
Tablete
niso hrana!
76
NA©A LEKARNA
Varna in pravilna raba zdravil
Zdravila pomembno prispevajo k uspešnejšem preprečevanju bolezni in hitrejši
ozdravitvi, skrajšujejo čas zdravljenja v bolnišnici in odsotnost z dela, izboljšujejo
kakovost življenja in nenazadnje - prispevajo k daljši življenjski dobi.
Žal pa zdravila nimajo le ugodnih učinkov, temveč tudi nekatere škodljive in
neželene, do katerih lahko pride kljub pravilni uporabi. Tveganje za nastanek
škodljivih neželenih učinkov narašča z večanjem števila zdravil, ki jih bolnik uživa.
Pri bolnikih, ki jemljejo več zdravil sočasno, je potrebna še dodatna skrb.
NA©A LEKARNA
77
M E S E » N I M O Æ NAR
seznani zdravnika z vsemi zdravili, ki jih jemlje
redno ali občasno. Prav tako ga mora seznaniti z
vsemi morebitnih občutljivostnih reakcijah
(alergijah) ali drugih resnih neželenih učinkih
na katerokoli zdravilo v preteklosti.
Farmacevt je bolniku dolžan dati napotke o
pravilnem jemanju zdravila, previdnostnih
ukrepih in drugih opozorilih. Prav tako mora
biti poučen o vplivu hrane in pijače na zdravilo
in posledično na zdravljenje. Farmacevt bo bolniku svetoval, kako naj jemlje zdravila, da bo
morebitnih težav ob jemanju zdravil čim manjša.
Farmacevt mora ob izdaji zdravila na recept ali
brez recepta izvedeti, katera zdravila že jemlje.
Pri tem ne sme se pozabiti na zdravila naravnega izvora, homeopatska zdravila ali prehranska
dopolnila.
V Sloveniji predpišejo zdravniki letno 14,7
milijonov receptov za zdravila, torej povprečno
malo več kot 7 na prebivalca na leto. Stroški
zdravila na recept (v breme obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ter
samoplačniški recepti) so v letu 2005 znašali
skoraj 405 MIO evrov, kar predstavlja več kot
šestino vseh stroškov za zdravstvo v Sloveniji.
Pravilna uporaba predpisanih zdravil lahko
bistveno prispeva k racionalnejši rabi sredstev
za zdravila.
Vloga bolnika v ambulanti in lekarni
V skladu s sodobnimi priporočili imajo
državljani vse večjo odgovornost za skrb za lastno zdravje, hkrati pa vse večjo aktivno vlogo
pri soodločanju o njihovem zdravljenju. Pravilna izbira zdravila vključuje tudi poznavanje bolnikove trenutne terapije in njegove pretekle
izkušnje z zdravili, zato je pomembno, da bolnik
78
NA©A LEKARNA
Varno jemanje zdravil
Predpisano zdravilo je namenjeno bolniku
osebno in ga ne sme dajati drugim, ker bi jim
lahko škodovalo, čeprav imajo podobne težave
kot bolnik sam!
Preden se zdravilo vzame, je priporočljivo
preveriti rok uporabe in ali so na zdravilu nastale kake vidne spremembe (npr. zaradi neustreznih pogojev shranjevanja ali poškodbe ovojnine)
Zdravilo običajno jemljemo ob istem času oz. v
enakih časovnih razmakih. V nekaterih primerih pa je zdravljenje zahtevnejše. V takšnih primerih naj bolniki vodijo dnevnik jemanja, kamor sproti beležijo vsak vzeti odmerek, uro in
morebitna opažanja, povezana z jemanjem tega
zdravila. Obrazec takšnega dnevnika je dostopen v ambulantah, lekarnah in na http://www.
zzzs.si.
Zdravila je potrebno shranjevati v skladu s
priloženimi navodili, na splošno pa velja, da je
primerna temperatura do +25 stopinj celzija,
zaščiteno pred svetlobo in vlago. Nekatera zdravila zahtevajo posebne pogoje shranjevanja (npr.
nekatere injekcije hranimo v hladilniku).
Zdravila naj bodo vedno izven dosega otrok,
v originalni embalaži skupaj z navodili in ločeno
od ostalih kemikalij, tista pa, ki bolniku ostanejo po končanju zdravljenja, je potrebno strokovno uničiti. Več vam bodo povedali v lekarni,
nekaj informacij pa vam o tem ponujamo na sosednji strani in v prihodnjih številkah revije.
Zdravila naj se ne shranjujejo v kopalnici!
Zdravila v Ëasu noseËnosti in dojenja
V času nosečnosti in dojenja je potrebna še
posebna previdnost pri uporabi zdravil. V tem
času velja, da je uporaba zdravil dovoljena le, če
je varnost zdravila preverjena oz. je tveganje zaradi nezdravljenja matere večja od tveganja za
nastanek posledic za plod oz. otroka.
Nosečnica ali doječa mater naj se vedno
posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom pred
uporabo kateregakoli zdravila ali pripravka.
Potovanja in poËitnice
S seboj naj bolnik vzame zadostno količino
predpisanih zdravil, ki naj med potjo in bivanjem ne bodo izpostavljena kvarnim vplivom
(vročina, mraz, vlaga...), zato naj zdravila vedno
hrani v osebni prtljagi. ¶
Vir. ZZZS
M E S E » N I M O Æ NAR
Pripombe LZS na predlog
zakona o koncesijah v
zdravstvu in
lekarniški dejavnosti
mag. Andreja »ufar, mag. farm., spec.
Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog zakona o koncesijah v zdravstvu in
lekarniški dejavnosti, h kateremu je Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) v skladu z
zakonskimi pooblastili oblikovala kar nekaj pripomb, saj je besedilo predlaganega
zakona v nekaterih delih za lekarne povsem nesprejemljivo.
Med ključnimi pripombami LZS na predlog
Zakona o koncesijah so predvsem naslednje:
LZS se zlasti ne strinja, da se vsem subjektom
neomejeno omogoči opravljanje zdravstvene, torej tudi lekarniške dejavnosti. Problem namreč
nastane, ko njihova osnovna dejavnost pomeni
konflikt interesov oziroma bi njihova vključenost
v lekarniško mrežo dolgoročno zagotovo pripeljala do omejevanja in izkrivljanja konkurence.
V zvezi s tem v lekarniški zbornici predlagajo, da
se zaradi zavarovanja javnega interesa, predvsem
pa zaradi zagotavljanja zdravja državljanov in
vzdržnosti zdravstvenega in socialnega sistema
obseg pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih
oseb, ki lahko opravljajo javno lekarniško službo,
omeji, tako da se iz kroga teh oseb izključi vsaj
zavarovalnice, ki nudijo obvezna in prostovoljna
zavarovanja, vse subjekte, ki sodelujejo v verigi s
preskrbo z zdravili, zdravnike in druge zdravstvene delavce, razen magistrov farmacije.
V tem trenutku mreža javne zdravstvene
službe na primarni ravni še ni določena, kar pa je
po mnenju LZS nujni pogoj za sprejetje zakona.
Pri postaviti mreže javne zdravstvene službe na
primarni ravni menijo, da mora zakonodajalec
nujno upoštevati enakomerno in enotno zagotovljeno lekarniško mrežo v vsej državi. To pomeni,
da mora zakonodajalec zagotoviti enakovredno
80
NA©A LEKARNA
dostopnost in oskrbo z zdravili vseh prebivalcev
Slovenije.
LZS nasprotuje omejevanju trajanja koncesije.
Predlog zakona namreč predvideva, da se koncesija podeli za največ 25 in najmanj 7 let, kar je po
mnenju zbornice prekratko obdobje, saj so vlaganja v zdravstveno dejavnost visoka, tveganje za
povrnitev teh vlaganj pa so s tako omejitvijo roka
koncesije velika. Poleg tega pa je pri koncesionarjih, ki so fizične osebe, treba upoštevati tudi
socialno komponento, saj koncesionarju niti
najdaljši čas trajanja koncesije (25 let) ne omogoča
izpolniti pogojev za upokojitev.
Med splošnimi pripombami je Lekarniška
zbornica Slovenije najprej izpostavila vprašanje
naslova in definicij zakona. Lekarniška dejavnost
je v skladu z določili Zakona o zdravstveni dejavnosti del zdravstvene dejavnosti, ki se opravlja na
primarni ravni, zato se postavlja vprašanje, zakaj
predlog zakona o koncesijah lekarniško dejavnost obravnava kot izjemo med preostalimi zdravstvenimi dejavnostmi.
Lekarniška zbornica je opozorila tudi na
določene nejasnosti, ki so posledica specifične
ureditve posameznih delov zdravstvene dejavnosti. Tako denimo Zakon o lekarniški dejavnosti v
javno lekarniško službo šteje tudi izdajo zdravil
brez recepta. V primeru lekarniške dejavnosti
obstoječa definicija koncesije ni ustrezna, saj
ZZZS ne zagotavlja financiranja izdaje zdravil
brez recepta.
Predlog zakona predvideva tudi spremembo
pri načinu določanja cen storitev, za katere naj bi
se merila določala v koncesijskem aktu, oblikovanje višine sredstev pa v koncesijski pogodbi.
Lekarniška zbornica je izrazila nestrinjanje s predvideno ureditvijo, saj sredstev ZZZS za opravljanje javne službe in cen lekarniških storitev ni
mogoče določati na individualni ravni. Glede na
dejstvo, da gre za javno službo, morajo biti tako
izvajalci kot uporabniki v enakem položaju.
Podobno kot je bilo to urejeno doslej, tudi
novi predlog zakona o koncesijah pred izdajo
koncesijskega akta predvideva pridobitev mnenja
pristojne zbornice. V zvezi s tem lekarniška zbornica predlaga, da mora biti to mnenje pozitivno,
saj sicer izgubi vsebinski pomen.
Predlog zakona navaja tudi pogoje za pridobitev koncesije. V zvezi s tem Lekarniška zbornica
Slovenije predlaga dopolnitev predloga zakona,
in sicer, da naj se v besedilo vnese določilo, da
mora koncesionar izpolnjevati tudi pogoje, ki jih
koncesijski akt morda ni zajel, pa jih za opravljanje posamezne zdravstvene dejavnosti določa
področna zakonodaja (za lekarne npr. Pravilnik o
pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti). V
zvezi s pogoji zbornica predlaga tudi licenco kot
dodaten pogoj za ključne osebe za opravljanje
lekarniške dejavnosti. Poleg tega zbornica predlaga, da morajo imeti koncesionarji, ki so pravne
osebe, za opravljanje lekarniške službe zadostno
število ključnih oseb.
Predlog LZS je tudi, da se uvede status svobodnega magistra farmacije, ki bo urejen smiselno
kot svobodni zdravnik specialist.
Opozorili so tudi na nesprejemljivost določb
v zvezi s prenehanjem koncesije, odvzemom koncesije in stečajem koncesionarja, ker temu ne zagotavljajo enakopravnega položaja in ustrezne
pravne varnosti.
Lekarniška zbornica Slovenije še predlaga,
da se opravljanje lekarniške dejavnosti za potrebe izobraževalnega procesa omogoči tudi Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za farmacijo, in sicer
tako, da se ji podeli koncesija za “univerzitetno
lekarno”. ¶
NA©A LEKARNA
81
N A © A L E K A R N A SVETUJE
Olajπajte si menopavzalne teæave!
Zaradi upada æenskih spolnih hormonov
v obdobju menopavze se pri pribliæno
50 do 85 % æensk pojavijo moteËe
menopavzalne teæave: vroËinski oblivi,
pretirano potenje, æivËnost, razdraæljivost, utrujenost, pozabljivost in motnje
spanja. Na trgu so na voljo kapsule
Ekofitoestrogen na osnovi gensko
nespremenjene soje. Vsebujejo sojine
izoflavonoide, naravne snovi, ki so po
kemijski strukturi in delovanju podobne
æenskim hormonom in so tako odliËna
izbira pri menopavzalnih teæavah.
Vsebujejo tudi inulin, ki je naravni
prebiotik in tako ugodno vpliva na
prebavo. Na voljo v lekarnah.
40. letu starosti sooËajo z zveËanjem
prostate, kar povzroËa daljπe Ëakanje
na zaËetek mokrenja ali pogosto
siljenje na vodo, zlasti ponoËi. Uæivanje
buËnih semen ali prehranskih
dodatkov, ki temeljijo na njih, je
blagodejno tudi za æenske pri teæavah z
mehurjem. Dr. Böhm BuËa, æe ena
tableta dnevno, vsebuje buËna semena
najviπje kakovosti, ki lajπajo tovrstne
teæave.
“Dr. Böhm BuËa - le ena tableta
dnevno” - za mehur in prostato, zlasti
za moπke po 40. letu starosti!
Pozanimajte se pri svojem farmacevtu!
koæa pa postane Ëvrstejπa. ©e posebej
je primeren za obËutljivo koæo. Eucerin
pH5 lotion za Ëvrsto koæo je na voljo v
vseh lekarnah.
Nov izvod
mesečnika Naša
lekarna poiščite v
svoji najljubši
lekarni, kjer je na
voljo na ličnem
stojalu!
Adijo gripa!
»e se vaπe telo uklanja virusom in gripi,
vam bo hvaleæno za tableto ali kapljice
Immunal. Uporabljamo jih za prepreËevanje zbolevanja ali ob zaËetku bolezni,
pomagajo pa tudi pri okrevanju po
bolezni. Jemljemo jih lahko tudi kot
dopolnilo pri dolgotrajnem zdravljenju
kroniËnih okuæb z antibiotiki.
V lekarno po olajπanje!
Topli pomladni æarki bodo zvabili ven
tudi naπe malËke. Ko bodo utrujeni, se
bodo spoËili v udobnem voziËku.
RazliËne nastavitve voziËka omogoËajo
udobje majhnim in tudi veËjim otrokom.
Zaradi dobre in enostavne zloæljivosti
jih lahko spravite tudi v manjπi
avtomobilski prtljaænik. Lahko izbirate
med veË barvnimi odtenki. PoiπËite jih v
otroπkih trgovinah Ariel!
MoË buËnih semen
BuËna semena so izredno hranljiva in
vsebujejo mnogo zdravilnih uËinkovin,
uporabljamo pa jih zlasti pri teæavah z
odvajanjem vode. Mnogi moπki se æe po
82
NA©A LEKARNA
Z Eucerinom v boj proti celulitu
Eucerin pH5 lotion za Ëvrsto koæo
odpravlja videz pomaranËe koæe pri
æenskah z obËutljivo koæo in poskrbi za
uËvrstitev koæe. Æe po dveh mesecih
vsakodnevne uporabe obËutno zmanjπa
obseg stegen in pomaranËast videz,
“ÆveËilka” za mlade in stare
ÆveËenje æveËilnega gumija je za
mnoge privlaËno, ker imajo dober okus
in osveæijo dah. ÆveËilni gumiji pa tudi
uËvrstijo dlesni in zmanjπujejo zobno
gnilobo. Po obroku so lahko odliËno
nadomestilo za posladek, z mnogo manj
kalorijami kot na primer tortica.
©portniki in trenerji pa vam bodo
povedali, da so tudi odliËno sredstvo pri
premagovanju stresa.
Izbor pripravljamo v uredniπtvu.
Moj je pa rdeË
»e se sooËate z zaprtjem, ne odlaπajte
v priËakovanju, da se bo samodejno
uredilo. Peroralna raztopina Lactecon
je osmozno odvajalo, ki neæno in
uËinkovito olajπa izloËanje blata. Je
prijetnega okusa, lahko se meπa s
hrano in pijaËo, predvsem pa je neæen
do vaπega telesa. Uæivajo ga lahko vse
skupine bolnikov, tudi diabetiki,
noseËnice in dojeËe matere, otroci in
starostniki.
NA©A LEKARNA
83
Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana, www.medis.si
Veselje do gibanja!
Voltaren Emulgel je
učinkovito zdravilo pri
zdravljenju:
• popoškodbenih vnetij tetiv,
mišičnih vezi, mišic in
sklepov
• revmatizma mehkih tkiv
• lokalnih oblik revmatskih
bolezni
84
NA©A LEKARNA
Enostavno, učinkovito
in hitro za:
• aktivne ljudi
• športnike
• za ljudi, ki trpijo za
artritisom
• za vse, ki jih pogosto
spremljajo bolečine v
sklepih in mišicah
Voltaren Emulgel:
• že hitro po nanosu ublaži
bolečino in vnetje
• pospešuje zdravljenje
• po enostavnem nanosu na
obolelo mesto kože ne masti
in se ne lepi
• dobro poznan in z odličnimi
večletnimi izkušnjami
V lekarnah brez recepta!
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.