Zanimivost - Naša lekarna

78
številka
letnik 08 // december 2013
Revija za zdrav življenjski slog
www.našalekarna.si
Osebno
>K
ARINA HOLLEKIM − DEKLE, KI JE PADLO Z NEBA
Aktualno
>K
ADILCI POZOR!
Kako deluje
> PROBIOTIKI IN KEFIR
Moški kotiček
> KAKŠNO PA JE KAJ VAŠE SPOLNO ŽIVLJENJE?
Otroci in mladostniki
> ZAVEDANJE ZA STIK Z NAJSTNIKI
Zanimivost
Približno 12 odstotkov zemeljske
površine je prekrite s stalnim ledom
in snegom.
1
12/3/13
velja do 12. 1. 2014
Oglas Nasa Lekarna Po darilo 140x226 mm 02.ai
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
10:31 AM
UVODNIK / Naša lekarna
Dušan Matičič
»Če želiš garancijo, kupi toaster«
– Clint Eastwood
foto: Maja Osrajnik
Naša lekarna je
poljudno-strokovni
vodič za učinkovito in
pravilno jemanje
zdravil.
Naša lekarna je revija
za izboljšanje
kakovosti zdravja in
življenja.
Benjamin Franklin, eden od ustanoviteljev zda, je dejal, da sta v življenju gotovi le dve stvari: smrt in davki. Smrti se ne moremo izogniti, o davkih pa v tej reviji ne bomo pisali. Vendar pa je Ben pozabil na še eno zadevo, ki se ji ne moremo izogniti, to so spremembe.
Spremembe so lahko neverjetno tečna zadeva in v naši biti nas je
strah sprememb, saj prinašajo negotovost, medtem ko si želimo
gotovosti, stabilnosti. Zato ljudje skušamo svoje življenje postaviti
v določene okvire in najti nekakšno garancijo, kako bo videti v prihodnje. Življenje v osnovi je določeno, to je pot, ki se konča s
smrtjo. Vendar pa se nam na tej poti dogajajo spremembe, pogosto takšne, ki jih ne moremo predvideti.
Nič ni narobe s tem, da skušamo življenje uokviriti in vnaprej predvideti. A svet in življenje sta nepredvidljiva. Vendar pa se ljudje radi
slepimo. Spremembe zavračamo, skušamo jim pobegniti ali pa jim
ubežati s striktnim načrtovanjem in ustvarjanjem »življenjske strategije«. Pogosto zapademo v rutino, v kateri ni prostora za spremembe. In verjamemo, da je to edini pravi način, kako se spopadati z življenjem.
Morda bi morali vsaj enkrat v življenju spremembe sprejeti kot nekaj dobrega. Nenačrtovane spremembe so tečne, prinašajo stres,
nezadovoljstvo, včasih celo fizično in psihično bolečino (ste že kdaj
poskusili spremeniti katero od škodljivih razvad v življenju?).
A poglejmo na zadevo drugače: sprememba ni vedno slaba!
Spremembe prinesejo nove priložnosti. Sprememba je tista, ki poskrbi, da v službi napredujemo. Ob spremembah lahko spoznamo
nove in zanimive ljudi. Brez sprememb ne bi bilo napredka. Spremembe so prinesle televizijo, zdravila, pametne telefone. Sprememba je bila razlog, da lahko sedaj pišem ta uvodnik. Spremembe nam dajejo možnost, da nekaj izboljšamo (ali poslabšamo, tega
ne pozabimo). Spremembe prinašajo raznolikost in naredijo življenje zanimivo. Spremembe nam omogočajo, da se rešimo starih
bremen. Smo torej zmožni svoje življenje zgraditi na spremembah
namesto na oklepanju rutine? Smo sposobni zgrabiti priložnosti, ki
jih prinašajo spremembe?
Ne razumite me narobe ... življenje je preveč kompleksno, da bi
lahko izbrali zgolj eno ali drugo, stabilnost ali spremembo. Nenačrtovani dogodki, presenečenja in spremembe se bodo vedno dogajali, nič pa ne škodi, če v življenje vnesemo tudi nekaj »strateškega načrtovanja«. Načrtovanje ni slaba stvar. Vendar pa ne bodimo
presenečeni, če naš veliki načrt ne deluje tako, kot smo si zamislili,
ali celo ne deluje. Uspešno življenje je tisto, ki je stabilno, vendar
odprto za spremembe in priložnosti, ki jih te prinašajo. Od nas pa
je odvisno, ali bomo spremembe obrnili sebi v prid.
Veliko pozitivnih sprememb vam želim v novem letu!
3
10
Osebno
26
Aktualno
36
Kako deluje
56
Moški kotiček
62
Otroci in mladostniki
December 2013, letnik 8, št. 78
Mesečnik, izhaja prvi petek v mesecu.
Naklada: 42.000 izvodov
Vrednost izvoda: 3,67 €
Letna naročnina: 41,10 €
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana
T: (01) 5611 892, F: (01) 5611 342
E: [email protected]
www.našalekarna.si
Uredništvo
Glavna in odgovorna urednica:
Mateja Kastelic, mag. farm.
Strokovna sodelavka uredništva:
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm.
Uredniški odbor
dr. Martina Brank, mag. farm.,
Monika Sonc, mag. farm., spec.
Janez Špringer, mag. farm., spec.
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing.
živil. tehn.
4
> KARINA HOLLEKIM − DEKLE, KI JE PADLO Z NEBA
> KADILCI POZOR!
> PROBIOTIKI IN KEFIR
> KAKŠNO PA JE KAJ VAŠE SPOLNO ŽIVLJENJE?
> ZAVEDANJE ZA STIK Z NAJSTNIKI
prim. Peter Kapš, dr. med.
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.
Ervin Strbad, dr. med.
prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.
Dušan Matičič
Zasnova celostne podobe:
Idejološka ordinacija Dušan Grobovšek
Zasnova in oblikovanje:
Aleksander Brezlan, univ. dipl. oblikovalec
Oblikovalska realizacija:
Vojko Plevel, Inscribo
Jezikovni pregled: Alenka Mirkac
Fotografije: Tina Ramujkic´ , Shutterstock
Tisk: Radin print, d.o.o., Gospodarska 9,
10431 Sveta Nedelja, Hrvaška
Oglasno trženje:
E: [email protected]
T: (01) 56 11 341
Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno
vsega uredništva.
/ našalekarna december2013
Vir vsebin za zanimivosti je svetovni splet.
Oglasne vsebine lektorirajo naročniki sami.
Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno
na voljo v lekarnah in knjižnicah po
Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali
posamezne dele je mogoče ponatisniti
ali razmnoževati le s pisnim privoljenjem
izdajatelja.
Za članke, v katerih je obravnavano
delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo
na zdravniški recept, velja opozorilo
Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za
zdravje opozarja, da besedilo obravnava
zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški
recept. O primernosti zdravila za uporabo
pri posameznem bolniku lahko presoja le
pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije
dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih
o zdravljenju, so namenjeni izključno
splošnemu informiranju in ne morejo
nadomestiti osebnega obiska pri
zdravniku ali posveta s farmacevtom.
Če menite, da potrebujete zdravniško
pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika
ali farmacevta, ki sta edina poklicana za
pravilno presojo in zdravstvene nasvete
glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter
za izbiro in način jemanja zdravil.
VSEBINA / Naša lekarna
3Uvodnik
Če želiš garancijo, kupi toaster
6Za začetek
Makroskop
10
Osebno
Karina Hollekim
Dekle, ki je padlo z neba
20Kako deluje
Lahko noč
V svet spanja vodijo različne poti
24Skriti zakladi narave
Beljakovine oblikujejo naše življenje
26
Aktualno
Kadilci pozor! Kronična obstruktivna
pljučna bolezen in pridružene bolezni
32Kako zdraviti
Obstipacija – kronično zaprtje
Ne posegajmo takoj po odvajalih
36
ako deluje
K
Probiotiki in kefir
Kefir je pomembna združba
probiotičnih organizmov
44
troci in mladostniki
O
Atopijski dermatitis
Uspešne preventive zaenkrat
še ne poznamo
48
ortret farmacevta
P
Tina Kladnik, mag. farm.
56Moški kotiček
Moški kotiček
Kakšno pa je kaj vaše spolno življenje?
62
6810 dobrih novic
70
gibanju
V
Tek na smučeh
Korak za korakom do zimske
sprostitve in zdravja
76
a mizo
Z
Izginejo prehitro
Ekstremno čokoladni piškoti brez moke
80
adež meseca
S
Pomarančna, okusna in
sočna vitaminska bomba
84
ogled izza meje
P
Zdravnik v dnevni sobi
V središču Evropske skupnosti
87
Križanka
88
Naša lekarna svetuje
50Koža razkriva
Težave z nogami
Bolezni ožilja in kronične
bolečine v nogah
Otroci in mladostniki
Zavedanje za stik z najstniki
5
MAKROSKOP
Zdravljenje napredovalega
her2-pozitivnega raka dojk
V novembru je Evropska agencija za zdravila (ema) odobrila uporabo novega zdravila trastuzumab emtanzin
(Kadcyla®); zdravilo je konjugat monoklonskega protitelesa in citotoksične učinkovine in je namenjeno za
zdravljenje bolnic s her2-pozitivnim, neoperabilnim, lokalno napredovalim ali metastatskim rakom dojk, ki
so že bile predhodno zdravljene za napredovalo her2-pozitivno bolezen. Odobritev je temeljila na izsledkih
mednarodne klinične raziskave faze III emilia, ki so pokazali, da zdravljenje z omenjenim zdravilom statistično pomembno podaljša celokupno preživetje bolnic z napredovalim her2-pozitivnim rakom dojk. Bolnice v
skupini, ki so se zdravile z novo učinkovino, so v povprečju živele skoraj pol leta (5,8 meseca) dlje od bolnic,
zdravljenih s standardno terapijo.
Zdravilo trastuzumab emtanzin (Kadcyla®) je
najnovejše na her2 usmerjeno zdravilo in
prvi konjugat monoklonskega protitelesa
ter citotoksične učinkovine, ki ga je Evropska
agencija za zdravila (ema) odobrila za
zdravljenje bolnic z napredovalim her2 -pozitivnim rakom dojk, ki so že prejemale
predhodno zdravljenje za napredovalo bolezen. Zdravilo je kot monoterapija indicirano za zdravljenje odraslih bolnic s her2 -pozitivnim, neoperabilnim, lokalno napredovalim ali metastatskim rakom dojk, predhodno zdravljenih s trastuzumabom in
taksanom, samostojno ali v kombinaciji.
Bolnice so morale prejemati predhodno
zdravljenje za napredovalo bolezen ali se
jim je bolezen ponovila med adjuvantnim
zdravljenjem ali v šestih mesecih po koncu
adjuvatnega zdravljenja.
Odobritev zdravila trastuzumab emtazin je
temeljila na rezultatih ključne klinične raziskave faze III emilia, v kateri so bolnice, ki
so že bile predhodno zdravljene za napredovali her2 -pozitivni rak dojk, randomizirali v dve skupini – skupino, ki je prejemala
trastuzumab emtanzin, in skupino, ki je bila
zdravljena s standardno kombinacijo lapatiniba in kapecitabina.
Raziskava je pokazala, da so bolnice, ki so
prejemale trastuzumab emtanzin, živele
pomembno dlje kot bolnice, ki so prejemale
kombinacijo lapatiniba in kapecitabina
(30,9 meseca v primerjavi s 25,1 meseca).
Podaljšal se je tudi čas do napredovanja bolezni, na skoraj 10 mesecev (9,6 meseca),
kar pomeni, da je bila mediana preživetja
6
/ našalekarna december2013
Her2-pozitivni rak dojk
Rak dojk je najpogostejše maligno obolenje žensk v razvitem svetu in tudi pri nas.
Približno 15 odstotkov bolnic z rakom dojk
ima her2-pozitivni tumor. Zanj je značilna
prekomerna izraženost receptorja her2 na
celični površini tumorskih celic in/ali pomnoženost gena za protein her2, ki ima pomembno vlogo pri nadzoru rasti, razmnoževanja tumorskih celic, njihovi invaziji in
tvorbi oddaljenih zasevkov. her2-pozitivni
tumorji so zato ob odkritju ponavadi večji
in slabše diferencirani, zaradi česar imajo
bolnice s to diagnozo v splošnem tudi
slabšo napoved izida bolezni.
brez napredovanja bolezni v skupini bolnic,
zdravljenih s trastuzumab emtanzinom, za
3,2 meseca daljša kot v skupini, ki je prejemala standardno zdravljenje.
V skupini bolnic, zdravljenih s trastuzumab
emtanzinom, je bilo manj resnih neželenih
učinkov, ki jih ponavadi povezujejo s kemoterapijo, kar je posledica usmerjenega mehanizma delovanja omenjenega zdravila, ki
dostavi zdravilo neposredno do rakave celice in s tem manj poškoduje zdrava tkiva.
MAKROSKOP / Naša lekarna
Za kakovostno zdravstveno
oskrbo
ključni etični in zaupanja vredni izvajalci
V Ljubljani se je pod naslovom »Približajmo zdravstveno okolje pacientu« odvijal že 14. simpozij Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, ki združuje več kot 5100 članic in članov. Na
osrednji prireditvi priznani strokovnjaki osvetljujejo aktualne izzive slovenskega zdravstva. Na simpoziju so
bila podeljena tudi letošnja priznanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana.
»Slovenski zdravstveni sistem je sredi pomembnih izzivov, ki zahtevajo povezovanje in sodelovanje čim bolj raznovrstnih strok,« je povedala
Đurđa Sima, predsednica Društva medicinskih
sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana.
»Zato smo dodatno pozornost namenili vsebinam s področij, kot so pravo, ekonomija, sociologija in podobno. Trdno smo prepričani, da je le
tako mogoče delovanje zdravstvenega sistema
približati pacientom in izvajalcem ter postaviti
temelje za razvoj kakovostne in strokovne zdravstvene oskrbe.«
V slovenskem zdravstvu so že nekaj časa
zelo aktualna vprašanja pravne odgovornosti
zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.
O tem je spregovoril red. prof. dr. Miro Cerar,
univ. dipl. prav., ki je izpostavil, da je pravo
nepopoln način za reševanje družbenih konfliktov ter odpravljanje strokovnih napak,
zmot in drugih nepravilnosti, h kateremu se
gre zateči šele takrat, ko odpovedo drugi načini reševanja sporov. »Žal smo v pravu, zdravstvu in na številnih drugih področjih, kljub naraščajoči (zunanji) interaktivnosti med ljudmi,
priča vedno večji depersonalizaciji medčloveških
odnosov ter prevladi formalizma nad vsebino.
Tega pa ni mogoče preprečiti zgolj s pravom in
(od zunaj) postavljenimi etičnimi kodeksi, čeprav
se moramo seveda vedno zavedati tudi velikega
pomena, ki ga imata pravo in etika za urejanje in
usmerjanje delovanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ter za preprečevanje in reševanje konfliktov na področju zdravstva,« meni
red. prof. dr. Miro Cerar.
Odnose v zdravstvu z vidika zaupanja in empatije kot ključnih socialnih dejavnikov je
osvetlila dr. Mirjana Ule, red. prof. za socialno psihologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki je poudarila pomen zdravstvene
nege pri preprečevanju instrumentalizacije
dela z bolniki. »Zdravniki so pogosto preveč
zavzeti s fizičnimi in fiziološkimi simptomi ter z
znaki bolezni in so lahko neobčutljivi za bolnikovo doživljanje teh procesov. Zato je pomembno,
da medicinske sestre medtem skrbijo za počutje
bolnikov, za lajšanje telesnih in duševnih bolečin,« ugotavlja dr. Mirjana Ule. »V tem smislu
zdravstvena nega predstavlja alternativo nevarnosti instrumentalizacije dela z bolniki.«
Slovensko zdravstvo pa je še pred eno pomembno spremembo, saj se bliža zaključek
prenosa Direktive 2011/24/eu v slovenski
pravni red, kar bo pacientom omogočilo
dostop do zdravljenja v drugi članici eu ter
širše možnosti izbire zdravnikov in izvajalcev
zdravstvenih storitev. Novosti in nekatere izzive, ki jih prinaša evropska direktiva, je
predstavila zastopnica pacientovih pravic Jožica Trošt Krušec, dipl. prav., mag. prava.
»Nedvomno bo nova, poenotena ureditev pacientovih pravic v območju eu omogočila slovenskim pacientom širše možnosti izbire zdravnikov
in izvajalcev zdravstvenih storitev. Zaradi povečane konkurence bo vplivala na dvig kakovosti
zdravstvenih storitev in tistim, ki bodo uveljavljali pravice v drugih članicah, tudi skrajšala čakalne dobe,« ugotavlja Jožica Trošt Krušec. »Žal
iz Direktive 2011/24/eu posredno izhaja tudi
ugotovitev, da so njene določbe namenjene
predvsem informiranim in mobilnim prebivalcem eu in da se ne bo mogel dosledno izvajati
njen cilj, da se vsi bolniki obravnavajo enako, na
podlagi njihovih zdravstvenih potreb. Prost pretok pacientov Unije pa lahko v Republiki Sloveniji v specialističnih ambulantah žal znatno poveča čakalne vrste in čakalne dobe, zlasti za tiste,
ki iz objektivnih razlogov ne bodo mogli uveljavljati pravice do čezmejnega zdravstvenega
varstva.«
7
MAKROSKOP
Starševstvo –
veselje brez strahu
Rojstvo otroka je najlepši dogodek v vsaki družini, ki prinese v življenje veselje na eni in skrbi na drugi strani. Soočanje s starševstvom, s prijetnimi in manj prijetnimi občutki ter doživetji ob rojstvu in po njem, je
različno. Kako jih prepoznati in se spoprijeti z njimi? Kako najti odgovore na vprašanja, ki se zastavljajo vsakemu novemu staršu? Kako biti dober starš? O tem je 12. novembra tekla beseda novinarske konference na
temo starševstva.
Prihod otroka poleg radostnega pričakovanja
in radovednosti prinaša tudi zaskrbljenost in
nova vprašanja, kakšno bo v prihodnje družinsko življenje, kaj vse se bo spremenilo,
kako se bosta partnerja izkazala v vlogi staršev, kaj sploh pomeni biti dobra mama oziroma dober oče in še mnoga druga. Na prihod
novega družinskega člana se je nemogoče
popolnoma pripraviti.
Biti starš pomeni nesebično vlagati energijo v
življenje novega človeka in podpreti njegov
razvoj, dokler to podporo potrebuje. Nato pa
ga je treba prepustiti lastnemu življenju, v katerem bo, če bo želel, svojo energijo naprej
vlagal v lastne otroke. V zameno za ves trud
starši dobijo edinstveno priložnost spremljanja razvoja nove osebe, ki vedno znova preseneča, navdihuje in nudi staršem ogromno
možnosti za njihov osebnostni razvoj. Kdor se
na pot starševstva podaja s takšno predstavo,
bo v vlogi starša zagotovo bolj uspešen in
predvsem bolj zadovoljen.
Na začetku je najtežje
Nega, ritem spanja, hranjenja, vzpostavitev
dojenja ... To so najpogostejše skrbi in težave
novih staršev. Dojenje je prvo in najpomembnejše za uspešno napredovanje dojenčka. V
želji, da bi vse normalno 'steklo', pa se pogosto pojavijo težave: mama ima premalo mleka,
potrebno je dodajanje. Mama to pogosto doživlja kot osebni poraz. Žal s tem še poslabša
situacijo. Če se na začetku vse vrti okoli dojenja, pa se starši kmalu začnejo soočati z uvajanjem goste hrane, prebavnimi težavami in
podobno. Večinoma gre le za funkcionalne
prebavne težave, ki so posledica razvoja in
rasti dojenčka, zato tudi same minejo. Vendar
pa v življenje staršev in dojenčka prinesejo
8
/ našalekarna december2013
Literarni natečaj Novalac
»Ko sva pomirjena oba «
Novalacovo Facebook stran s številnimi
komentarji, vprašanji in nasveti dnevno
spremlja veliko mamic. Zato so se v farmacevtski družbi Medis, d. o. o., odločili za
pripravo literarnega natečaja, s katerim so
mamicam ponudili možnost in prostor,
kjer lahko odprto in sproščeno spregovorijo o svojih izkušnjah materinstva. Rdeča
nit zgodb je bil slogan »Ko sva pomirjena
oba«, zanimal pa jih je čustveni vidik doživljanja starševstva. V literarnem natečaju v Sloveniji je sodelovalo 114 zgodbic, ki
so skupno dobile 5.850 všečkov. Glavno
nagrado je prejela Suzana Vencelj za
zgodbo Moja posebna punčka.
mnogo neprijetnosti in neutolažljivega joka.
Prej ko se starši ob prihodu novega družinskega člana uspejo sprostiti, lažje prenesejo svojo ljubezen, optimizem in dobro voljo tudi na
svoje otroke. V tako prijetnem in ljubečem
vzdušju je tudi navajanje na novega družinskega člana lažje in manj boleče za vse.
Popolnih odraslih in otrok ni, prav tako
ni popolnih staršev
Vsakdo lahko naredi napako. Dober starš je
dovolj odprt, da napako spozna, jo prizna ter
je pripravljen spremeniti svoje vedenje, da bi
jo odpravil. Dober starš razume, da pri vzgoji
ni izključnih receptov, po katerih bi vzgojili popolne otroke, zato je vzgojo vedno treba prilagoditi otrokovemu in svojemu temperamentu. Pri vzgoji so v veliko pomoč tudi izkušnje
drugih staršev, zato je pogovor o starševstvu
in medsebojno deljenje izkušenj zelo koristno.
Zima
je čas za zdravljenje nohtov
V zimskem času obuvamo toplejše
nogavice in obutev, kot so denimo
škornji. Zadrževanje v toplejših prostorih in povečano znojenje nog lahko
povzročita nastanek glivičnih okužb stopal. Če pa obutev ustvarja dodaten
pritisk na nohte, se okužba stopala
lahko prenese tudi na nohte.
Zdravljenje okuženih nohtov je najenostavnejše ravno pozimi. Po odstranitvi okuženih
delov nohta, potrebujejo nohti čas, da se ponovno zarastejo. Do spomladi lahko z ozdravljenim nohtom brezskrbno obujemo tudi odprto obutev.
Ker se pri glivični okužbi okužita tako noht
kot koža pod njim, je treba zdraviti oba, z
odstranjevanjem okužene roževinaste plasti
nohta pa napravimo prostor za zdravljenje
glivic na koži.
Mazilo Canes-Nail selektivno mehča okužene dele nohta, pri čemer ne poškoduje zdravih delov nohta. Okuženega nohta se s
Pokrovitelj zanimivosti
strgalom znebimo na neboleč način v dveh
do treh tednih, na okuženi koži pa nadaljujemo zdravljenje s protiglivično kremo, kot je
Canespor, še štiri tedne.
Več na www.canesnail.si.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O
tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z
zdravnikom ali s farmacevtom.
Rezultati žrebanja nagradne ankete
V uredništvo je prispelo 632 anket. Izžrebanci nagradnega žrebanja so:
Vikend paket za dve osebi v
Wellness hotelu Sotelia prejme
Brigita Kotnik iz Zreč.
Celodnevno razvajanje v
Wellness centru Orhidelia prejmejo:
Slavica Soršak iz Radovljice
Franc Kračun iz Lesičnega
Beba Mlinar iz Brezovice pri Ljubljani
Majda Malek s Ptuja
Aleš Hočevar iz Radomelj.
Darilni paket Akoma.Si, ki vsebuje
karitejevo maslo in milo prejmejo:
Milena Fijavž iz Velikih Lašč
Smiljana Legradič iz Ljubljane
Majda B. Povše iz Murske Sobote.
Nagrajenci bodo nagrade, ki jih
podarjajo Terme Olimia in Akoma.Si,
prejeli po pošti.
Čestitamo in se vam zahvaljujemo
za sodelovanje!
9
Dušan Matičič
Dekle, ki je padlo z neba
Pred sedmimi leti se je ekstremna športnica Karina
Hollekim pri ponesrečenem skoku s padalom skoraj
srečala s smrtjo. Zdravniki so ji rekli, da bo umrla. Nato so
ji rekli, da ne bo nikoli več hodila. Življenje, kot ga je
poznala, med zasneženimi vršaci in svobodo visoko v
zraku, se je zrušilo. Izgubila je vse. A morda je bilo to
nekaj najboljšega, kar bi se ji v življenju lahko zgodilo.
10
/ našalekarna december2013
Foto: Samo Vidic/Red Bull Content Pool
OSEBNO / Naša lekarna
11
foto: Rainer Eder/Red Bull Content Pool
B.a.s.e. skok s 700-metrske navpične skalnate gore Kaga Tondo v Maliju
A
vgusta 2006 se je Karina nad Ženevskim jezerom pripravila na skok
s padalom. Z nekaj prijatelji se je
vkrcala v malo Cessno, s katero so se hitro
dvignili na 3000 metrov višine. Vzdušje
med padalci je bilo odlično. Karina, takrat
stara 30 let, se je tega skoka s prijatelji izjemno veselila. Skoka, ki je bil precej bolj
enostaven kot njeni drugi drzni skoki. Karina je skakala s pečin, z mostov, bila je prva
ženska na svetu, ki je izvedla b.a.s.e. skok s
smučmi. Bila je pripravljena na vse.
skokom po jutranjem dežju skozi oblake
prikazali prvi sončni žarki. Oblečena v wingsuit, posebno obleko, ki ji je omogočala letenje po zraku, in opremljena s kamero na
glavi je skočila zadnja v skupini. Razprla je
roke in noge, njena letalna obleka se je napolnila z zrakom in s hitrostjo prek sto kilometrov na uro je zaplavala po zraku. S kamero na čeladi je lovila druge padalce v zraku, mimo prijatelja je letela tako blizu, da je
lahko videla nasmeh na njegovem obrazu.
»Bil je idealen skok,« je dejala, ko sva se štiri
leta kasneje pogovarjala ob njenem obisku
Idealen skok, dokler ...
Slovenije. Dokler ni odprla padala.
Skok nad Ženevskim jezerom je bil zanjo V tistem trenutku je spoznala, da je nekaj
rutina, skok, kakršnega je opravila že nič- narobe. Ker se je padalo odprlo pod kotom,
kolikokrat. »Moje življenje je sanjsko,« je po- se je ena od mnogih vrvic zapletla. Desni
mislila sama pri sebi, ko so se tik pred del padala se je zložil in Karina se je začela
B.a.s.e. skoki je izraz, ki označuje skakanje s padalom z zgradb, nebotičnikov, anten,
mostov, prepadnih sten. Angleška kratica B.a.s.e. pove, od kod skačejo »baserji«: Building (stavba), Antenna (antena – nenaseljen stolp), Span (most, obok, kupola) in Earth
cliff (pečina ali katerakoli druga naravna formacija). Skačejo torej z vseh objektov, ki
se dotikajo zemlje, oziroma s fiksnih objektov.
12
/ našalekarna december2013
Foto: Endre Nielsen/Red Bull Content Pool
»Vsakič, ko sem se približala robu prepada, me je
nekaj vleklo naprej, kot da
bi me nekaj vleklo z roba,«
se spominja Karina.
v zraku vrteti brez nadzora s hitrostjo skoraj
sto kilometrov na uro. Čeprav izjemno izkušena, ji padala ni uspelo umiriti. Za rezervno padalo je bilo prepozno, zemlja pa je bila
vedno bližje. »Umrla bom,« je bila misel, ki
se je takrat zarezala v glavo.
Vedno na robu
Ko je bila Karina stara štiri leta, se je s starši z izleta v gore vračala domov v Oslo. Z
nasprotnega pasu ceste je pred njih priletel
avtomobil. V čelnem trčenju Karina ni bila
poškodovana. Njena mati je ni odnesla tako
poceni. Ko se je zbudila iz kome, se Karine
Zanimivost
Adrenalin je hormon in živčni prenašalec,
ki ga izloča nadledvična žleza in posreduje
pri pretvorbi glikogena v glukozo. Ta
proces se imenuje glikoneogeneza in
poteka v jetrih in v manjši meri v ledvicah.
13
Foto: Thilo Brunner/Red Bull Content Pool
»Wingsuit« oziroma letalna obleka je pripomoček padalcev, s katerim
lahko svoj let močno podaljšajo.
ni več spomnila. Poškodbe glave so bile
prehude. To je bil hud udarec za že tako
krhko zvezo njenih staršev, ki sta se kmalu
zatem ločila. Karina se je preselila k očetu,
ki je veljal za pravega »adrenalinca«, plezalca in padalca. Ko je bila Karina majhna deklica, jo je spakiral v nahrbtnik, ki mu je izrezal odprtine za noge, in ji prikazal čarobnost plezanja. »Ne glej navzdol, vedno
navzgor,« ji je dejal, kadar jo je bilo strah.
Takšna vzgoja je definirala Karino za vse
življenje. Kot najstnica je bila že odlična
smučarka, tudi drugi športi so ji bili blizu.
Oče jo je želel s strogo vzgojo »prizemljiti«,
vendar se mu je Karina vedno upirala. Kazen je bila običajno najstrožja: prepoved
smučanja. Ko jo je že ničkolikokrat kaznoval
s prepovedjo smučanja, se je za božične
praznike brez njegovega dovoljenja odpravila na smučanje. Ko se je vrnila, jo je čakal
njen nahrbtnik z napisom »Tu nisi več doma«.
Stara je bila 14 let.
Preselila se je k svojemu stricu in nadaljevala
s smučanjem. Pri 16 letih je dobila prvega
»Če bi me pred poškodbo vprašal, kaj bi storila, če bi pristala na vozičku, bi verjetno rekla,
naj me ustrelijo. Vse, kar sem delala, vse, kar sem imela rada, je bilo fizično. Če bi mi bilo
odvzeto moje telo, bi mi bilo odvzeto vse. To ni življenje, ki bi ga želela živeti.«
14
/ našalekarna december2013
Foto: Garth Milan/Red Bull Content Pool
Njena prva ljubezen je bil od nekdaj sneg.
sponzorja, pri 21 letih je tekmovala po celi
Evropi. Ko je eno od poletij preživela v »redni«
službi (Karina je končala šolo in se je izučila
za računalniško programerko), se je odločila,
da to ni življenje, kakršnega bi si želela.
V svojih športih je bila odlična, na račun
svoje »nordijske« lepote – svetli lasje, zagorela polt in globoke modre oči – pa je bila
ljubljenka sponzorjev. Bila je zvezda ekstremnih smučarskih filmov, pridružila pa se je
praznina, ki sem jo zapolnila z b.a.s.e. skoki.«
Kmalu je Karina postala prva ženska na
svetu, ki je izvedla b.a.s.e. skok na smučeh,
našla pa je tudi še eno ljubezen, letenje z
wingsuitom, letalno obleko, s katero je skočila tudi s 700-metrskega Kaga Tondo, navpične skalnate gore v Maliju. Karina je, pred
usodnim skokom v Švici, vsaj 300 dni na
leto smučala, skakala ali snemala športne
filme. Bila je zvezda.
Padca na tla se ne spominja. Spominja pa se trenutka, ko je odprla oči in pred seboj zagledala svoje noge. Zmečkane, zvite, zdrobljene so ležale v popolnoma nenaravnem položaju, kot da ne bi bile del njenega telesa.
tudi ekipi ekstremnih športnikov, s katero je
iskala nove izzive po celem svetu. »Z njimi
sem se počutila doma,« je dejala Karina, ki se
je sicer pobotala z očetom, a je ni mogel zadržati doma.
Leta 2000 je Karina spoznala Jeba Corlissa,
ki jo je v zda vpeljal v svet b.a.s.e. skokov.
»Vsakič, ko sem se približala robu prepada, me
je nekaj vleklo naprej, kot da bi me nekaj vleklo z roba,« se spominja Karina. »Zdi se mi, da
je v mojem življenju takrat zevala nekakšna
Zanimivost
V številni h državah so b.a.s.e. skoki
prepovedani, zato se številni padalci s tem
ukvarjajo ilegalno.
15
Zanimivost
Ob padcu je Karina Hollekim priletela na
skalo, kar je povzročilo 21 odprtih zlomov
desne in štiri zlome leve noge. Hrbetnica
pa je ostala nepoškodovana.
Nazaj v realnost
Padca na tla se ne spominja. Spominja pa
se trenutka, ko je odprla oči in pred seboj
zagledala svoje noge. Zmečkane, zvite,
zdrobljene so ležale v popolnoma nenaravnem položaju, kot da ne bi bile del njenega
telesa. »Je to smrt, o kateri so mi govorili?« se
je vprašala. A bolečina v spodnjem delu
njenega telesa jo je prepričala, da ni mrtva.
Kajti kogar boli, ni mrtev. Nato je od bolečine omedlela.
stegnenico prelomili in jo zasukali za 45
stopinj. Kosti so nato pritrdili na ploščice, ki
so jih z vijaki pritrdili na kolk in koleno. Odprtih ran na njeni nogi niso mogli zapreti,
saj se je noga borila z nenehnimi okužbami.
Ko je že kazalo, da bo treba nogo amputirati, so med eno od operacij globoko v ranah
našli travo in pesek, ki so se v njeno nogo
zarili ob padcu. Po tem so infekcije izginile.
Karina je obdržala nogo.
Depresija
Decembra 2006 je Karina iz bolnišnice
prišla oslabela in shujšana. Dobrih 180 centimetrov visoka je takrat tehtala borih 45 kilogramov. Z očetom se je vrnila v Oslo, kjer
je začela z rehabilitacijo. Skoraj nepokretna,
obkrožena s paraplegiki, kvadriplegiki ter
ljudmi z amputiranimi udi, se je soočila s
svojo prihodnostjo. »Priznati moram, da je
bil to izjemen šok. Bila sem ena od njih. Spoznala sem, da ne bom nikoli več hodila.« Karina se je začela spopadati z depresijo, njen
oče je v enem od intervjujev priznal, da jo je
vsak večer slišal, kako je v joku zaspala.
Januarja leta 2010, tri leta in pol po tem, ko je Karina Hollekim padla z neba, je ob
spremstvu očeta in prijateljev ponovno stopila na smuči.
Zbudila se je dva dni kasneje v bolnišnici.
Zdravnik je s smrtno resnim obrazom pristopil do nje in ji povedal resnico, ki je bolela
bolj kot noge: »Nikoli več ne boste hodili.«
25 zlomov v obeh nogah. Leva noga je bila
zlomljena na štirih delih, desna noga pa je
utrpela 21 odprtih zlomov. »To je bila zame
nepojmljiva novica, nisem je bila zmožna dojeti. Moje telo je bilo vse, kar sem imela. Izgubila
sem vse,« se je spominjala.
V naslednjih mesecih je bila operirana 14-krat
Čudežno so bile poškodovane le njene
noge, hrbtenica je ostala cela. V levo nogo
so ji morali vstaviti palico, desna noga pa je
bila poglavje zase. Odstranili so ji deset
centimetrov stegnenice, nato so kostno tkivo dobili iz njenih kolkov in ji mukoma sestavili stegnenico. Tik ob kolku so ji
16
/ našalekarna december2013
Kljub temu da jo je spodbujal in ji govoril, da
je njena naloga postati vsak dan močnejša,
besede niso zalegle. Svet se ji je podrl.
Z boksarskimi rokavicami do novega zagona
Njeno poglabljanje v depresijo je opazil eden
od fizioterapevtov, ki ji je dal par boksarskih
Zanimivost
Po petih operacijah desne noge so zdravniki v njej še vedno našli travo in pesek.
foto: Samo Vidic/Red Bull Content Pool
Karina Hollekim leta 2008 na Kaninu.
rokavic in ji dejal, naj začne boksati vanj.
Takrat se je zgodil preobrat. Kot bi odprl pipo,
se je z vsakim udarcem njena jeza prek rokavic izlila na plano. Fizioterapevta je pošteno
mlatila, a ta ji je naročil, naj udari še močneje. Zatem je od napora zbolela za nekaj dni.
A končno je spoznala, da njeno telo deluje. In
to ji je dalo upanja.
Boksarska epizoda ji je dala nov zagon in povsem se je posvetila rehabilitaciji. Ta je bila
mučno počasna in izjemno boleča. Po letu
dni je s pomočjo hodulje naredila prve korake.
Kolena so ji otekla tako močno, da so bila širša kot njena stegna. A bili so koraki, prvi koraki, zdravniki, ki so jo prepričevali, da ne bo
nikoli več hodila, pa so zgolj osuplo obstali.
17
foto: Johan Wildhagen
Prvič spet na snegu, tri leta in pol po padcu z neba.
Vedno z nasmehom
Leta 2008 je Karina Hollekim obiskala Slovenijo. Na Kaninu je predstavila film
20 Seconds of Joy ter sodelovala na delavnici
o varnosti pri smučanju izven urejenih prog.
Ob smučišču je hodila brez bergel, a šepaje.
Priznala je, da so bolečine še vedno hude,
zaradi vseh zdravil proti bolečini je morala
dvakrat celo na odvajanje, vendar jo je cel vikend, ki smo ga preživeli na snegu, spremljal
nasmeh na obrazu. »Nekako mi je uspelo, da
se tudi v najtežjih trenutkih nisem distancirala
od sveta, nisem se ujela v obnavljanje dogodka
v glavi,« je dejala Karina, ki jo je na srečo
obšla tudi posttravmatska stresna motnja in
čustvena otopelost, ki jo ta prinaša.
Zgodilo se je pravzaprav nasprotno; v mesecih in letih po nesreči je Karina dobesedno
vzcvetela. Seveda, v glavi je morala razčistiti
marsikaj, predvsem, kakšna oseba je brez
smučanja in skokov. »Na novo sem morala osmisliti svoje življenje in tega me je bilo najbolj
strah,« je priznala. A prav svet negotovosti ji
je odprl nove možnosti, ki jih je prej spregledala. Odnos z očetom je postavila na zdrave
temelje. V mesecih po nesreči ji je stal ob
strani njen fant, argentinski padalec Hernan
Pitoco, ki ga ja spoznala le dan pred nesrečo.
Prav med rehabilitacijo je Karina spoznala,
da je kljub poškodbi lahko srečna: »Moje stanje je bilo slabo, a lahko bi bilo še slabše. Spoznala sem, da moje telo ni vse, kar imam. Prav prek
moje poškodbe sem spoznala, kako zelo sem
bila pred padcem usmerjena vase. Nikoli nisem
razmišljala o tem, kako tveganje v mojih športih
vpliva na ljudi, ki so mi blizu, pravzaprav mi je
prav moj šport onemogočal tudi kakršnokoli resno zvezo.« Kot je dejala, je po nesreči postala
boljša oseba, boljša prijateljica in hči, s svojimi predavanji o okrevanju in osebnostni rasti
ter filmom 20 Seconds of Joy, ki orisuje njen
padec in ponovni vzpon, pa je navdušila ljudi
po celem svetu. »Mislim, da sem zrasla kot
oseba. Danes so moje odločitve pametnejše in
hvaležna sem za vse, kar imam,« je dejala že
pred leti.
»Moje stanje je bilo slabo, a lahko bi bilo še slabše. Spoznala sem, da moje telo ni vse, kar
imam. Prav prek moje poškodbe sem spoznala, kako zelo sem bila pred padcem usmerjena
vase. Nikoli nisem razmišljala o tem, kako tveganje v mojih športih vpliva na ljudi, ki so mi
blizu, pravzaprav mi je prav moj šport onemogočal tudi kakršnokoli resno zvezo.«
18
/ našalekarna december2013
njeno stanovanje v petem nadstropju, v stavbi brez dvigala, pa raje ne pomislim.
Ker v rehabilitaciji ni več napredovala, kot
bi si želela, se je vključila v program Red Bullovega diagnostičnega in trening centra blizu
Salzburga. V enem letu je na novo usvojila
mehaniko hoje. »Prav vsaka vaja, ki sem jo
Zanimivost
delala, je bila izjemno boleča,« je dejala. A se
je
splačalo. Bolečina je počasi izginjala,
Smuči za vožnjo po pršiču so široke in
prav tako šepanje. Smučanje, tisto pravo,
dolge, s tem so v snegu bolj »plovne«.
na dveh smučeh, kot v starih časih, je bilo
vedno bližje. Seveda, noge še vedno držijo
Smučala bom ... nekoč
skupaj kovinske ploščice in vijaki, a želja po
Prva želja, hoja, se ji je ob obisku Slovenije belih strminah je bila večja od strahu pred
že izpolnila, a o smučanju še ni mogla raz- novo poškodbo. Januarja leta 2010, tri leta
mišljati. Kljub temu se snežnim strminam ni in pol po tem, ko je Karina Hollekim padla z
odpovedala. S seboj je pripeljala prav pose- neba, je ob spremstvu očeta in prijateljev
ben smučarski sedež za invalide. Komple- ponovno stopila na smuči. ¶
ksna in draga naprava ji je omogočila doživeti vsaj približek smučanja. Po kaninskih
strminah smo jo komaj lovili ...
A pravo smučanje je bilo še daleč. Že vožnja
z avtom je bila naporna, saj je nogo lahko le
omejeno skrčila, kako naporna je bila hoja v
BebiVal
Mazilo z etericˇnimi olji
Mazilo z etericˇnimi olji evkalipta, sivke in bora
blagodejno vpliva na zgornje dihalne poti.
Ker ne vsebuje kafre in metanola,
je primerno tudi za najmlajše.
V obdobju prehladnih obolenj
mazilo vecˇkrat na dan nežno
vtrite v kožo na prsih.
19
Branko Čeh,
diplomirani zdravstvenik
20
Lahko noč
V svet spanja vodijo različne poti
/ našalekarna december2013
KAKO DELUJE / Naša lekarna
Vsako živo bitje potrebuje svoj časovni odmerek spanja.
Med spanjem se telo odpočije, obnovijo se življenjsko
pomembni procesi, okrepi se duševnost. Neprespana noč
ali noč s premalo spanca vodi človeka v slabo počutje. Kaj
naj naredim, da bom lahko zaspal? Na to preprosto
vprašanje ni enostavnega odgovora. Ljudje smo si preveč
različni, vsak zase je individuum, vsak pridobiva lastni
spalno-budni vzorec skozi svoje življenje. A vendarle
obstajajo pravila, morda vzorci, ki človeku olajšajo pot v
svet spanja.
21
V
eliko ljudi se poslužuje tako imenovanih spalnih obredov, ki jim pomagajo k sprostitvi in posledično k zaspanju. Branje, poslušanje radija, gledanje
televizije, pogovor z družinskimi člani in
molitev so samo nekateri od teh obredov.
Otroci lahko imajo svojo priljubljeno igračo
ali odejo, radi poslušajo pravljice in sprejmejo poljubček za lahko noč, bolj mirni so
ob svetlobi nočne lučke. Odraslim dostikrat pomagajo obredi, s katerimi izvajajo
osebno higieno: umivanje zob, rok, obraza
in izpraznitev sečnega mehurja. Nekateri
se pred spanjem tuširajo ali kopajo.
Lahek prigrizek pred spanjem mnogim ljudem pomaga do lažjega spanja. Primerni so
ogljikovi hidrati v manjših količinah (kos
kruha, majhna žemlja, nekaj piškotov, kozarec sadnega soka ...). Uživanje večjih količin
težko prebavljive hrane pred spanjem ne bo
prineslo spanca. Če pa gremo v posteljo
lačni, se lahko spanec večkrat prekine. Priporočljivo količino tekočin je potrebno popiti med dnevom, pozno popoldne in pred
spanjem pa v manjši meri, da nas ne bo
motilo nočno uriniranje.
Alkoholne pijače pomagajo k spanju samo
določenim ljudem. V večjih količinah niso
učinkovite, saj motijo normalen spalni ciklus in ovirajo globok spanec. Za večino ljudi se ne priporoča uživanje pijač s kofeinom
štiri do pet ur pred spanjem.
spanje. Prav tako na spanje vpliva sprememba vremena pri vremensko občutljivih
ljudeh ter polna luna.
Postelja mora biti prezračena
Takšna nam namreč daje občutek svežine.
Kisik iz zraka onemogoča mikroorganizmom njihovo normalno delovanje. Postlana
postelja nima gub na rjuhi. Vsaka guba
povzroča neudobje, včasih tudi dodatno
bolečino. Koža nad gubo je slabše prekrvavljena, postaja vdrta ter rdeča. Organizem se odzove tako, da spremeni lego telesa, s tem pa je naš spanec dodatno moten.
Pred spanjem moramo biti sproščeni
Prevelika telesna aktivnost pred spanjem
lahko povzroči motnje spanja. Za sprostitev
nekateri uporabljajo različne tehnike relaksacije. Stres in zaskrbljenost ovirata osebno sproščanje. Ukvarjati se s skrbmi pomeni ukvarjati se s problemi, ki med razmišljanjem pred spanjem še posebej narastejo.
Zato je potrebno osvojiti zavedanje, da se
problemi rešujejo takrat, ko je za to čas, in
ne pred spanjem. Predvsem se je treba naučiti, da skrbi ne rešujejo problemov, ravno
nasprotno, skrbi narastejo v nove skrbi.
Zelo pomaga zaupanje svojih skrbi drugim
družinskim članom, prijateljem, negovalcem ali Bogu.
Najbolj zastrašujoča stvar pri počitku in
spanju je bolečina. Ta običajno izvira iz boZa spanje je treba zagotoviti miren prostor
lezni in povzroča neudobje, napetost in poHrup na spanje vpliva negativno. Spanje je sledično nesproščenost, ki ne vodi v spanje.
manj kakovostno, če se sliši promet z ulice, Bolečino omilimo s pravilnim položajem
zvok radia, televizije, pogovor drugih ljudi,
glasni sosedje … V spalnici mora biti tema.
Preprečiti je treba vstop svetlobe javne
razsvetljave, reklamnih panojev, razsvetljevanja stavb, avtomobilskih žarometov in
druge zunanje svetlobe.
Spalnica je intimen prostor, ki se uporablja
samo za spanje in spolno aktivnost. Ob
Zanimivost
vstopu vanjo se misli avtomatično aktivirajo na spanje. Idealna temperatura za spanje
Odrasli in otroci, ki spijo manj od svojega
je od 16 do 18 stopinj Celzija, vlažnost
priporočenega časa, veliko hitreje
70-odstotna. Hladnejši ali toplejši prostor
postanejo predebeli.
ter prostor s suhim zrakom slabo vpliva na
22
/ našalekarna december2013
telesa, nežno masažo, pomočjo negovalnega osebja ali jemanjem analgetikov.
V težjih primerih se uporabljajo uspavala
Uspavala so zdravila na zdravniški recept.
Človek mora biti dobro seznanjen z njihovim delovanjem, uporabo in omejitvami,
zato je treba ljudi o tem poučiti. Poznamo
sedative (hipnotike) in anksiolitike. Prva zdravila proizvedejo spanje, druga zmanjšajo
zaskrbljenost in napetost.
Spanje s pomočjo sedativov je nenaravno
spanje. Ta zdravila motijo rem ali nrem spanec v določenih stopnjah. Čeprav zagotavljajo nekaj noči dobrega spanja, izgubijo
svoj učinek po tednu do dveh. Na tej točki
je treba povečati odmerek, kar pa ni dobro,
saj se s tem povečuje odvisnost. Kombinacija sedativov in večjih doz antihistaminikov
(na primer difenhidramin) zelo poveča depresijo osrednjega živčevja. V tem primeru
je potreben stalen nadzor nad dihanjem
med spanjem. Prav tako so nevarne kombinacije sedativov in alkoholnih pijač. Pozorni
moramo biti pri uživanju barbituratov, saj
imajo psihoaktivni učinek. Tudi anksiolitiki,
ki jih uporabljamo za spanje, hitro povzročijo fizično in psihično odvisnost. Simptomi,
ki se lahko pojavijo in kjer je potrebno poklicati zdravniško pomoč, so tresenje telesa,
Zanimivost
Če ne moremo zaspati v 30 minutah,
za nekaj časa odidimo iz spalnice
v drugo sobo.
nemir, nespečnost, povečan utrip srca, aritmija, strah, zaskrbljenost, krči, popačeno
zaznavanje resničnosti in stopnjevanje
vseh teh dogodkov. Vseh teh kemičnih
kombinacij se je treba izogibati, saj ne prinašajo zdravega spanca. Sedativi so samo
začasna pomoč, da v sebi odkrijemo pravi
vzrok za nespečnost. Ko vzrok nespečnosti
odstranimo ali ko najdemo svoj lastni vzorec umiritve in sprostitve (tu nam je na voljo široka izbira alternativnih možnosti),
bomo lahko spali kakovostno in umirjeno
celo življenje. Najbolje je, da vsak človek
zase najde lastno strategijo, ki ga bo vodila
v zdrav spanec in posledično v zdrav življenjski slog. ¶
Prihodnost je ponujena razprta dlan
za dotik, dejanje,
pričakovanje
ali sanje.
Srečno 2014 vam želi
uredništvo revije Naša Lekarna
23
Dr. Nada Rotovnik Kozjek,
dr. med., predsednica
Slovenskega združenja
za klinično prehrano
Beljakovine
oblikujejo naše življenje
Pri poslušanju vsakovrstnih mnenj o beljakovinah v hrani, in še posebej o njihovih
prehranskih virih, je najprej potrebno pomisliti na osnovne kemične lastnosti beljakovin. Beljakovine so zapletene organske
molekule, ki so sestavljene iz najmanj 50
verižno povezanih aminokislin. Krajše oblike iz nekaj aminokislin imenujemo peptidi.
Aminokisline so ključne za biokemične procese presnove. V telo jih lahko vnesemo z
različnimi prehranskimi viri beljakovin. Encimi, ki so zadolženi za prebavo beljakovin,
te v prebavilih razgradijo na posamezne
aminokisline, ki prek črevesne sluznice preidejo v kri in jih telo uporabi za sintezo sebi
lastnih beljakovin.
Aminokisline tako predstavljajo osnovni
gradbeni vir za celične strukture, ki so bistvene za delovanje našega telesa. Hkrati
nekatere aminokisline neposredno regulirajo presnovne procese in sodelujejo pri delovanju genov. Aminokisline sestavljajo tudi
encime, ki katalizirajo razgradnjo in predelavo hranil, tako da jih celice lahko uporabijo. Iz aminokislin so zgrajena protitelesa, ki
so neposredno orodje našega imunskega
sistema. Beljakovine torej oskrbujejo telo z
aminokislinami in omogočajo rast in razvoj
telesa vse od našega nastanka, kasneje v
življenju pa z ustrezno preskrbo telesa z beljakovinami omogočamo dobro delovanje
telesnih funkcij.
Beljakovinske strukture telesa se nenehno
razgrajujejo in gradijo
Ker je telo v nenehni razgradnji in gradnji
(to imenujemo obrat ali »turn over« proteinov), je za vzdrževanje njegovega delovanja
potrebno nenehno dovajanje aminokislin.
Kadar stradamo, tega ni, in takrat si telo
sposoja aminokisline za najnujnejše funkcije drugod, najpogosteje v največjem skladišču aminokislin v telesu, v skeletnih mišicah. Shujševalni učinki stradanja so tako
24
/ našalekarna december2013
hitro vidni predvsem zato, ker izgubljamo
mišičje, ki je težje od sala, in ker hkrati izgubimo še precej vode, ki se nahaja v skeletnih mišicah. Pri obolelih je ta izguba mišic pri stradanju še hujša, ker si telo (predvsem jetra) že zaradi bolezni pomaga v
boju proti njej z aminokislinami iz mišic.
Priporočen dnevni vnos beljakovin
za različne skupine populacije
populacija
sedeča populacija:
otroci
mladostniki
odrasli
nosečnice
doječe matere
športna populacija:
rekreativni športniki
(rekreacija 4-5-krat na
teden po 30 min)
vztrajnostni
športniki:
- zmerni
- ekstremni
bodybuilderji:
- začetniki
- napredni
športniki mladostniki
(rast)
priporočen
dnevni vnos (pdv)
beljakovin
(g/kg telesne
teže)
1,0
1,0–1,5
0,8–1,0
pdv odrasli
+ 6–10 g na dan
pdv odrasli
+ 12–16 g na dan
0,8–1,2
1,2–1,6
1,2
1,6
1,5–1,7
1,5–1,7
1,2
1,5
Zato je stradanje pri bolnikih (praktično
vseh, razen ledvičnih, ki še niso na dializi)
zelo škodljivo.
Velik problem za telo predstavlja tudi nezadosten vnos beljakovin v obdobju rasti in
pri aktivnem življenjskem slogu. Za obnovo,
rast in razvoj mišične mase ter vzdrževanje
funkcionalnih struktur telesa je ob telesni
vadbi potrebna tudi zadostna preskrba z
SKRITI ZAKLADI NARAVE / Naša lekarna
beljakovinami, ki morajo vsebovati vse za
telo nujne aminokisline za izgradnjo lastnih
beljakovin.
Na splošno so potrebe telesa po aminokislinah oziroma beljakovinah, s katerimi te
aminokisline vnašamo v telo, različne. V
spodnji tabeli so naštete okvirne vrednosti.
Kakšne in koliko beljakovin potrebujemo?
Za vegetarijance je priporočljivo, da pojedo
Količina in tip beljakovin, ki zadostita potre- vsaj 10 odstotkov več beljakovin, kot jih njibam posameznika, sta zelo različna. Dolo- hovo telo potrebuje.
čajo ju presnovne potrebe posameznika in
lastnosti prebavil, ki iz živilskih virov preba- Prva beljakovinska pomoč
vljajo beljakovine. Tako kot sama količina Beljakovine, ki jih zaužijemo s hrano, so za
beljakovin je pomemben tudi čas vnosa optimalno delovanje telesa nujne. Še zlasti
tega hranilnega vira.
pri tistih ljudeh, ki nimajo mišičnih rezerv,
Nekatera živila vsebujejo kakovostnejše so zdravstveno ogroženi ali se ukvarjajo s
beljakovine, druga pa manj kakovostne, kar telesno vadbo. Večini dnevnih potreb po
pomeni, da moramo takih živil pojesti več, beljakovinah lahko zadostimo z običajnimi
da dobi telo ustrezno količino potrebnih živilskimi viri, pri čemer strategije prehraaminokislin.
njevanja prilagodimo zahtevam telesa, še
Kakovostne beljakovine oz. proteini so v posebej stopnji telesne aktivnosti. Kadar je
jajčnem beljaku, mleku, ribah in rdečem vnos beljakovin z normalno prehrano nemesu. Rastlinski viri proteinov, kot so nepo- mogoč ali otežen, si lahko pomagamo tudi
liran riž, oves, soja, fižol in razni oreščki, ne s prehranskimi nadomestki in dopolnili, ki
vsebujejo kompletnih esencialnih aminoki- vsebujejo kakovostne beljakovinske vire. To
slin, zato moramo hrano iz teh virov kombi- so lahko beljakovinski prah (sirotka, kazein),
nirati tako, da je vnos aminokislin v telo po- beljakovinske ploščice ali različni beljakopoln, torej takšen, da telo dobi vse nujne vinski napitki. ¶
aminokisline.
25
asist. mag. Jurij Regvat,
dr. med., specialist
pnevmolog
26
Kadilci, pozor!
Kronična obstruktivna pljučna bolezen in
pridružene bolezni
/ našalekarna december2013
AKTUALNO / Naša lekarna
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (kopb) je bolezen,
pri kateri pride do zapore dihalnih poti, ki ni docela odpravljiva. Do tega pride zaradi bolezenskega – vnetnega
odziva pljuč na vdihovanje škodljivih delcev ali plinov,
največkrat zaradi vdihovanja cigaretnega dima. Zapora
dihal je ovira pri pretoku zraka, kar bolniki občutijo kot
dušenje, pomanjkanje sape. Z leti zapora večinoma
pospešeno napreduje, težave pa se slabšajo.
27
Z
a kopb je značilen kašelj, ob čemer
bolniki pogosto tudi izkašljujejo. Dušenje se sprva pojavlja le ob naporih,
kasneje pa tudi že pri vsakdanjih aktivnostih in celo že v mirovanju. Bolniki s kopb so
ob napredovanju bolezni tudi telesno vedno manj zmogljivi.
Kako odkrijemo kopb?
V večini primerov je povzročitelj kopb kajenje, zboli približno 20 odstotkov kadilcev. Na
bolezen moramo pomisliti pri kadilcu, starem več kot 40 let, ki ga duši, pogosto kašlja
in izkašljuje. Kadilci sami tem težavam pogosto ne posvečajo pozornosti in jih imajo za
»normalne«, češ, seveda kašljam in izkašljujem, to je zato, ker kadim. Zaradi tega ostaja
bolezen sploh v začetnih fazah, ko je učinek
prenehanja kajenja in zdravljenja najboljši,
pogosto neprepoznana.
Anksioznost in/ali depresivnost se pojavlja pri približno polovici bolnikov s kopb,
kar je veliko pogosteje kot med zdravimi
ljudmi. Večinoma teh stanj ne prepoznamo in tudi ne zdravimo.
Kako postavimo diagnozo?
Diagnozo bolezni lahko postavimo le s spirometrijo (meritvijo pljučne funkcije) pri
pnevmologu, kjer potrdimo zmanjšano hitrost pretoka zraka iz pljuč zaradi zapore dihalnih poti. Glede na vrednosti v spirometriji, simptome in število poslabšanj bolnike
tudi razvrstimo v eno izmed štirih skupin (a,
b, c, d).
Zanimivost
Na svetu vsakih 13 sekund umre človek
zaradi kajenja.
28
/ našalekarna december2013
Astma je podobna bolezen, ki prav tako
povzroča zaporo dihalnih poti in dušenje
ter piskanje, vendar je ta zapora le občasna
ob poslabšanjih. Ob primernem zdravljenju
(kjer so na prvem mestu glukokortikoidi) so
bolniki praktično brez težav, česar pri kopb
ni. Tudi pljučna funkcija je za razliko od bolnikov s kopb v vmesnem času med poslabšanji normalna.
Kakšen je potek bolezni?
Kopb napreduje postopoma, pljučna funkcija (prostornina pljuč in hitrost, s katero lahko
izdihnemo zrak iz pljuč) se slabša iz leta v
leto. V kolikšni meri bo kopb vplivala na posameznika in kakovost njegovega življenja,
je odvisno od simptomov (kašelj, izmeček,
dispneja in zmanjšana telesna zmogljivost),
sistemske prizadetosti in pridruženih bolezni, in ne samo od stopnje zapore dihal. Bolniki kašljajo, hitro se zadihajo, pogosto doživljajo poslabšanja (ki so pogosto posledica
bakterijskih in/ali virusnih okužb) s še hujšim dušenjem in obilnejšim izkašljevanjem
ter zmanjšanjem kisika v krvi, ko potrebujejo
tudi zdravljenje v bolnišnici. Zaradi kopb v
Sloveniji letno umre okoli 600 ljudi.
Kako zdravimo kopb?
Kopb zdravimo z bronhodilatatorji, zdravili, ki
širijo (dilatirajo) dihalne poti (bronhije) in jih
bolniki vdihavajo (inhalacijska zdravila). V kasnejših fazah bolezni, ko bolniki doživljajo
več poslabšanj in so zaradi tega pogosto v
bolnišnici, dodajamo tudi inhalacijske glukokortikoide. V napredovali fazi bolezni, ko so
pljuča že tako okvarjena, da ne uspejo zagotoviti dovolj kisika za normalno delovanje organov, bolniki potrebujejo trajno zdravljenje
s kisikom na domu, ki ga zagotavljajo kisikovi koncentratorji ali tanki s tekočim kisikom.
Ali so pri kopb poleg pljuč prizadeti tudi drugi
organi?
Pri bolnikih s kopb ugotavljamo, da se pogosteje kot pri zdravih pojavljajo nekatere druge bolezni. Vnetje iz pljuč oziroma vnetni odgovor pljuč na cigaretni dim se namreč pogosto prenese na celotno telo. V napredova-
Na bolezen moramo pomisliti pri kadilcu, starem več kot 40 let, ki ga duši, pogosto kašlja in izkašljuje, a temu
pogosto ne posveča pozornosti. Zaradi tega ostaja bolezen sploh v začetnih fazah, ko je učinek prenehanja kajenja in zdravljenja najboljši, pogosto neprepoznana.
lih fazah bolezni so bolniki pogosto
kahektični, shujšani. Štirikrat pogostejši je
pljučni rak, dvakrat večja je verjetnost srčne
kapi, srce je obremenjeno in začne popuščati. Pogosta je osteoporoza, ki je deloma posledica starosti bolnikov in pričakovanega
upada kostne gostote, a je pospešena zaradi
same bolezni (slabša pokretnost, kajenje,
nizka telesna masa, vnetje) in zdravljenja,
kjer med poslabšanji pogosto uporabljamo
gluko­kortikoide. Pojavi se lahko tudi slabokrvnost, kar bolnika dodatno oslabi, pogostejša je sladkorna bolezen.
Sindrom apneje v spanju
Pri bolnikih s kopb se pogosteje pojavlja tudi
tako imenovani sindrom apneje v spanju, ki
se kaže s smrčanjem, pogostim nočnim prenehanjem dihanja v spanju, pomanjkanjem
kisika v krvi in povečano dnevno utrujenostjo. Poleg tega še dodatno poveča nevarnost srčno-žilnih težav (neredno bitje srca,
visok krvni tlak, srčni infarkt, možganska
kap), zato je zgodnja prepoznava in zdravljenje apneje v spanju zelo pomembna.
Anksioznost in depresivnost pri kopb
Anksioznost je normalna človeška reakcija
na grozečo nevarnost. Podobno, kot kašelj
odstranjuje tujke iz dihalnih poti in bolečina
Zanimivost
Nikotin sam po sebi ni glavni krivec
mnogim škodljivim učinkom kajenja,
je pa glavni dejavnik, ki prispeva k
odvisnosti od tobaka.
29
100
1. Nekadilec ali nedovzeten
za učinke kajenja
2
Pljučna funkcija v %
75
1
3. Prenehal s kajenjem
pri 45 letih
50
2. Reden kadilec,
dovzeten za učinke kajenja
Invalidnost
3
4. Prenehal s kajenjem
pri 65 letih
25
4
Smrt
10
25
50
Starost
75
Prikaz slabšanja pljučne funkcije pri nekadilcu (1. črta), pri bolniku s kopb, ki ni prenehal kaditi (2. črta), pri bolniku, ki je prenehal kaditi pri 45 letih (3. črta) oziroma 65 letih (4. črta).
(Fletcher, C., et al., Br Med J 1977)
omogoča takojšnji umik in preprečitev nadaljnje poškodbe tkiv, nam anksioznost pomaga ubežati trenutni nevarnosti. Kadar je
odziv na nevarnost (na primer dušenje)
pretiran, govorimo o motnji.
Depresija spada med motnje razpoloženja.
Bolniki so brezvoljni, imajo motnje apetita
in spanja, počutijo se žalostne, depresivne,
so brez energije.
Anksioznost in/ali depresivnost se pojavlja
pri približno polovici bolnikov s kopb, kar je
veliko pogosteje kot med zdravimi ljudmi.
Večinoma teh stanj ne prepoznamo in tudi
ne zdravimo. Bolniki namreč pogosto namesto psihičnih izražajo telesne težave (bolečine, dušenje, utrujenost …), zdravstvenemu osebju primanjkuje znanja, časa ali zanimanja za te težave, pogosto pa se težave
Opustitev kajenja je edini način, s katerim upočasnimo pospešeni upad pljučne
funkcije in podaljšamo preživetje. Opustitev kajenja je smiselna v katerikoli stopnji kopb in v vsaki starosti bolnika s to
boleznijo.
30
/ našalekarna december2013
zaradi kopb prekrivajo s simptomi duševnih
motenj, kot je na primer dušenje, pritisk v
prsih, razbijanje srca, utrujenost, pomanjkanje energije, motnje spanja, motnje apetita,
motnje koncentracije, upočasnjenost,
opuščanje prostočasnih aktivnosti … Zaradi
bolezni in njenih posledic se bolniki znajdejo
v začaranem krogu (dušenje – slabša pokretnost – slabša telesna vzdržljivost – socialna
izolacija – anksioznost/depresivnost), iz katerega pogosto ne najdejo izhoda.
Zanimivost
75 odsotkov odraslih kadilcev si želi
prenehati kaditi, vsaj 60 odstotkov
jih je že poskusilo prenehati, uspe pa
le 20 odstotkom.
Kako preprečimo poslabšanja
in napredovanje kopb
Ω Skrbeti je treba za redno zmerno telesno aktivnost za ohranjanje kondicije in
mišične mase. Poznano je tudi, da skrb
za telesno kondicijo in druženje z ljudmi ugodno vplivata tudi na zmanjšanje
depresivnosti.
Ω Priporoča se, kolikor je mogoče, tudi
izogibanje okužbam, ki se predvsem hi­
tro razširijo v zaprtih prostorih z ve­liko
ljudmi. Pomemben preventivni ukrep
pred poslabšanji je cepljenje (proti gripi
in pnevmokoku).
Ω S kakovostno prehrano je treba poskrbeti, da bolniki čim manj zgubljajo telesno in mišično maso in ohranjajo telesno vzdržljivost.
Kaj povzroči anksioznost/depresivnost pri kopb?
Ni enega samega razloga, ki bi pojasnil pojav teh motenj pri bolnikih s kopb. Dušenje
je eden izmed najhujših simptomov, ki jih
lahko doživimo, zato je v veliki meri povezano s pojavnostjo anksioznosti in depresivnosti. Pogosteje pa se motnji pojavljata
pri ženskah, kadilcih, pri tistih z zelo nizko
telesno težo, pogostimi poslabšanji bolezni
in veliko pridruženimi boleznimi ter pri
slabše telesno zmogljivih.
Kakšne so posledice nezdravljene anksioznosti
in/ali depresivnosti?
Bolniki z anksioznostjo in/ali depresivnostjo slabše sodelujejo pri zdravljenju,
večkrat obiskujejo družinskega zdravnika,
večkrat so sprejeti v bolnišnico, kjer se
zdravijo dalj časa. Zaradi vsega tega imajo
slabšo kakovost življenja in hitreje umirajo.
Kako obravnavamo bolnike z anksioznostjo in/
ali depresivnostjo?
Te bolnike je v prvi vrsti potrebno prepoznati,
pri čemer si zdravniki pomagamo s temeljitim
pogovorom ali vprašalniki. Najprej je treba
Ω Z dihalnimi vajami za krepitev dihalnih mišic in vajami za izkašljevanje, ki
jih bolniku pokaže fizioterapevt, pa se
zmanjša občutek težke sape in izboljša
odstranjevanje sluzi.
Ω Glede nastanka in napredovanja bolezni pa je stvar jasna. Treba je odstraniti
vzrok, torej v prvi vrsti ne začeti kaditi
ali vsaj ob težavah takoj prenehati, lečečega zdravnika pa opozoriti na težave
s kašljem in dušenjem, da se lahko diagnoza čim prej postavi in se zdravljenje
čim prej začne. Dovolj zgodnje odkritje kronične obstruktivne pljučne bolezni poveča možnost za zaustavitev napredovanja bolezni, izboljša učinkovitost
zdravljenja ter podaljšuje življenje.
preveriti, ali imajo vsa zdravila, ki jih potrebujejo za zdravljenje kopb, če vsa zdravila jemljejo in če jih jemljejo pravilno. Veliko bolnikov
namreč ne zna pravilno uporabljati vdihovalnikov z zdravili, zato ob kontrolnih pregledih
redno preverjamo pravilnost uporabe. Pomembno je vključiti redno telesno aktivnost,
ki vedno ugodno vpliva na depresivnost, in
bolnika napotiti na rehabilitacijo. Potreben je
pogovor z bolnikom, seznanjanje z boleznijo,
uvedemo lahko tudi zdravila (antidepresive).
Če se težave ne izboljšujejo, je priporočljivo
vključiti tudi specialista psihiatra. ¶
Zanimivost
Mlajši, ko je organizem, ko se sreča z
nikotinom, hitreje ga ta zasvoji.
31
prof. dr. Pavle Košorok,
dr. med.,
Medicinski center Iatros
Obstipacija –
kronično zaprtje
Ne posegajmo takoj po odvajalih
32
/ našalekarna december2013
KAKO ZDRAVITI / Naša lekarna
Kronično zaprtje na splošno pomeni, da odvajamo blato s
težavo in bolj poredkoma. Če se praznimo mehko in brez
težav vsak drugi dan, še ne gre za zaprtje. Če se praznimo
redno ali celo večkrat na dan, vendar se moramo pri tem
napenjati in je blato v celoti ali samo na začetnem delu
zapečeno, pa govorimo o zaprtju.
33
Z
aprtje ni enovita težava, temveč se
lahko kaže na različne načine: izločanje na nekaj dni, trdo blato ali izločanje v bobkih, napenjanje, občutek nepopolnega izpraznjevanja. Te težave se lahko
pojavljajo posamezno ali po več skupaj,
pojavijo pa se lahko že v otroški dobi ali
zrelih letih, najpogostejše pa v starosti nad
65 let. Posebej nadležne so v domovih za
starejše ali psihiatričnih ustanovah, kjer
nekatera zdravila še poslabšajo stanje.
Običajno pravimo, da gre za leno črevo.
Stanje se z leti slabša
V domačih razmerah morda težave še niso
tako velike, pogosto pa so hujše ob spremembi okolja, zlasti na potovanju, pogosto
tudi na dopustu. Predvsem odvajanje trdega blata vpliva na pojav zlate žile, nastanek
črevesne razpoke, razvoj divertiklov na širokem črevesu, pri starejših pa je eden od
vzrokov za oslabelost mišic in uhajanje blata. Večina ljudi s temi težavami ne obišče
zdravnika in se zdravijo »po svoje«, pogosto
kar uspešno. Vendar pa običajno prehitro
sežejo po močnih odvajalih, zlasti po odvajalnih čajih.
maso iztrebka. Vsebuje jih sveže ali kuhano
sadje, zlasti jabolka, presna ali kuhana zelenjava, otrobi žitaric, semena. Zato priporočamo črn kruh, jogurt z dodatki otrobov, biootrobe. V jogurt lahko na primer zamešamo laneno seme. Pomagajo tudi namočene
suhe slive in fige, nekaterim pomaga kislo
zelje in zeljnica. Kot tekočino priporočamo
mineralno vodo Donat, ki jo pijemo mlačno
ali toplo do pol litra zjutraj na tešče, lahko
tudi čez dan. Nekateri je popijejo liter na
dan, pa še vedno ne pomaga. Takim svetujemo, naj občasno dodajo žličko ali dve
grenke soli (magnezijev sulfat).
Odvajala
Od odvajal, na katera se ne navadimo in jih
smemo uživati v neomejenih količinah, sta
pri nas na razpolago samo dve: seme indijskega in afriškega trpotca in laktuloza. Prvega
poznamo kot prašek Verolax. To je prvovrstna
vlaknina, ki zelo poveča količino blata, s tem
pa izzove iztrebljanje. Vendar deluje le, če ga
jemljemo z veliko tekočine in redno. Laktuloza pa je polsintetični sladkor (prašek Importal, sirup Portalak ali Prorectal, Lactecon), osmotsko odvajalo, ki zadržuje vodo in ga črevo ne vsrka. Nekateri imajo po njem vetrove,
Primerna prehrana
jih napihuje, mučijo jih krči in imajo neprijeHrana je lahko še tako kakovostna, vendar ten občutek v trebuhu. V tem primeru je
je nezdrava, če vsebuje premalo vlaknin, pri smiselno poskusiti s čim drugim. Potrebno je
tem mislimo na rastlinska celulozna vlakna. opozoriti, da je treba osmotska odvajala jeNjihova prednost je v tem, da jih organizem mati stalno, da ostane blato mehko. Nekateni sposoben razkrojiti in jih zato ne vsrka. ri uporabniki začnejo osmotska odvajala jeVlaknine ostanejo v črevesu, zadržujejo mati šele po nekajdnevnem zaprtju, ko je
vodo, nabreknejo in se oblikujejo v vlažno blato v celoti zasušeno. V tem primeru imajo uporabniki pogosto težave in ocenjujejo,
da je izdelek slab.
Podobno kot laktuloza delujejo nekateri
starejši, že dolgo znani preparati, kot so
grenka sol, Glauberjeva sol, Rochellska sol,
magnezijevo mleko in drugi. Paziti je treba,
da teh snovi jemljemo ravno pravo količino,
kajti naš cilj je mehko blato, ki ga praznimo
Zanimivost
enkrat do trikrat na dan.
Seveda so na razpolago tudi odvajala, ki deSamoklistiranje je postopek, pri katerem si
lujejo tako, da dražijo sluznico ali spodbujaizpiramo črevo z mlačno vodo.
jo hitrejše gibanje črevesa (odvajalni čaji,
tablete ali svečke Dulcolax, natrijev
34
/ našalekarna december2013
Samoklistiranje
Samoklistiranje je postopek, pri katerem
si izpiramo črevo z mlačno vodo. Kot tekočino, ki smo jo pripravili za klistiranje,
vzamemo mlačno vodo, lahko tudi kamilice, še boljše pa je, da raztopimo žličko kuhinjske soli v litru navadne vode. Pomaga
lahko druga oseba, a je boljše, če se tega
privadimo sami. Uležemo se na hrbet in
pokrčimo spodnje ude, toliko da se trebušne mišice sprostijo. Posoda s tekočino
naj bo meter nad trebuhom. Nato počasi
vlivamo v črevo 1000 do 1500 ml mlačne tekočine. Črevo se razširi, kar ga spodbudi h krčenju, obenem pa smo zmehčali
blato, ki se je nabralo v danki. Raztezanje
danke je močan dražljaj za iztrebljanje.
Ker je tekočina, ki jo vlivamo, nevtralna,
postopek ni škodljiv. Samoklistiranje izvajamo redno, lahko pa občasno deset do
štirinajst dni ob istem času.
pikosulfat). Zanje se odločimo, ko nič drugega ne pomaga. Ker je za zaprtje značilno, da
se z leti slabša, so posebej za starejše močnejša odvajala kljub vsemu manjše zlo kot
trdo in zapečeno blato, zaradi katerega se
morajo pretirano napenjati.
Velikih trdih kep zasušenega blata, ki so se
nakopičile v danki, z odvajali ne bomo
izpraznili, le včasih pomagajo maslene ali
glicerinske svečke, ki zmehčajo začetni in
najtrši del blatnega čepa. Boljše je klistiranje, ki ga ponavljamo toliko časa, dokler
danka ni prazna. V skrajnem primeru morata pomagati zdravnik in medicinska sestra
z ročnim izčiščenjem zadnjega črevesa.
lastnega črevesa, kot bi izpadala podloga v
rokavu. Bolnik ima takrat občutek, da se ni
izpraznil do kraja, zato poseda na stranišču
in pritiska, s tem pa se stanje samo še
poslabšuje. Jemanje odvajal v tem primeru
ne pomaga, morda je koristno le jemanje
mehčal (osmotska odvajala), ki jih bolnik
jemlje stalno, zato da se blato ne zasuši. V
začetku je smiselno bolniku svetovati samoklistiranje. Tekočina v črevesu razpre
črevo in ga namesti v normalno lego, na ta
način črevo dobi moč in skupaj s klistirno
tekočino izloči tudi črevesno vsebino.
Takšno stanje mora ugotoviti zdravnik s
pregledom. Za bolnika je vsekakor ugodno,
če težave razume in jih zna reševati sam.
Spuščeno medenično dno in zaprtje
Če se stanje poslabšuje, pa so na razpolago
Pri bolnikih, ki trpijo za popuščanjem me- tudi različni kirurški posegi, enako kot pri
deničnega dna, je eden od znakov tudi not- spuščenih organih sprednjega dela mederanji prolaps črevesa. Gre za narivanje ničnega dna (maternica, mehur, nožnica). ¶
Zanimivost
Od odvajal, na katera se ne navadimo in
jih smemo uživati v neomejenih količinah,
sta pri nas na razpolago samo dve: seme
indijskega in afriškega trpotca in laktuloza.
35
doc. dr. Sabina Fijan in
Sonja Šostar Turk
Fakulteta za zdravstvene vede,
Univerza v Mariboru
36
Probiotiki in kefir
Kefir je pomembna združba
probiotičnih mikroorganizmov
/ našalekarna december2013
KAKO DELUJE / Naša lekarna
Fermentirana hrana, ki je najpomembnejši način
pridobivanja probiotičnih mikroorganizmov, ima dolgo
zgodovino v mnogih kulturah, zato obstaja po svetu zelo
veliko različnih probiotičnih izdelkov. Fermentirani mlečni
izdelki, med katere spada tudi kefir, so prav gotovo
pomembna vrsta probiotičnih živil. Ker lahko sodoben
način življenja negativno vpliva na ravnotežje mikrobne
populacije in imunski status v človeškem telesu, je
pomembno uživanje probiotičnih izdelkov, ki ponovno
vzpostavijo ravnovesje črevesne mikrobiote in okrepijo
črevesni obrambni mehanizem.
37
Č
revesna mikrobiota spada med najbolj celostne sisteme, na splošno je
dobro prilagojena, izjemno stabilna
in precej specifična za posameznika. Novorojenček prvič pride v stik z mikroorganizmi med porodom, saj je pred tem črevesje
novorojenčka sterilno. Nadalje pride v stik
z mikroorganizmi z dojenjem, rokovanjem,
objemanjem in podobno. Med prvimi tedni življenja se v črevesju naselijo predvsem
bakterije iz rodu Bacteroides, Bifidobacterium, Clostridium, Ruminococcus, Lactobacillus, Streptococcus in Escherichia coli.
Porazdelitev mikrobiote v prebavilih je v posameznih predelih zelo raznolika, število
mikroorganizmov narašča vzdolž prebavne
poti. V črevesju je med 300 in 1000 različnih vrst bakterij, največkrat je okrog 500
vrst različnih črevesnih bakterij, pretežno
striktnih anaerobov, v manjšem obsegu pa
so prisotne tudi potencialno patogene bakterije. V normalnih pogojih stabilnega delovanja prebavil prevladujejo nevtralni in
zdravju koristni mikroorganizmi. Navadno
se črevesna mikrobiota stabilizira pri dveletnih otrocih.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se v prebavilih
odraslega človeka nahaja do 100 bilijonov
teh mikroorganizmov, kar za več kot desetkrat presega število človeku lastnih celic. S
staranjem se začne obseg dobre flore
zmanjševati, črevesna stena pa slabše vsrkavati hranila. Na ravnovesje črevesne mikrobiote negativno vpliva sodoben način
življenja, ki lahko pripelje do prevlade patogenih mikroorganizmov, kar poruši
Zanimivost
V črevesju je med 300 in 1000 različnih
vrst bakterij.
38
/ našalekarna december2013
Zanimivost
Nedavne raziskave so dokazale, da imajo
mikroorganizmi v črevesni flori
pomembno vlogo pri razvoju našega
imunskega sistema.
mikrobno ravnotežje in povzroči preobrat iz
koristnega v škodljivo delovanje. V tovrstnih primerih je zelo dobrodošla zunanja
podpora s probiotiki, kar je potrjeno s številnimi znanstvenimi prispevki.
Nedavne raziskave so dokazale, da imajo
mikroorganizmi v črevesni flori pomembno
vlogo pri razvoju našega imunskega sistema. S produkcijo maščobnih kislin pospešijo zdravo rast celic prebavil. S sproščanjem
nekaterih drugih snovi pa zavirajo rast in
škodljivost patogenih mikroorganizmov. Z
razgradnjo škodljivih snovi, ki jih zaužijemo,
naj bi preprečile celo nastanek rakavih celic.
Kako delujejo probiotični organizmi
Probiotiki delujejo po različnih mehanizmih,
med drugim so sposobni tvoriti kratkoverižne maščobne kisline, ustvarjati neugodne življenjske pogoje za patogene bakterije
ter uravnavati homeostazo obrambnih mehanizmov. Probiotiki okrepijo epitelno
pregrado črevesne stene ter pospešijo njeno obnovo posredno s fermentacijsko tvorbo kratkoverižnih maščobnih kislin, ki so
prisotne v obliki soli (acetat, butirat in propionat). Našteti metaboliti so neposredni hranilni substrati za sluznične celice, zato pospešujejo njihovo rast. Prav tako probiotiki
povečujejo absorpcijo vode in neposredno
vplivajo na tvorbo proteinov ter vnetnih
mediatorjev, kot so interlevkini il-6, il-10 in
drugi. Sodelujejo tudi pri procesih programirane apoptoze.
Probiotiočne bakterije so sposobne z mehanizmom kompetitivnega izločanja
Kaj so probiotiki in prebiotiki
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki dokazano pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužijemo v zadostnih količinah.
Definicijo o probiotikih sta sprejeli Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (Food and Agriculture Organization of
the United Nations – fao) ter svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation – who). Etimološko je izraz probiotik sestavljen iz latinskega predloga pro (za)
in grškega pridevnika biotik, ki izhaja iz samostalnika bios (življenje). Najpogostejše
so mlečnokislinske bakterije iz rodu Lactobacillus in Bifidobacterium, uporabljajo pa se
tudi druge bakterije in nekatere kvasovke.
Probiotični mikroorganizmi so odporni proti
želodčnemu soku in žolčnim kislinam, zato
preživijo prehod skozi prebavila. Ko dospejo v spodnje predele črevesja, se tam namnožijo in blagodejno učinkujejo na zdravje.
Načeloma se v črevesju ne naselijo za stalno in izkazujejo prehoden učinek.
Prebiotiki so za človeka neprebavljivi ogljikovi hidrati, in tako ne predstavljajo neposrednega hranila, vendar pozitivno vplivajo
na črevesno floro, saj v črevesju omogočajo ustrezno okolje za rast bakterij črevesne
flore. Prebiotiki se naravno nahajajo zlasti v
neobdelani rastlinski hrani, dandanes pa jih
pogosto dodajajo prehrambenim izdelkom.
Prebiotika, ki se najpogosteje dodajata živilom, sta inulin in oligofruktoza. Normalna
črevesna flora, ki jo predstavljajo bakterije
in drugi mikroorganizmi v debelem črevesu, ima pomembno nalogo pri zagotavljanju zdravja posameznika, zato so prebiotiki zaželena sestavina vsakodnevne prehrane. Mikroorganizmi črevesne flore namreč
proizvajajo encime, ki omogočajo prebavo prebiotikov in jih zato lahko porabijo kot
hranila.
Sinbiotiki vsebujejo probiotike in prebiotike s sinergističnimi učinki. Primer je kefir.
NAGRAJEN
V BRUSLJU
39
Kefirjeva zrna
Kefirjeva zrna so nepravilno oblikovani želatinasti belorumeni skupki z rahlo nagubano, hrapavo površino. Imajo sluzasto, vendar čvrsto strukturo, podobno cvetači. V
premeru merijo med 0,3 in 3,5 cm.
Sestavlja jih združba okrog 30 vrst bakterij
in 25 vrst kvasovk ujetih v snov, sestavljeno
iz bioaktivnega eksopolisaharida (kefiran),
različnih bioaktivnih peptidov in lipidov. Kemijsko so zrna sestavljena iz 90 odstotkov
vode, 6 odstotkov sladkorjev, 3 odstotkov
proteinov, 0,7 odstotka ogljika in 0,3 odstotka lipidov.
zasesti mesto na črevesni sluznici, kamor
se sicer pripenjajo patogene bakterije, ki
tako sproščajo črevesno okužbo. Probiotiki
dosegajo odpornost proti naselitvi patogenih bakterij tudi z ustvarjanjem neugodnih
življenjskih pogojev, kot je tvorba bakteriocinov, ter s tekmovanjem za hranilne snovi.
Probiotiki uravnavajo tudi homeostazo
obrambnih mehanizmov, saj so sposobni z
aktivacijo imunskih celic inducirati imunske
mehanizme proti kroničnim okužbam. Izredno močan vpliv na imunski sistem imajo
tudi zato, ker je črevesje pomembna komponenta imunskega sistema (gut-associated lymphoid tissue – galt).
fermentacijo mleka s startersko kulturo v
obliki kefirjevih zrn.
Kaj je kefir
Kefir je probiotična fermentirana mlečna pijača, ki izvira s pobočja Kavkaza. Beseda kefir prihaja iz turške besede keif – dobro počutje. Kefir je mlečni napitek s penasto strukturo, rezkim okusom, žametno kislostjo in nizko vsebnostjo alkohola. Napitek nastane s
Zanimivost
Probiotiočne bakterije so sposobne z
mehanizmom kompetitivnega izločanja
zasesti mesto na črevesni sluznici, kamor
se sicer pripenjajo patogene bakterije.
40
/ našalekarna december2013
Izvor kefirjevih zrn
Izvor kefirjevih zrn in dejanska starost kefirjeve kulture nista znana. Znano je le, da so
ljudstva v področju Kavkaza kefirjeva zrna
uporabljala že stoletja, preden so se nato
pojavila v Rusiji. V Rusiji so v začetku 20.
stoletja začeli z industrijsko proizvodnjo kefirja, pozneje pa so se kefirjeva zrna razširila
drugod po svetu.
Po izročilu legende so bila kefirjeva zrna darilo Mohameda njegovim vernikom pred
približno 1400 leti. Prerok Mohamed je
ljudstva severnih pobočij Kavkaza tudi naučil izdelovati kefir. Ker so verjeli, da bi kefirjeva zrna izgubila svojo moč, če bi prišel z
njimi v stik kdo drug, so jih ta ljudstva skrbno varovala in jih prenašala iz generacije v
generacijo kot del družinskega bogastva.
Kefir kot napitek s čudežnimi lastnostmi je
omenil tudi Marko Polo v svojih kronikah o
potovanju na vzhod. Pojavljajo pa se tudi
namigovanja, da bi kefirjeva zrna lahko
ustrezala opisu nebeške mane, ki je padala
z nebes, da bi nahranila lačne Izraelce, ko jih
je Mojzes vodil v deželo mleka in medu.
Znanstveniki še do danes nimajo razlage o
nastanku kefirjevih zrn.
Kako izdelamo kefirjev napitek
Tradicionalno so kefirjev napitek delali iz
kravjega, kozjega, ovčjega ali kameljega
mleka v mehovih iz živalskih kož. V mleko so
dodali kefirjeva zrna in pustili, da je fermentacija potekala en dan pri sobni temperaturi.
Včasih so obesili mehove nad vhodna vrata,
Sestavine kefirjevega napitka
Kefirjev napitek vsebuje:
Ω mikroorganizme (predvsem mlečnokislinske bakterije in kvasovke),
Ω produkte, ki nastanejo pri fermentaciji beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob:
ogljikov dioksid, etanol, aminokisline,
mlečna kislina, maščobne kisline (mravljična, ocetna, propionska), sukcinat, diacetil, acetaldehid ...,
Ω vitamine ali provitamine (vitamin a, vitamini b-kompleksa (b1, b2, b3, b6, b7, b9,
b12), vitamin e),
tako je vsak obiskovalec vrečo nežno zazibal
in s tem premešal vsebino. Ob hladnejših
dneh so meh čez dan postavili na sonce.
Vsak dan so iz meha odlili fermentirano in
dolili sveže mleko. Postopek so ponavljali iz
generacije v generacijo.
Danes za kefirjev napitek največkrat uporabljamo kravje mleko, ki ga damo v stekleno posodo s širokim grlom in dodamo starterska kefirna zrna. Po 24 do 36 urah fermentacije pri sobni temperaturi nato s plastičnim cedilom ločimo napitek od kefirjevih
zrn, ki jih nato ponovno uporabimo za pripravo naslednjega napitka. Napitek lahko
nato še en dan zorimo (sekundarna fermentacija) v hladilniku. Pri nizki temperaturi
mlečnokislinske bakterije mirujejo, medtem
ko kvasovke še naprej delujejo. Pri tem nastaja ogljikov dioksid, poveča pa se tudi
vsebnost alkohola.
Možno je pripravljati tudi vodni kefir, pri čemer na kefirna zrna namesto mleka nalijemo
vodo. Pri vodnem kefirju se združba mikroorganizmov nekoliko spremeni. Prav tako se
spremenijo zdravilne lastnosti napitka.
Kako nastane kefirjevo zrno
Znanstveniki doslej še niso uspeli ugotoviti,
kako je tako kompleksna, svojevrstna
združba bakterij in kvasovk sploh nastala.
To, da ostaja v glavnem nespremenjena že
mnoga stoletja, pa je sploh nekaj izjemnega. Doslej so neslavno propadli vsi poskusi,
Ωm
inerale (kalcij, železo, fosfor, magnezij)
in
Ω v odo.
Z uživanjem kefirja dobijo otroci poleg probiotičnih mikroorganizmov tudi maščobne
kisline in aminokisline, ki jih telo ne more
sintetizirati, pa tudi minerale, kot so kalcij,
fosfor in magnezij. Kefir je lažje prebavljiv
kot mleko. Ker med nastajanjem kefirja laktoza (mlečni sladkor) razpade do mlečne kisline, je primeren celo za ljudi, ki imajo laktozno intoleranco.
da bi kaj podobnega izdelali umetno, v laboratorijskih pogojih. Morda je to posledica
neuspešne izolacije ključnih mikroorganizmov. Bakterije, ki v zrnih izločajo ekstrapolisaharidni matriks, to sposobnost izgubijo, če
jih gojimo v čisti kulturi. Nova kefirjeva zrna
nastajajo le tako, da se odlomi delec starega zrna in začne rasti. Tako kefirjeva kultura
še naprej ostaja eden od znanstveno nerazložljivih čudežev narave.
Sestava kefirjevih zrn
Kefirjevo zrno vsebuje kompleksno združbo
mlečnokislinskih bakterij, ocetnokislinskih
bakterij in nekaterih gliv, med katerimi vlada
simbioza. Največ je prisotnih mlečnokislinskih bakterij iz rodu laktobacilov (65 do 80
odstotkov): Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus brevis, Lactobacillus delbrueckii,
Zanimivost
Tradicionalno so kefirjev napitek delali iz
kravjega, kozjega, ovčjega ali kameljega
mleka v mehovih iz živalskih kož.
41
Mikroorganizmi v drugih probiotičnih izdelkih
Jogurt, ki je najbolj znan in priljubljen produkt fermentiranih mlečnih proizvodov, izdelujejo s pomočjo izbranih bakterij (Streptococcus thermophilus, Lactobacillus delbrueckii supsp. Bulgaricus, Bifidobacterium bifidum)
v procesu fermentacije mleka, kjer se del
laktoze spremeni v mlečno kislino.
Kislo mleko nastane pri fermentaciji mleka
s pomočjo Streptococcus lactis in drugih
mlečnokislinskih bakterij iz rodu Lactobacillis, Lactococcus in Leuconostoc.
Kislo zelje nastane pri fermentaciji narezanega slanega zelja s pomočjo mlečnokislinskih bakterij iz rodu Leuconostoc, Lactobacillis in Pediococcus.
Sojina omaka je prav tako vir probiotičnih
bakterij, ki jo pridobivamo s fermentacijo
soje z glivami Aspergillus oryzae ali Aspergillus sojae.
Pomembna probiotična pijača je tudi kombuča čaj, ki nastane pri ocetnokislinski in alLactobacillus casei, Lactobacillus fermentum,
Lactobacillus helveticus, Lactobacillus kefiri, Lactobacillus kefiranofaciens, Lactobacillus parakefiri itd. Druge mlečnokislinske bakterije
vključujejo: Lactococcus lactis, Leuconostoc
mesenteroides itd. Od ocetnokislinskih bakterij sta najpogosteje prisotni: Acetobacter
Zanimivost
Pojavljajo se namigovanja, da bi kefirjeva
zrna lahko ustrezala opisu nebeške mane,
ki je padala z nebes, da bi nahranila lačne
Izraelce, ko jih je Mojzes vodil v deželo
mleka in medu.
42
/ našalekarna december2013
koholni fermentaciji sladkanega čaja s pomočjo simbiotske kulture, ki vsebuje primarno bakterijo Gluconacetobacter xylinus
(prej Acetobacter xylinum). Kompozicija
kvasovk v kombučini koloniji je variabilna in
vsebuje glive iz rodu Saccharomyces, Brettanomyces, Zygosaccharomyces, Candida in
druge.
Probiotične mikroorganizme lahko zaužijemo tudi v obliki zdravil (kapsul, tablet, pastil, peroralnih praškov in peroralnih kapljic),
ki vsebujejo različne vrste liofiliziranih probiotikov, najpogosteje so to Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus bulgaricus, Lactobacillus paracasei, Lactobacillus rhamnosus, Streptococcus thermophilus, Lactococcus lactis, Bifidobacterium bifidum, Bifidobacterium
infantis, Bifidobacterium breve, Bifidobacterium longum, Enterococcus faecium, Bacillus
coagulans, Kluyveromyces marxianus in drugi.
aceti in Acetobacter rasens. Glive, ki so jih najpogosteje izolirali iz kefirjevih zrn, vključujejo: Kluyveromyces marxianus, Torula kefir, Saccharomyces cerevisiae, Candida lambica ...
Populacija se nekoliko razlikuje v odvisnosti
od izvora kefirnih zrn, metod gojenja, vrste
substratov in pogojev skladiščenja. V kefirjevem zrnu so mikroorganizmi razporejeni nesimetrično. Na perifernem delu zrna prevladujejo bakterije, medtem ko kvasovke prevladujejo v središču zrna. V kefirnem zrnu je
število bakterij med 104–108 ke/g, število kvasovk pa je med 105 in 108 ke/g.
Kefiran
Bioaktivni eksopolisaharid, imenovan kefiran,
ki je sestavni del kefirnih zrn, je razvejani
glukogalaktan, sestavljen iz približno enakih
delov d-glukoze in d-galaktoze. Različni avtorji navajajo različne mikroorganizme, odgovorne za proizvodnjo kefirana. Največkrat
se omenjajo Lactobacillus kefiranofaciens, Lactobacillus kefiri in Lactobacillus kefigranum.
Kefirjev napitek vsebuje tudi majhen delež
kefirana, ki zaradi prebiotičnega delovanja
deluje protibakterijsko, protiglivično in protitumorno. Kefiran pomaga tudi uravnati
krvni pritisk in nivo holesterola v krvi.
Kako na človeka vpliva redno uživanje kefirja
Številne raziskave potrjujejo pozitiven vpliv
in ugodne učinke na počutje po uživanju kefirja, saj so znani številni ugodni vplivi na
telo in počutje. Tako ima kefir pozitivne
učinke na holesterol in na prebavni trakt,
znani so antimikrobni efekti, ugodni učinki
za imunski sistem, prav tako pa ima antioksidativne lastnosti. Olajšan je tudi vnos kalcija pri starejših ljudeh, izboljša se lahko prebavljivost beljakovin in maščob, zabeležene
so tudi antitumorne substance in lastnosti.
Pomaga urejati vse vrste črevesnih težav,
ustvarja bolj zdrav prebavni sistem in je po
terapiji z antibiotiki pomemben za vzpostavljanje ravnovesja v prebavnem traktu. ¶
Zanimivost
Znanstveniki doslej še niso uspeli
ugotoviti, kako je kefir, tako kompleksna,
svojevrstna združba bakterij in kvasovk
sploh nastala.
Viri literature za tiste, ki bi želeli vedeti malo več
Bogovič Matijašić, B., Zorič Peternel, M. & Rogelj, I. (2010). Ugotavljanje deklariranih bakterij v
probiotičnih prehranskih dopolnilih in zdravilih na slovenskem trgu. Farmacevtski vestnik, 61, 263–9.
Boštar, M. (2006). Vpliv Kefirja na črevesno mikrobno združbo in kancerogenezo eksperimentalno
induciranih črevesnih tumorjev na podganah. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Biotehniška fakulteta, Interdisciplinarni podiplomski študij biotehnologije.
Generoso, M., Wolf, M., Dondi, C. A., Vecchio, C. & De Rossa, M. (2005). Kefir: a border line
probiotic between innovation and tradition. V Book of Proceedings, 3rd Probiotics & Prebiotics
Conference. Società Italiana di Medicina del Benessere. 4th to 6th of September, Rome.
Kefir Krepko. Prevzeto 16. julija 2013 iz http://www.mlekarna-krepko.si/userfiles/files/kefir_krepko_
katalog.pdf.
Madjar, B. (2011). Probiotiki in normalna črevesna flora. Pomurske lekarne. Prevzeto 16. julija 2013 iz
http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=2567.
Powell, J. E. (2006). Bacteriocins and bactericoin producers present in Kefir and Kefir grains. Master
thesis. South Africa: Stellenbosch University. Faculty of AgriSciences.
Sernel, T. (2011). Ugotavljanje deklariranih bakterij v probiotičnih prehranskih dopolnilih na slovenskem
trgu. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
Teskač, K., Hudournik, N., Marinšek-Logar, R. & Kristl, J. (2008). Pomen probiotikov kot prehranskih
dopolnil in zdravil. Farmacevtski vestnik, 59, 287–92.
Witthuhn, R. C., Schoeman, T. & Britz, T. J. (2005). Characterisation of the microbial population at
different stages of Kefir production and Kefir grain mass cultivation. International Dairy Journal, 15,
383–9.
Zajc, A., Zorko, J. & Zorman, Š. (2003). Biotehnološka proizvodnja kombuče. Seminarska naloga.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, živilska tehnologija.
Zajšek, K. (2012). Optimiranje bioprocesnih parametrov proizvodnje etanola in kefirana z mikrobioto
kefirnih zrn. Doktorska disertacija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko
tehnologijo.
43
Anja Koren Jeverica,
dr. med.
44
Atopijski dermatitis
Uspešne preventive zaenkrat
še ne poznamo
/ našalekarna december2013
OTROCI IN MLADOSTNIKI / Naša lekarna
Atopijski dermatits (ad) je pogosta kronična vnetna bolezen kože. Bolezen se lahko pojavi kadarkoli v življenju,
pogosto že v dobi dojenčka ali majhnega otroka. Ad ima
približno 15 odstotkov otrok. Bolezen se pojavlja pogosteje
pri atopikih – otrocih, ki so nagnjeni k razvoju različnih
alergij. Slednji imajo večkrat pridružene razne alergije
oziroma alergijske bolezni (seneni nahod, astma). Otroci z
najtežjo obliko ad imajo pogosto prisotno mutacijo v genu
za filagrin, kar povzroči okrnjeno delovanje kožne pregrade.
45
Ob poslabšanju atopijskega dermatitisa prihaja do pojava ekcematoidnih
izpuščajev – suhih, rdečih in srbečih lezij.
P
otek bolezni je kroničen. Včasih postane ad z leti manj izrazit ali celo izzveni,
lahko pa se nadaljuje v odraslo dobo.
Bolezen tipično prihaja »v zagonih«, z obdobji umirjenega stanja in poslabšanj. Koža
je suha in občutljiva na različne zunanje dražeče dejavnike. Ob poslabšanjih prihaja do
pojava ekcematoidnih izpuščajev – suhih, rdečih in srbečih lezij. Izpuščaji se pojavljajo na
tipičnih mestih – pri dojenčkih na obrazu, na
zunanjih predelih okončin, po telesu, praktično nikoli pod plenico. Pri večjih otrocih se
izpuščaji preselijo na notranje strani večjih
sklepov (pod koleni, v komolčnih kotanjah),
na kožo rok, na predel vratu, okoli oči.
Najbolj moteča je izrazita srbečica kože
Posledično praskanje le še poslabša stanje,
pride lahko tudi do bakterijske (stafilokoki) ali
virusne (herpes) okužbe kože. Srbečica lahko
moti spanec in neugodno vpliva na kakovost
življenja celotne družine. Do poslabšanj ad
pride pogosto ob najrazličnejših sprožilnih
dejavnikih, predvsem pozimi (suh zrak), ob
okužbah (viroze) in različnih stresnih situacijah (pri starejših otrocih).
Pogosta je tudi alergija
Diagnozo ad postavi pediater oziroma dermatolog na podlagi značilne klinične slike,
morebitne pridružene alergije potrdi alergo-
Koža je ob pojavi atopijskega dermatitisa praviloma suha, v njej je porušeno ravnovesje
maščob, zato ji moramo dodajati tako vlago kot maščobe. To naredimo s pogostim nanašanjem hidratantnih, mastnih negovalnih krem, ki naj imajo čim manj dražečih snovi.
Zanimivost
Koža dojenčkov je precej bolj občutljiva
kot koža odraslih in jo lahko poškoduje že
groba tkanina ali brisača.
46
/ našalekarna december2013
log, ki na podlagi alergoloških preiskav svetuje dieto. Alergija na hrano je prisotna pri kaki
tretjini otrok z zmerno do hudo obliko ad. Pri
blagih oblikah alergološko testiranje ponavadi ni potrebno. Pri dojenčkih je največkrat
pridružena alergija na beljakovine kravjega
mleka, jajc oziroma arašidov. Dieto predpišemo le na podlagi skrbne interpretacije alergoloških testov, iz otrokove prehrane izločimo
le tisto živilo, ki mu evidentno poslabša kožno simptomatiko. Nepotrebne diete lahko
negativno vplivajo na otrokovo rast in razvoj
(pomanjkanje hranil, mineralov, vitaminov),
lahko se razvije celo osteoporoza. Pri atopikih večkrat ugotavljamo tudi alergijo na tako
imenovane inhalacijske alergene, predvsem
pršico hišnega prahu, živalsko dlako, cvetni
prah. Izpostavitev slednjim alergenom lahko
vpliva na poslabšanje bolezni.
Kljub redni negi kože bo prihajalo
do zagonov bolezni
V tem primeru svetujemo čimprejšnje
zdravljenje vnetja kože s tako imenovanimi
protivnetnimi zdravilnimi kremami (kortiko­
steroidi, inhibitorji kalcinevrina). Ustrezno kremo in trajanje zdravljenja naj določi zdravnik.
Kadar se koža okuži z bakterijami, je potrebAd zdravimo predvsem z lokalnimi kremami
no zdravljenje z antibiotikom, ponavadi v obZelo pomembna je redna, vsakodnevna nega liki kreme, ob bolj razširjeni okužbi pa tudi v
kože. Koža je praviloma suha, v njej je poru- obliki tablet. V primeru izrazite srbečice lahšeno ravnovesje maščob, zato ji moramo do- ko pomagajo tudi antihistaminiki.
dajati tako vlago kot maščobe. To naredimo
s pogostim nanašanjem hidratantnih, Žal uspešne preventive za razvoj ad
mastnih negovalnih krem, ki naj imajo čim zaenkrat še ne poznamo
manj dražečih snovi (parfumi, barvila, ra- Nosečnicam in rizičnim novorojenčkom ne
stlinski izvlečki). Koži bodo zelo koristile oljne svetujemo preventivnih diet. Če je možno,
kopeli (voda naj ne bo pretopla, kopanje naj naj izključno dojenje traja štiri do šest mesene traja predolgo, dobro sperite kožo in jo ne- cev, mešana gosta hrana (tudi kravje mleko,
žno obrišite). Pri izbiri ustreznih izdelkov za jajca in drugi možni alergeni) naj se uvaja
nego kože (kopeli, šamponi, negovalni losjo- med četrtim in šestim mesecem, v času, ko
ni, mazila, kreme) za vašega otroka vam so še dojeni (ugodno za raz­voj oralne tolebodo v pomoč dermatolog, pediater ter far- rance). Če dojenje ni mogoče, svetujemo v
macevt v lekarni. Redna nega kože bo prep- prvih štirih mesecih življenja dohranjevanje z
rečevala prehod alergenov in dražečih snovi ekstenzivnim hidrolizatom (na primer Allerskozi kožo in zmanjšala potrebo po uporabi nova, Aptamil adc). Nekatere raziskave so pokortikosteroidnih krem. Svetujemo izogiba- kazale ugoden učinek uživanja probiotikov
nje dražečim snovem (kot so mila, mehčalci, pri rizičnih nosečnicah (predvsem zadnje
obleke iz sintetike) in pretiranemu pokrivanju tromesečje) in dojenčkih. ¶
med spanjem, saj otrokom ustreza nekoliko
hladnejše okolje.
47
Fotografija Tina Ramujkić
PORTRET FARMACEVTA / Naša lekarna
»Obogatimo svoje življenje.
Ne s stvarmi, ki imajo vrednost,
ampak s stvarmi, ki so vrednote.«
— Rudi Kerševan
48
/ našalekarna december2013
Maruša Bračič, mag. farm.
Mestne lekarne, Lekarna Mengeš
49
Jani Muha, dr. med.
Težave z nogami
Bolezni ožilja in kronične bolečine v nogah
50
/ našalekarna december2013
KOŽA RAZKRIVA / Naša lekarna
Kronične bolečine v nogah so težava, ki pesti vedno večji
del prebivalstva. Današnji življenjski slog z veliko stanja ali
sedenja v službi in neprimerno prehrano nedvomno pripomore k temu. Ravno zato je pomembno ločevanje med
bolečino zaradi nevroloških vzrokov (težave s hrbtenico) in
bolečino zaradi težav z ožiljem nog.
51
B
olečino zaradi težav z ožiljem nog največkrat povzročajo
krčne žile in periferna arterijska bolezen. Zaradi različne
obravnave in zdravljenja teh dveh bolezni je pomembno poznavanje znakov posamezne bolezni in načina ukrepanja.
Krčne žile
Za razliko od arterij, ki oskrbujejo vse dele naše telesa s svežo krvjo,
polno kisika, so vene zadolžene za prenos osiromašene krvi nazaj do
srca. Pri tem imajo najtežjo nalogo vene v nogah, saj poganjajo kri
najdlje, od stopal proti srcu. Da ne bi kri zaradi težnosti odtekala nazaj v noge, so v venah enosmerne zaklopke. Problem se pojavi, ko
pride zaradi oslabljenega vezivnega tkiva v stenah ven do popuščanja venskih sten in zaklopk. Kri začne zastajati v žilah in tlak, ki deluČe lahko bolnik s
je na žilno steno, se poveča. Posledično se vene čezmerno razteguperiferno arterijjejo in vijugajo, dokler se ne izoblikujejo krčne žile (varice), ki se najsko boleznijo brez
pogosteje pojavijo na goleni.
bolečine prehodi
Krčne žile ima vsaj petina prebivalcev v svoji zreli življenjski dobi
kilometer ali več, je (med 30. in 65. letom starosti), bolezen je 1,5- do dvakrat pogostejša
bolezen še v fazi, ko pri ženskem spolu. Najpomembnejši dejavnik za pojav krčnih žil je
jo lahko zdravimo
dednost, saj nastanejo zaradi prirojene slabosti venskih zaklopk in
konzervativno
venskih sten. Na nastanek pa vplivajo tudi prekomerna telesna teža,
(neoperacijsko). Ko nezdrav življenjski slog (premalo gibanja) in neprimeren položaj pri
se bolečina pojavi
opravljanju vsakdanjega dela (nenehno stanje ali sedenje). Pogosto
že po nekaj sto
se pojavijo v nosečnosti, krive so hormonske spremembe, ki širijo
metrih ali manj, pa stene venskih žil, ter pritisk ploda na vene v medeničnem obroču,
je stanje bolezni že
kar ovira pretok krvi proti srcu.
zelo resno in
zahteva tudi
radiološke ali
kirurške posege.
Simptomi in znaki
V začetnem obdobju bolezni krčne žile predstavljajo le estetsko
motnjo, ki ščasoma postane tudi funkcionalna. Težave se najpogosteje pojavljajo kot občutek »težke noge« zaradi lokalne pekoče bolečine v razširjeni žili, ki je hujša ob daljšem stanju. Koža na goleni
lahko sčasoma postane rjava, pojavijo pa se lahko tudi srbeče ali
pekoče otekline, zlasti v področju gležnjev. Pri nekaterih bolnikih prihaja do ponavljajočih se vnetij povrhnjih ven, pojavi se lahko celo boleča razjeda (ulkus) na goleni. Poudariti je
treba, da težave in znaki v večini primerov
napredujejo počasi, vendar različno od bolnika do bolnika.
Zanimivost
V krvnem obtoku imajo najtežjo nalogo
vene v nogah, saj poganjajo kri najdlje, od
stopal proti srcu.
52
/ našalekarna december2013
Odkrivanje in zdravljenje
Ob pojavu prvih značilnih znakov krčnih žil je
treba obiskati dermatologa ali vaskularnega
kirurga, ki bo opravil ultrazvočni pregled
venskega žilja v nogah. Preiskava je popolnoma neboleča in z veliko natančnostjo določi, na katerem mestu kri zastaja. Na podlagi izvida se nato začrta nadaljnje zdravljenje.
Vsekakor je osnovni ukrep, ki ga bolnik lahko
izvaja doma, uporaba kompresijskih povojev
ali nogavic. Te zagotavljajo zunanji pritisk, s
katerim pomagajo venam potiskati kri
navzgor. Dodatno pomoč kompresiji nudijo
zdravila, tako imenovani flavonoidi, ki izboljšujejo tonus stene ven. Če krvne žile povzročajo le estetsko motnjo na manjšem delu goZanimivost
leni, se za zdravljenje lahko uporabi sklerozacija. Pri tem postopku zdravnik pod nadzoRusinja Svetlana Pankratova velja za
rom ultrazvoka v krčno žilo vbrizga snov, ki
žensko z najdaljšimi nogami na svetu.
povzroči zaprtje in zabrazgotinjenje razširjeDolge so 132 centimetrov.
ne vene.
V primeru obsežnejših in hujših težav je indicirano kirurško zdravljenje, ki je dolgoročno najučinkovitejša metoda zdravljenja krčnih žil. Vidne razširjene vene lahko odstranimo s
posegom, ki mu pravimo flebektomija. Pri tem posegu bolniku v lokalni anesteziji skozi majhne luknjice odstranimo del vene. Če gre za
obsežnejšo okvaro sistema povrhnjih ven, ki ne opravljajo več svoje
funkcije, je treba odstraniti oziroma zapreti eno (ali obe) izmed dveh Nastanka bolezni
večjih povrhnjih ven, ki potekajo po celotni dolžini noge. V dana- ven ne moremo
šnjem času se raje kot za klasično odstranitev žile (stripping) odlo- preprečiti, lahko
čamo za lasersko ali radiofrekvenčno metodo. Prednost slednjih je v pa s spremenjenim
tem, da žile ne odstranimo iz telesa, ampak jo z energijo samo načinom življenja
zapremo (zlepimo). Žila se nato v letu ali dveh razkroji v nogi na na- učinkovito blažimo
raven način. Poleg tega je takšna operacija manj invazivna, okreva- simptome in
nje pa hitrejše z boljšim kozmetičnim učinkom. Omenjene kirurške preprečimo napreposege se lahko opravi v lokalni, regionalni ali splošni anesteziji. Po dovanje bolezni.
posegu je treba operirano okončino redno povijati ali nositi elastič- Priporočljivo je čim
ne nogavice nadaljnje dva do štiri tedne, odvisno od opravljenega več gibanja in
posega. Popolno okrevanje je običajno pričakovati v četrtem tednu, izogibanje dolko je bolnik sposoben živeti enako kot pred posegom. Krčne žile se gotrajnemu stanju
razvijejo zaradi slabosti vezivnega tkiva v venah, česar pa z operaci- ali sedenju.
jo ne moremo popraviti. Ni izključeno, da se bodo krčne žile po operativnem posegu znova pojavile, zato so včasih potrebne ponovne
preiskave in zdravljenje.
Preventiva
Učinkovite preventive pred krčnimi žilami ni, saj se pri ljudeh, ki imajo prirojeno slabost venskih zaklopk in sten, slej ko prej pojavijo. Nastanka bolezni ven torej ne moremo preprečiti, lahko pa s spremenjenim načinom življenja učinkovito blažimo simptome in preprečimo
napredovanje bolezni. Priporočljivo je čim več gibanja (sprehodi, kolesarjenje, tek, plavanje) in izogibanje dolgotrajnemu stanju ali sedenju (še posebej sedenju s prekrižanimi nogami). Odsvetovana je tudi
pretirana nošnja visokih pet, saj se v njih spremeni naravni položaj
nog in poveča pritisk nanje. Ohranjati je treba idealno telesno težo.
Blagodejen učinek imajo tudi hladno-tople kopeli oziroma polivi po
nogah in pogosti kratki počitki z dvignjenimi nogami.
53
Periferna arterijska bolezen (pab)
Zožitve arterij, ki oskrbujejo zgornje in spodnje telesne okončine,
povzročijo kronične motnje prekrvitve udov, kar imenujemo periferna arterijska bolezen. Vzrok zanjo je napredujoča ateroskleroza.
V večini primerov se bolezenski znaki razvijejo na spodnjih udih.
V začetnem obdobju bolezni krčne
žile predstavljajo le
estetsko motnjo, ki
ščasoma postane
tudi funkcionalna.
Težave se najpogosteje pojavljajo kot
občutek »težke
noge« zaradi
lokalne pekoče
bolečine v razširjeni žili, ki je hujša
ob daljšem stanju.
Simptomi in znaki
Napredovanje ateroskleroze, ki počasi in postopoma zožuje arterije,
sprva poteka brez znakov, ki bi opozorili na to dogajanje. Zato bolniki
v začetni fazi (ki lahko traja zelo dolgo) bolezni ne občutijo nobenih
težav. Te se pojavijo šele v napredovani fazi, ko se pri hoji pojavi stiskajoča bolečina v mečih (tako imenovana interminentna klavdikacija),
ki ob počitku mine. Zaradi zožitve arterijskih žil je pretok krvi skozi
ude zmanjšan; to pa lahko ob napredovanju bolezni povzroči tudi popolno zaporo žile. Če se bolečine pojavljajo že v mirovanju, je stanje
alarmantno in zahteva hitro zdravstveno obravnavo. Pri tem se znaki
bolezni pokažejo tudi na udih: poraščenost nog je okrnjena, mišice
so oslabele, koža je stanjšana in rdečkastomodra, nohti so zadebeljeni. Ob napredovanju bolezni brez ustreznega zdravljenja lahko
prsti pomodrijo, razvijejo se tudi razjede in gangrena prstov ali noge.
Odkrivanje in zdravljenje
Bolnik s simptomi in znaki periferne arterijske bolezni potrebuje
obravnavo pri specialistu angiologu in/ali vaskularnem kirurgu. Kako
napredovala je bolezen, pokaže že preprost test klavdikacijske razdalje, to je prehojene razdalje, preden bolnik začuti bolečine v nogah;
obstajajo pa tudi različni vprašalniki, s katerimi lahko ocenimo sposobnost gibanja in kakovost življenja bolnikov.
Zdravnik specialist nato najprej z neinvazivnimi metodami, kot sta
merjenje gleženjskega indeksa in ultrazvok, oceni prizadetost arterij v nogah. Če so vrednosti pri teh metodah nižje od običajnih, se
bolnika napoti še na invazivnejše preglede. Eden takih je rentgensko
slikanje (ct-angiografija), pri katerem se v žile vbrizga kontrast, slika
pa prikaže žilo in tkiva okrog nje. Takšno slikanje omogoča pregled
vsakega centimetra žile in pokaže mesta zožitve.
Če lahko bolnik brez bolečine prehodi kilometer ali več, je bolezen še v fazi, ko jo lahko
zdravimo konzervativno (neoperacijsko). Ko
se bolečina pojavi že po nekaj sto metrih ali
manj, pa je stanje bolezni že zelo resno in
zahteva tudi radiološke ali kirurške posege.
V obeh primerih je pomembno konzervativZanimivost
no zdravljenje, s katerim uravnavamo dejavnike tveganja, ki bistveno vplivajo na potek
Učinkovite preventive pred krčnimi žilami
bolezni (dovolj gibanja, zdravila za uravnani, saj se pri ljudeh, ki imajo prirojeno
vanje krvnega tlaka in maščob v krvi). V zgoslabost venskih zaklopk in sten, slej ko
dnji fazi bolezni lahko z vsakodnevno hojo
prej pojavijo.
bolniki vzpodbudijo razvijanje in rast kolateral – nadomestnih žil, ki poskrbijo za primer-
54
/ našalekarna december2013
Preprečevanje periferne arterijske bolezni je podobno kot pri ostalih boleznih srca
in ožilja. Čeprav se zavedamo, da ateroskleroze ni mogoče ozdraviti, je mogoče
upočasniti njeno rast in napredek s primernim načinom življenja. Pomembna je
uravnotežena prehrana, vzdrževanje idealne telesne teže in vsakodnevno gibanje.
Vsi bolniki s pab bi morali tudi nujno opustiti kajenje.
no prekrvavljenost uda, in nadaljnje zdravljenje niti ni potrebno.
Pri zožitvah arterij, kjer z rednim gibanjem bolniki ne dosežejo izboljšanja, imamo možnosti zdravljenja z manj invazivnimi radiološkimi posegi, ki izboljšajo prekrvavitev. Prizadeta žila se razširi z
balončkom in utrdi z žilno opornico (tako imenovana perkutana
transluminalna angioplastika). Pri večjih žilah pa se lahko odločimo
za kirurški poseg, pri katerem zoženo žilo po dolžini prerežemo in
jo očistimo oblog, ki so se v njej nabrale. Z drugo kirurško metodo
pa lahko naredimo žilni obvod (bypass) okrog zamašenega dela
žile. Za obvod zamašene arterije uporabimo bolnikovo veno ali pa
žilo iz umetnih materialov.
Preventiva
Preprečevanje periferne arterijske bolezni je podobno kot pri ostalih
boleznih srca in ožilja. Čeprav se zavedamo, da ateroskleroze ni mogoče ozdraviti, je mogoče upočasniti njeno rast in napredek s primernim načinom življenja. Pomembna je uravnotežena prehrana,
vzdrževanje idealne telesne teže in vsakodnevno gibanje. Vsi bolniki
s pab bi morali tudi nujno opustiti kajenje. Nadvse pomembna je
zgodnja prepoznava težav s strani bolnika in pravočasen obisk ustreznega zdravnika specialista.¶
55
mag. Nena Kopčavar Guček,
dr. med., spec. druž. med.,
Zdravstveni dom
Ljubljana – Vič-Rudnik
56
Kakšno pa je kaj
vaše spolno življenje?
/ našalekarna december2013
MOŠKI KOTIČEK / Naša lekarna
Med specialisti družinske medicine prevladujemo ženske.
Načeloma spol zdravnika pacientom ni pomemben, da le
pomaga razrešiti zdravstveno težavo, zaradi katere ga je
obiskal. Sicer se to ne zgodi prav pogosto, a vendar imam
včasih občutek, da bi pacient ali pacientka potreboval še
»moški« pogled. Pri ženskah gre predvsem za življenjske
stiske in partnerske težave, pri moških pa za motnjo
erekcije, pogosto in nočno uriniranje, težave zaradi
uhajanja seča ter druge urološke težave. Te so običajno
povezane s povečano prostato, ki je fiziološke narave, saj
se prostata s starostjo povečuje.
57
V
idealnih razmerah bi imeli pacienti na
voljo za posvet zdravnika obeh spolov
in bi lahko izbirali. Ker te možnosti
običajno ni, lahko le zatrdim, da smo tako
zdravniki kot zdravnice dobro usposobljeni
za zdravljenje in tudi za pogovor o bolečih in
intimnih temah. Zadrega ali morda celo sramovanje sta odveč. Prepričani ste lahko, da
se o podobnih temah – torej kar koli v povezavi z vašim zdravjem vas muči – zdravniki
pogovarjamo tudi z drugimi pacienti. Tudi o
spolnosti, saj je le-ta pomemben del kakovosti življenja.
Šestkrat več ginekologov kot urologov
Statistike kažejo, da moški redkeje obiskujejo zdravstvene ambulante kot ženske. Tudi
ginekologov imamo v Sloveniji šestkrat več
kot urologov. Zanimiv podatek je morda, da
med urologi prevladujejo moški. V Sloveniji
imamo le dve urologinji, še dve zdravnici opravljata specializacijo iz urologije, dve urologinji pa sta že upokojeni.
ženske običajno pogovarjajo z ginekologi.
Seveda se o teh temah lahko posvetujejo
tudi s svojim izbranim osebnim zdravnikom.
Z nami se partnerke kar pogosto posvetujejo
tudi o motnji erekcije ali drugih uroloških težavah svojih partnerjev, saj so tudi same zainteresirane in pripravljene sodelovati pri
zdravljenju. Zadovoljivo spolno življenje je
namreč tema, ki zadeva oba partnerja, zato
je tudi zdravljenje motnje erekcije običajno
bolj uspešno ob sodelovanju obeh. Zato
moške spodbujamo, da se o svojih težavah
pogovorijo tudi s partnerko.
Za razliko od žensk, ki imamo poleg izbranega specialista družinske medicine tudi izbranega ginekologa, moški urologa običajno obiščejo po napotilu svojega osebnega
zdravnika. Torej mora moški o svojih težavah spodnjih sečil, med katere sodi tudi
motnja erekcije, najprej spregovoriti s svojim izbranim zdravnikom. Zdravila za
zdravljenje motnje erekcije sicer običajno
predpiše specialist družinske medicine. Če
Tudi v pozni starosti naj bi bili moški sposobni doseči določeno stopnjo erekcije, ki sicer z leti postane manj čvrsta. Motnja erekcije pa je običajno povezana z boleznimi.
So ženske skrbnejše do svojega zdravja?
Ženske so po mojem mnenju bolj pozorne
do svojih zdravstvenih težav ter tudi do zdravstvenih težav svojih družinskih članov. Tradicionalno so ženske tiste, ki negujejo otroke
in nege potrebne starejše družinske člane. O
svojih »ženskih« zdravstvenih težavah, torej
tudi takšnih, ki se nanašajo na spolnost, se
Zanimivost
Že več kot desetletje je minilo od odkritja
tako imenovane modre tabletke, ki je za
moške prinesla veliko olajšanje in je celo
dobila oznako »čudežna«.
58
/ našalekarna december2013
motenj erekcije ni moč povezati z že znanimi boleznimi, pa osebni izbrani zdravnik
bolnika napoti k urologu.
Moški so vedno bolj pogumni
Z veseljem opažam, da so se moški že precej
opogumili in vedno bolj pogosto že sami začnejo pogovor o težavah z erekcijo. K temu so
veliko pripomogli mediji in kampanje ozaveščanja, ki moškim sporočajo, da obstajajo rešitve za njihove težave. Zdi se mi, da moški z
nami lažje spregovorijo, kadar je v čakalnicah
na voljo izobraževalno gradivo, saj s tem tudi
zdravnik nekako sporoča, da se z njim pacienti lahko pogovorijo tudi o tej temi. Večkrat
pa bi morali zdravniki sami paciente povprašati o morebitnih težavah v spolnosti.
Motnja erekcije je pogosta težava sladkornih
bolnikov in bolnikov s srčno-žilnimi obolenji,
še zlasti po 50. letu starosti. Poškodbe živcev
in ožilja namreč vplivajo na zmožnost doseganja erekcije. Kadar pri teh bolnikih
načnem vprašanje spolnosti, je pogosto čutiti olajšanje, da se lahko pogovorijo tudi o tej
svoji težavi. Pomembno pa je, da zdravnik
ustvari zaupno ozračje in da se bolnik počuti sproščeno.
Več je zadržkov, kadar bolniku predlagam
pregled prostate. Ta se opravlja rektalno, torej skozi črevo. Marsikdo je takšen pregled
že odklonil. Kadar se o teh temah pogovarjamo s kolegi urologi, nad tem niti niso presenečeni. Ne gre toliko za to, da bi bilo moškemu neprijetno, da bi takšen pregled opravila
ženska zdravnica. Pri urologih so moški že
vnaprej pripravljeni in vedo, kaj jih čaka, zato
takšnega pregleda ne odklonijo. V naših ambulantah pa tega ne pričakujejo, še zlasti
takrat, kadar jih zdravniki sami povprašamo
o morebitnih tovrstnih težavah.
Zanimivost
Motnja erekcije je pogosta težava sladkornih bolnikov in bolnikov s srčno-žilnimi
obolenji, še zlasti po 50. letu starosti.
motnja erekcije ni zanemarljiva zdravstvena
težava, pa čeprav nič ne boli oziroma ne
ogroža življenja. Spolnost je namreč pomemben del kakovosti življenja, zato vdanost v usodo ni na mestu. Spolnost v zrelem
Moški z motnjo erekcije se lahko počutijo stigmatizirane in nemočne. Z zmožnostjo doseganja erekcije pogosto enačijo svojo moškost in s tem je povezana njihova samozavest. Lahko imajo tudi občutke krivde, ker je zaradi njihove težave v spolnosti prikrajšana tudi partnerka.
Zakaj moški težko govorijo o težavah
spodnjih sečil
Moški so običajno precej zadovoljni z zdrav­
ljenjem oziroma učinki zdravil za zdravljenje
motnje erekcije. Najbolj enostavno in opogumljajoče bi bilo, če bi o svoji dobri izkušnji
povedali tudi prijateljem. Sama včasih spodbujam paciente, da bi o tem govorili s prijatelji, vendar nad mojim predlogom niso ravno navdušeni. Vendar če s prijatelji delijo izkušnje o marsičem, zakaj ne tudi o motnji
erekcije? In ravno zato, ker je motnja erekcije le redko tema osebnih pogovorov, imajo
mediji in razna informativna gradiva toliko
pomembnejšo vlogo pri ozaveščanju ter informiranju ne le moških, ampak tudi njihovih partnerk.
Moški z motnjo erekcije se lahko počutijo
stigmatizirane in nemočne. Z zmožnostjo
doseganja erekcije pogosto enačijo svojo
moškost in s tem je povezana njihova samozavest. Lahko imajo tudi občutke krivde, ker
je zaradi njihove težave v spolnosti prikrajšana tudi partnerka. Tudi zaradi takšnih občutkov, s katerimi se lahko soočajo moški,
obdobju je lahko kvečjemu še bolj zadovoljujoča, saj sta partnerja bolj sproščena. Ni več
strahu pred neželeno nosečnostjo in tudi otroci so verjetno že zapustili dom. Partnerja
se zato lahko toliko bolj posvečata drug drugemu, njuna spolnost pa je bolj spontana,
saj ni več treba skrbeti za otroke.
Tudi v pozni starosti naj bi bili moški sposobni doseči določeno stopnjo erekcije, ki sicer z
leti postane manj čvrsta. Motnja erekcije je
običajno povezana z boleznimi. Približno v
petini primerov je vzrok psihološke narave,
torej ima moški težave z doseganjem erekcije zaradi stresa, težav v partnerskem odnosu,
depresije ali podobno. V veliki večini primerov so težave posledica motenj delovanja
živčevja in prekrvavitve v področju penisa.
Torej motnja erekcije običajno kaže na splošno zdravstveno stanje in je lahko zgodnji pokazatelj sladkorne ali pa srčno-žilnih bolezni.
Revolucija z modro tabletko
Že več kot desetletje je minilo od odkritja
tako imenovane modre tabletke, ki je za
moške prinesla veliko olajšanje in je celo
59
Zanimivost
Pazite pri naročanju za zdravljenje erekcije
prek spleta, saj gre običajno za nekakovostne ponaredke, ki nimajo dokazanega
učinka, njihova sestava pa je vprašljiva.
dobila oznako »čudežna«. Tudi če se moški
ne odloči za zdravljenje, pomeni olajšanje že
zgolj zavedanje, da obstaja možnost in da
spolnost zanj še ni zaprto poglavje v življenju. Seveda spolnost ne pomeni zgolj spolnega akta. Spolnost je tudi ljubkovanje, izmenjavanje nežnosti in občutek intimnosti,
kar je za ženske včasih celo bolj pomembno
kot sam spolni akt.
V preteklem desetletju je tudi na tem področju farmacije prišlo do razvoja, tako da moški oziroma pari lahko izbirajo med tabletami,
ki se jemljejo po potrebi, in tabletami, ki so
namenjene dnevni terapiji. Tablete, ki so namenjene jemanju po potrebi, moški zaužije
približno uro pred spolnim odnosom, učinkujejo pa od 5 do 36 ur. Pri tako imenovani
dnevni terapiji pa se moški izogne časovni
prisili, saj tablete učinkujejo na podoben način kot ženska hormonska kontracepcija. V
obeh primerih tablete učinkujejo na podoben način, in sicer same po sebi ne povzročajo erekcije. Delujejo šele pod pogojem, da
si moški želi spolnosti in je vzburjen, torej je
potrebna spolna stimulacija.
Pazljivo pri nakupu prek spleta
Na tem mestu želim opozoriti še na nevarnosti, ki so povezane z naročanjem tablet
preko spleta. V Sloveniji so zdravila na recept,
med katerimi so tudi tablete za zdravljenje
erekcije, na voljo le v lekarnah, in jih ni moč
kupiti preko spleta. S tem, ko kupite zdravila
na recept preko spleta, tvegate, da boste dobili ponaredke. Ponarejena zdravila so zelo
donosen posel, zato so zelo razširjena. V poročilih carinske uprave lahko redno prebiramo o zaseženih količinah ponarejenih zdravil,
med katerimi so najpogosteje zdravila za
zdravljenje motnje erekcije. Glavna težava
ponarejenih zdravil je vprašljiva sestava in
način proizvodnje. Morda sploh ne bodo
učinkovala, lahko pa so celo zdravju škodljiva.
Nove težke teme v pogovoru z bolniki
Upam, da podobno, kot moški postajajo bolj
sproščeni pri pogovoru o motnji erekcije z
zdravniki, to temo načenjajo tudi v partnerskem odnosu. Kadar se partnerja o teh temah ne pogovarjata, trpi njun odnos in hitro
pride do napačnih interpretacij. Partner, ki
ima težave z erekcijo, se izogiba intimnostim,
ki bi lahko vodile v spolni odnos, saj na ta način prikriva svoje težave. Partnerka si to lahko razlaga, da ni več dovolj privlačna in da si
je partner ne želi več. Kot so še pokazale raziskave, ženske partnerjevo izogibanje spolnosti pogosto (zmotno) pripišejo njegovi
nezvestobi.
Pogovor lahko pomaga tudi pri povsem drugem tipu težav, ki jih opažam danes. Gre za
odpiranje socialnih tem, pri čemer vedno
bolj v ospredje prihaja zdravje kot vrednota.
Če si zdrav, lahko delaš, bolezen pa te lahko
pahne v revščino in stisko. Kadar bolnik občuti bolezen kot lastno krivdo in osebni poraz, je težko za bolnika in zdravnika, saj
zdravniki ne znamo vselej pomagati. Vsi, ki
načenjajo pogovore o tem, so v zadregi. Pogosto je že pogovor olajšanje, saj je tudi beseda zdravilo. Na to ne kaže pozabiti. Pri
konkretnem reševanju socialnih stisk pa se
zdravniki pogosto počutimo nemočni. Želim
in upam, da bo takšnih stisk, ki so povezane
s socialnimi težavami ljudi, čim manj. Da je
zdravje pomembna vrednota, pa se dandanes Slovenci že dobro zavedamo in smo
vedno bolj skrbni do svojega zdravja. ¶
Zadovoljivo spolno življenje je tema, ki zadeva oba partnerja, zato je tudi zdravljenje
motnje erekcije običajno bolj uspešno ob sodelovanju obeh.
60
/ našalekarna december2013
50 let pravih odgovorov
Življenje bolnikov je osrednje gibalo
vseh naših aktivnosti.
Življenje je naša spodbuda in motiv
za ustvarjanje inovativnih zdravil in
diagnostičnih rešitev, ki bodo tudi
v prihodnje spreminjale zdravljenje
bolnikov z rakavimi obolenji.
Za nami je 50 let pravih odgovorov,
pred nami še veliko izzivov. Naredili
bomo vse, da najdemo odgovore
tudi na te.
Roche farmacevtska družba d.o.o.,
Vodovodna cesta 109, Ljubljana
www.roche.si, www.onkologija.si
dr. Albert Mrgole,
psihoterapevt
Zavedanje
za stik z najstniki
Puberteta naših otrok nas starše navadno preseneti.
Spremembe, ki jih prinese otrokov vstop v puberteto,
vplivajo na stabilnost v vlogi staršev, pa tudi na vse druge
dejavnike, ki so do nedavnega zagotavljali funkcioniranje v
odnosih, vplivajo tudi na notranjo osebnostno stabilnost in
nenazadnje na partnerski odnos. Starši navadno svoj fokus
usmerijo na otroka, pri tem pa pozabijo nase in na
delovanje celotnega družinskega sistema.
62
/ našalekarna december2013
OTROCI IN MLADOSTNIKI / Naša lekarna
63
O
b poskusih, da bi starši ohranili ravnotežje v odnosih, ki so
veljali pred obdobjem pubertete, se najstniki odzivajo na
različne načine. Eni postanejo uporniški, prepirljivi, ugovarjajo, ignorirajo avtoriteto, se borijo za svoje pravice, ki so jih sami
določili, ne poslušajo več ukazov in drugih priporočil staršev, delajo
stvari po svoje in se ne ozirajo na nestrinjanje z druge strani. Drugi
najstniki se zaprejo vase in se ne odzivajo več na način, kakor so bili
starši doslej vajeni. Ne govorijo o sebi, ne delijo svojih stisk, ne pripovedujejo o svojem življenju. Spet nekateri uberejo pot med prvo
in drugo možnostjo.
V odnosu z otroki smo starši v položaju, ko moramo kot odrasli držati odnos in ga
uravnavati.
Pomen ohranjanja stika
Ključno za ohranjanje vzgojnega vpliva v času pubertete je ohranjanje stika z odraščajočim najstnikom. Imeti stik z bližjimi pomeni ohranjati zavedanje, da imamo varno pristanišče, ki je vedno na voljo,
na katerega lahko vedno računamo, kamor se lahko vedno naslonimo, kamor se lahko vedno vrnemo. Iz zavedanja stika se rodi smiselnost za odzivanje v vsakdanji komunikaciji.
Zanimivost
Kaj to konkretno pomeni?
Če imamo stik, nas bodo otroci upoštevali. Upoštevali bodo naše
meje in pravila, v katerih sicer sami ne vidijo smisla. Zavedanje stika
pomeni zavedanje vrednote, iz katere črpamo motivacijo za vsakdanje ravnanje. Najstniki sami po sebi ne vidijo smisla v tem, da bi se
držali omejitev, da bi spoštovali dogovorjeno uro, da bi spoštovali
omejitve pri eksperimentiranju z vsemi možnimi življenjskimi izzivi,
od opojnih substanc do tveganih vedenj, ne vidijo smisla, da v tem,
da bi se izogibali reševanja svojih stisk na zdravju škodljive načine,
ne vidijo smisla v tem, da se je modro odreči škodljivim razvadam,
da se je vredno potruditi za pomembnejše cilje v življenju. »Zakaj
že?« bodo rekli.
V zgodbah, ki jih rešujemo v svetovalni praksi in govorijo o zapletih,
so zapleti povezani z izgubo varnosti v stiku med starši in najstniki.
V mislih imam težave v šoli, težave s samopodobo, težave na čustvenem področju, vedenjskem področju,
težave z zlorabami opojnih substanc, motnje hranjenja, samopoškodbe in druge stiske, kjer starši ostanejo nemočni. Ko je pri
najstnikih prišlo do poškodbe zaupanja v povezanost s starši, smo na spolzkem terenu
tveganih vedenj in zgodb, zaradi katerih smo
odrasli zaskrbljeni.
Če imamo stik, nas bodo otroci upoštevali.
Upoštevali bodo naše meje in pravila, v
katerih sicer sami ne vidijo smisla.
64
/ našalekarna december2013
Starši so opora, ne glede na vse
Čeprav so prijatelji in vrstniki v tem obdobju
prevzeli navidezno najpomembnejšo vlogo,
smo starši najstnikom še vedno ključna
N
ekega poletnega dne sem s sinom
sedel pred hišo, bil je star trinajst let,
jaz v svojih štiridesetih. Rekel sem si, da je
to popolnoma identična podoba, kot sem
jo sam doživljal s svojim očetom, ko sem
bil sam v sinovih letih. Kopija, ki je ne naredi noben fotokopirni stroj! Natančno
vem, kako me doživlja, vem za njegove
misli o tem, da se ne zanimam zanj, da nimam pojma, kaj se dogaja z njim, kaj se
plete v njegovi glavi, kaj ima rad, kaj ga
navdušuje in kaj skrbi. Čutim odtujenost
med nama in ne vem, kaj naj naredim.
Čeprav sem si v sebi obljubil, da bom drugačen oče, sedaj nisem premogel ne misli
ne moči, da bi sina kaj vprašal, da bi karkoli spregovoril. Videl sem moč vzorca, ki
je obvladoval razumsko namero.
Razumel sem, da nimam vzorca komunikacije in vzorca stika med očetom in odraščajočim sinom. Lahko sem si zamislil
vsa hrepenenja svojega sina, ki so bila
enaka mojim hrepenenjem, ko sem bil njegovih let. In lahko sem si zamislil njegovo
razočaranje nad mano.
Iz knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo
opora za bližino in navezanost. Nuditi varno navezanost otroku, ki
ga premetavajo valovi razvojnih sprememb, pa ni preprosto. Kako
torej ohraniti stik, kako ostati v vlogi odraslih, kako ohraniti notranje
ravnotežje, da zmoremo izbirati ustrezne odzive?
V odnosu z otroki smo starši v položaju, ko moramo kot odrasli
držati odnos in ga uravnavati. Starši preprosto moramo biti pobudniki in odgovorni, da smo v vlogi odraslih in da se zavedamo določenih zakonitosti, ki vplivajo na dinamiko medsebojnih odnosov z
našimi bližnjimi. To je prva in izhodiščna točka zavedanja. To sodi k
naši odgovornosti, povezani z vlogo staršev. V vsakem raz­vojnem
obdobju otroka imamo odgovornost, da se odzivamo na otrokove
razvojne potrebe.
Imeti stik z bližjimi pomeni ohranjati zavedanje, da imamo varno pristanišče, ki je vedno na voljo, na katerega lahko vedno računamo, kamor se lahko vedno naslonimo, kamor se lahko vedno vrnemo.
Kaj pomeni »imeti v zavedanju«?
V naših spontanih vedenjih uporabljamo vzorce, ki smo se jih naučili v primarnih družinah, s prepričanji, pričakovanji, vrednotami, komunikacijskimi načini in vsemi drugimi podpornimi sestavinami,
uporabljamo impulzivne odzive in navade, ki
velikokrat pripomorejo k prekinitvi stika. Kadar kot starši ravnamo spontano in s tem
pripomoremo k nefunkcionalnim odnosom,
Zanimivost
je potrebna sprememba. Sprememba pomeni, da namesto spontanih vzorcev in preNajstništvo je obdobje, ki traja približno
pričanj s pomočjo zavedanja uporabimo
med 11. in 19. letom.
drugačne sestavine.
Prva sestavina zavedanja je povezana z našimi izkušnjami v času odraščanja. Kakšne
65
S
edela sva v kuhinji in se pogovarjala. Jaz
in moj trinajstletni sin. Bil je običajen
pogovor. O šoli seveda. Zadnje čase je šola
postala bistvo našega življenja. Noben vdih
in izdih se skoraj ni več zgodil, da skozi telo
ne bi šinil občutek, povezan s šolo. To mi je
šlo na živce. Ves čas sem se spraševala, zakaj mulec letos ne dela tako, kot je delal do
zdaj, zakaj ne razmišlja več na tak način kot
lani, zakaj mi ne verjame niti besede več …
Milijon zakajev pač in vsi so bili povezani z
njim. Sama nisem zaznala, da bi odgovornost tičala kje drugje.
Kuhala sem in on je sedel za mizo. Napetost
v najinem pogovoru je naraščala. Začela
sem malo bolj trdo zapirati predale, rada bi
se umirila, vendar mi je jeza silila ven iz vsakega mojega giba, iz vsake besede.
Kar naenkrat je močno zaropotalo. Sin je
vstal, odrinil mizo, na kateri se je prevrnil kozarec, me srepo gledal in izjavil: »Bedna si,
res bedna mama!!! Kako, da sem ravno tebe
dobil za mamo?!«
Potem je pokončno zapustil kuhinjo in prostor med nama jasno zakoličil z glasnim treskom vrat.
Nemoč, ki sem jo občutila tisti hip, mi je bila
popolnoma neznana. Solze so polivale moj
obraz. Bile so solze obupa (Kje sem zgrešila
pri vzgoji?), solze žalosti (Kje je moj zlati fantek?), solze besa (Tako se do mene že ne bo
nihče obnašal, mi govoril, da sem bedna, ko pa
celo življenje dajem vse od sebe za te mulce!
Šla bom za njim in mu to jasno dala vedeti!).
Bila sem sama in edino vprašanje, ki se mi
je podilo po glavi, je bilo: »Kaj zdaj?«
V meni se je začela prebujati želja po
ignoranci. Razmišljala sem, da ne bom več
govorila z njim, da mu bom pokazala, da mi
je vseeno zanj, da bom res postala bedna
mama.
Ko sem se umirila, sem se vprašala, kako
neki je v njegovi koži. Kaj se mu dogaja? Ali
lahko ta izbruh na kakršen koli način razumem?
Odšla sem za njim v njegovo sobo, odločena, da mu bom jasno postavila meje glede
njegovega vedenja. V smislu, da se pri nas
ne ponižujemo in ne razbijamo doma …
Potrkala sem in ko sem zaslišala povabilo,
vstopila.
Podoba, ki sem jo zagledala, me je premaknila v popolnoma nov svet.
Ležal je na postelji, ves objokan, njegov izraz je izžareval obup. Kar stala sem tam in
besede, ki sem jih pripravila, so mi obtičale
nekje med srcem in možgani.
Počasi je dvignil pogled in vprašal: »Mami, a
to dolgo traja?«
»Kaj?« sem vrnila vprašanje.
»Ne vem, to, čemur vi rečete puberteta …«
Takrat sem se naučila, da je to obdobje, kjer
nismo ubogi starši, ampak je našim najstnikom veliko teže. Naučila sem se, da najstnik
potrebuje starše, ki so odrasli in stabilni.
Starše, ki jih s točke zanesljivosti nikoli ne
bo premaknilo še tako kruto dejanje.
Sedla sem na posteljo zraven njega in ga
objela.
»Ne vem, kako dolgo bo trajalo, sine, ampak
obljubim, da bomo šli skupaj čez to,« sem
rekla.
… in potovanje se je začelo, kljub temu, da
nihče ni želel kupiti vstopnice …
Iz knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo
izkušnje smo sami dobili ob odzivu naših staršev in kako so te izkušnje vpisane v naše vedenjske vzorce? Ali smo imeli dovoljenje za
pomembne razvojne potrebe? Ali so imela naša čustva dovoljenje?
Ali smo bili s čustvi v puberteti varno v odnosu s starši? Ali so bila
dovoljena vsa čustva ali samo nekatera? Ali so bila čustva prepovedana? Ali so starši ignorirali naša čustva? Ali so bili njihovi odzivi na
naše čustveno dogajanje kaotični? Ob čustvenih potrebah so
66
/ našalekarna december2013
seveda še vse ostale razvojne potrebe: varnost, bližina, dovoljenje
za samostojnost, telesni in spolni razvoj, avtonomija, odgovornost,
spoštovanje meja, upoštevanje pravil, odnos do avtoritete, obvladovanje moči, delovne navade, razvoj identitete … Glede vsake razvojne potrebe smo od svojih staršev prejeli določen odziv, ki je vpisan
v naš vzorec spontanega vedenja. In to je naša opremljenost, ko se
sami znajdemo v vlogi staršev.
Odgovori na zgornja vprašanja določajo naš način odzivanja v vlogi
staršev, ki je vpisan v naše spontane vedenjske odzive. Ko smo v vlogi staršev, naši otroci s svojimi provokacijami odpirajo naše nedokončane zgodbe in nas iztirjajo v situacijah, kjer nismo opremljeni z
varnimi izkušnjami. Zavedanje vzorcev in zavedanje funkcionalnih in
nefunkcionalnih odzivov v lastnih zgodbah je prvi korak v zavedanju.
To je proces osebnostnega dela, ki zahteva nekaj več pozornosti in
je natančno predstavljen v prvem delu knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Starši
– tukaj in zdaj.
Za odraslo in uravnoteženo ravnanje v vlogi
staršev, ki imajo najstnike, obstajajo še drugi
pomembni poudarki, ki so predstavljeni v
knjigi prek konkretnih primerov uporabe in
Zanimivost
resničnih zgodb sedanjega časa v Sloveniji. ¶
Dr. Albert Mrgole je z ženo Leonido Mrgole soavtor knjige Izštekani najstniki in starši,
ki štekajo, ki je pravkar izšla v založbi Zavoda Vezal.
V odnosu z otroki smo
starši v položaju, ko moramo kot odrasli držati odnos in ga uravnavati.
Starši preprosto moramo biti pobudniki in odgovorni, da smo v vlogi
odraslih in da se zavedamo določenih zakonitosti, ki vplivajo na dinamiko medsebojnih odnosov
z našimi bližnjimi.
Najstništvo je ključno obdobje v razvoju
otroka, ne zgolj v telesnem izgledu.
67
10 dobrih novic
S »čarobnim« kolesom do 700.000 dolarjev
FlyKly, mlada slovenska ekipa, je svetu
predstavila pametno električno kolo Smart
Wheel, ki samodejno poganja cestno kolo.
Na Kickstarterju so z revolucionarnim produktom zbrali več kot 700.000 dolarjev in s
tem podrli rekord slovenskih crowdfunding
kampanj. FlyKly Smart Wheel je posebna naprava za vaše kolo. Izdelek, zapakiran v robustno ohišje, je pravzaprav ultralahki motor s
posebno pametno elektroniko, ki ga namestimo namesto zadnjega kolesa. Ko začnemo
potiskati pedala, motor pomaga doseči želeno hitrost, ko se ustavimo, se ustavi tudi motor. S Smart Wheelom do želenega cilja pridemo hitreje, pri tem pa porabimo manj
energije. Ω www.dobranovica.si
Dovoljenje za umetno srce že leta 2015
Do konca prihodnjega leta v francoskem
podjetju Carmat nameravajo končati teste na
ljudeh, ki so jim ali jim še bodo vsadili umetno
srce, za začetek leta 2015 pa upajo, da bodo
dobili dovoljenje za njegovo uporabo v Evropski uniji. V Evropi bi srce stalo med 140.000 in
180.000 evrov. Bolj primerno je za moške. Že
desetletja so v medicini uporabljeni tehnični
pripomočki za pravilno delovanje srca (kot je
srčni spodbujevalnik), a šlo je le za začasne
rešitve, dokler bolnik ni prejel srca darovalca.
Francosko podjetje je zdaj razvilo izdelek, ki
bi človekovo srce zamenjal za pet let. V podjetju ocenjujejo, da bi z umetnim srcem pomagali okoli 100.000 bolnikom v zda in Evropi. Septembra so francoske oblasti podjetju
68
/ našalekarna december2013
prižgale zeleno luč za testiranje na ljudeh. Še
pred tem je podjetje dobilo dovoljenje na
Poljskem, v Belgiji, Savdski Arabiji in Sloveniji. Umetno srce so vsadili štirim bolnikom v
treh francoskih bolnišnicah. »Za zdaj testi potekajo po načrtih,« je dejal predsednik uprave
Marcello Conviti. Med glavnimi tekmeci
francoskega podjetja v razvoju umetnega
srca sta ameriški zasebni podjetji SynCardia
Systems in Abiomed. Ω www.24ur.com
Žarnice, ki »omrežijo«
Brezžična omrežja,
kakršna poznamo danes,
imajo veliko težavo: več
ljudi, kot jih uporablja, počasnejša so. Raziskovalci na univerzi Fudan v
Šanghaju (Kitajska) pa so nedavno predstavili novo tehnologijo, ki za prenos podatkov
namesto radijskih valov uporablja svetlobo.
Za ta namen je možno predelati led-žarnice,
ki lahko služijo kot oddajniki. S tem se izognemo preobremenjenim omrežjem, nova tehnologija pa omogoča tudi desetkrat večjo hitrost prenosa podatkov kot Wi-Fi omrežja.
Novi standard za prenos podatkov se imenuje Li-Fi. Ω www.qz.com
Umetna kri iz dežele grofa Drakule
Legenda o krvosesu grofu Drakuli izhaja iz
romunske pokrajine Transilvanije, tako da je
dejstvo, da tam potekajo prvi uspešni eksperimenti z umetno krvjo, kar malce ironično. A
vseeno, po šestih letih eksperimentov na miših so dr. Radu Silaghi-Dumitrescu in njegova ekipa ugotovili, da njihova krvna formula
nima stranskih učinkov, zato upajo, da bodo
umetno kri lahko testirali v ljudeh.
Njihova formula umetne krvi temelji na proteinu hemeritrinu, ki ga najdemo v morskih
črvih, pomešan pa je z vodo in različnimi solmi. Hemeritrin je odgovoren za prenos kisika
v morskih nevretenčarjih in je v primerjavi s
hemoglobinom, ki prenaša kisik v skoraj vseh
živih organizmih, bolj fizično in kemično
10 DOBRIH NOVIC / Naša lekarna
odporen, tako da je tudi bolj primeren za
transfuzijo. Ω www.mashable.com
Prihaja elektronski simulator okusa
Raziskovalci s singapurske univerze so prvi
na svetu razvili elektronsko napravo za simulacijo različnih okusov na receptorjih, ki se
nahajajo na človeškem jeziku. Z napravo Digital Taste Interface, ki naj bi po najbolj optimističnih napovedih trgovinske police ugledala
že ob koncu prihodnjega leta, lahko človek
preko električnih dražljajev čuti sladko, kislo,
grenko in slano ter vse njihove kombinacije.
Zanimivo je, da je novost v praksi dejansko
sposobna pretentati čute tako, da se uporabniku zdi, da okuša »pravo« hrano. Po številnih
uspešno prestanih poizkusih zdaj znanstveniki singapurske univerze že iščejo načine,
kako bi simulator okusa vnesli v televizorje.
Ω www.dobranovica.si
Vesoljski smetarji
Čeprav se zdi, da je vesolje neskončno, pa
imamo že tam težave z onesnaženjem. V desetletjih vesoljskih odprav se je namreč v
zemljini orbiti nabral cel kup smeti, kot so rezervoarji za gorivo, izgubljenega orodja in delov starih satelitov. Ker te smeti postajajo
vedno bolj nevarne za bodoče vesoljske odprave, saj bi lahko prišlo do nevarnih trčenj,
so v Švicarskem vesoljskem centru zasnovali
prvo generacijo satelitov, ki naj bi zemljino
orbito očistili nesnage. Ω www.inhabitat.com
Prvi na Newyorškem maratonu
Kljub temu da je legendarni maraton pretekel
štiri ure kasneje kot ostali tekači, je bil Jimmy
Jenson vseeno prvi. 48-letnik je namreč prvi
človek z downovim sindromom, ki mu je uspelo preteči maraton, ki se vleče preko petih
newyorških okrožij. 42 kilometrov je pretekel
v malce več kot osmih urah, ob tem pa je
spodbujal tudi druge tekače in jim govoril, da
če sam lahko uspe, bodo tudi drugi.
Ω www.goodnewsnetwork.org
eRecept
Osebni zdravniki svojim bolnikom ne bodo
več izdajali papirnatih receptov za zdravila.
Do konca leta bo namreč na primarni zdravstveni ravni vpeljan eRecept. Recepti bodo
tako v lekarne prihajali po elektronski poti.
Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da se
bo s tem zmanjšalo število napak, večja bo
varnost bolnika. Ω www.delo.si
Mikročipi za nosoroge
Nevladna organizacija wwf (World Wide
Fund for Nature) je organizaciji Kenya Wildlife
Service (kws), ki skrbi za divje živali v Keniji,
darovala tisoč mikročipov, ki bodo vstavljeni
v rogove nosorogov, in pet čitalnikov. S pomočjo te sodobne tehnologije bodo lahko
zaščitniki kenijskih nosorogov nadzorovali
populacijo nosorogov, predvsem pa izsledili
divje lovce, ki ubijajo nosoroge zgolj zaradi
njihovih rogov. Ω www.wwf.org
Glasba pomaga
V prejšnji številki revije Naša lekarna ste lahko prebrali članek o glasbeni terapiji, kjer so
bili opisani pozitivni učinki glasbe na različne
paciente. Ena od londonskih lekarn pa glasbo, na podlagi študije, objavljene na to temo,
že redno predpisuje svojim strankam. V študiji je namreč kar 41 odstotkov ljudi s kronično bolečino povedalo, da jim priljubljena pesem pomaga pri sproščanju in boljšem počutju. Ω www.telegraph.co.uk
69
Dušan Matičič
Tek na smučeh
Korak za korakom do zimske sprostitve in
zdravja
70
/ našalekarna december2013
V GIBANJU / Naša lekarna
Se vam že cedijo sline po zimi, po zasneženih gorah, belih
strminah, po katerih Slovenci že tradicionalno vijugamo
kot za stavo? No, Slovenci nismo le alpski smučarji, temveč smo tudi pridni sprehajalci in tekači na smučeh. To ni
presenečenje, saj je tek na smučeh za mnoge podaljšek
klasičnega teka v toplem delu leta, zimski tek na smučeh
pa si je pridobil privržence tudi med tistimi, ki poletnega
teka ne marajo preveč.
71
Tek na smučeh ima celovit vplivna telo, saj med gibanjem aktiviramo večino naših
mišic (ne le mišic nog, temveč tudi mišice trupa, ramenskega obroča in nog), obenem pa izboljšujemo koordinacijo in ravnotežje.
R
azlogov za vedno večjo priljubljenost teka (ali le sprehajanja)
na smučeh je precej. Oprema za tek na smučeh ni predraga,
še posebej v primerjavi z aplskim smučanjem, saj lahko že za
nekaj stotakov opremimo sebe in partnerja, uporaba tekaških prog
pa je večinoma brezplačna. Seveda pa je glavni razlog skrb za zdravje, saj je tek na smučeh aerobna oblika vadbe, ki krepi srce, pljuča in
srčno-žilni sistem. Kot pravi Miha Jurečič iz podjetja Pulz šport, kjer
organizirajo tečaje teka na smučeh, ima ta prelep šport celovit vpliv
na telo, saj med gibanjem aktiviramo večino
naših mišic (ne le mišic nog, temveč tudi mišice trupa, ramenskega obroča in nog), obenem pa izboljšujemo koordinacijo in ravnotežje. Šport je primeren za vse generacije,
saj zaradi podrsavanja na smučeh ne obremenjujemo vezi in sklepov. Šport na rekreativni ravni ni zahteven, predvsem klasična
Zanimivost
tehnika namreč posnema hojo, ki je naraven
način gibanja. Hitrost teka moramo seveda
Zanimivo je, da imamo Slovenci svoj izraz
vedno prilagoditi znanju, pripravljenosti in
za smuči, medtem ko je večina narodov
počutju. Za učenje osnov klasične tehnike
prevzela kar skandinavsko besedo ski.
ne potrebujemo veliko časa, poškodbe pri
vadbi pa so izjemno redke.
72
/ našalekarna december2013
Vadba za zdravje
Tek na smučeh je vadba, ki jo mnogi zdravstveni strokovnjaki priporočajo predvsem
zaradi ugodnega vpliva na srčno-žilni sistem,
obenem pa je odlična vadba za ohranjanje
kondicije in varovanja zdravja. Vadbo izvajamo na prostem, kar ugodno vpliva tudi na
Zanimivost
naše mentalno zdravje, saj so tekaške proge
običajno postavljene v neokrnjenem naravTek na smučeh izvira iz skandinavskih
nem okolju, razgledi na zasneženo pokrajino
dežel, kjer so s smučmi na nogah lovili
pa prelepi in sproščujoči. Tek na smučeh je
lose in jelene.
lahko odlična sobotna aktivnost za celotno
družino, saj je vadba primerna tako za otroke
kot tudi za njihove babice in dedke.
O pozitivnih učinkih teka na smučeh govorijo tudi različne študije,
pravi Jurečič. Švedski in ameriški raziskovalci so na primer primerjali skupino zdravih osemdesetletnikov, ki so se redno ukvarjali s tekom na smučeh, s skupino zdravih osemdesetletnikov, ki se športno niso udejstvovali. Rezultati so pokazali, da je skupina smučarjev
bolje telesno pripravljena. »Osupljivo je predvsem to, da je bil srčnožilni in mišični sistem smučarjev dvakrat boljši tudi v primerjavi s skupino prostovoljcev enake starosti, ki so se vse življenje ukvarjali z vzdržljivostnimi športi. Razloge lahko med drugim najdemo tudi v načinu vadbe,
ki aktivira celotno telo, ne le določene mišične skupine. Tek na smučeh
je zato zelo primerna dopolnilna vadba treningom teka ali kolesarjenja,«
doda Miha Jurečič.
V Sloveniji je veliko urejenih tekaških poligonov, kjer lahko uživamo in tečemo po urejenih poteh. Ponekod je treba kupiti vstopnice, v večini primerov pa je dostop do tekaških prog brezplačen.
Klasična ali drsalna tehnika?
Brez »težav« pa tudi pri teku na smučeh ne gre, saj se moramo že na
začetku odločiti, kako bomo tekli, tehniki sta namreč dve, klasična in
drsalna. Miha Jurečič popolnim začetnikom priporoča, da se najprej
naučijo klasične tehnike, saj je gibanje bolj naravno kot pri drsalni
tehniki, kjer so smuči večinoma v škarjastem položaju: »Pomembno
je, da se najprej naučimo najbolj pogostih elementov klasične tehnike
(dvotaktni diagonalni korak, soročni odriv, zavoj s prestopanjem, pluženje),
saj bomo na ta način kasneje tudi lažje osvojili drsalno tehniko.«
Razlike so tudi v opremi
Glede na izbiro tehnike moramo izbrati tudi pravo opremo. »Rekreativcem pri izbiri opreme ni treba delati znanstvene raziskave, pomembno
je, da je oprema dobro vzdrževana, pa naj bo za klasično ali drsalno tehniko,« pomirja Miha Jurečič.
Smuči za klasično tehniko so označene z oznako classic in so lahko
gladke ali pa narebrene. Gladke je po drsni oblogi treba mazati. Imajo večjo krivino kot smuči za drsalno tehniko, trdoto pa izberemo
73
Brez »težav« pa tudi pri teku na smučeh ne gre, saj se moramo že na začetku odločiti,
kako bomo tekli, tehniki sta namreč dve, klasična in drsalna.
glede na telesno težo uporabnika. Smuči naj bodo 15 do 20 centimetrov daljše od telesne višine smučarja, palice pa naj segajo do ramen.
Polvisoki čevelj sogovornik iz Pulz športa priporoča začetnikom, tekmovalci pa uporabljajo nizki čevelj. Podplat čevljev za klasično tehniko je mehkejši od podplata čevljev za drsalno tehniko.
Smuči za drsalno tehniko so označene s črko S ali skating. Krivina
smuči je nižja od krivine smuči za klasično tehniko, trdoto prav tako
izberemo glede na težo uporabnika. Smuči naj bodo 5 do 10 centimetrov daljše od telesne višine smučarja, palice pa naj segajo do višine
brade. Čevlji naj bodo visoki ali polvisoki.
Poznamo tudi smuči, ki združujejo obe tehniki, tako imenovane kombinirane smuči, ki naj bodo 10 do 15 cm daljše od naše telesne višine.
Kot pravi sogovornik, te lahko uporabljamo za obe tehniki teka, vendar pa za nobeno tehniko niso optimalne. Krivina smuči za klasično
tehniko se namreč razlikuje od krivine smuči
za drsalno tehniko, zaradi česar so kombinirane smuči počasnejše. S finančnega vidika
so te smuči vsekakor dobra rešitev, niso pa
tako praktične. Drsna ploskev smuči je namreč gladka, zato moramo smuči, če jih želimo uporabljati za klasično tehniko, namazaZanimivost
ti z oprijemalnimi mažami. Če smo spretni,
lahko smuči mažemo sami, če nismo prepriV Sloveniji ima tek na smučeh bogato
čani, kaj počnemo, pa je smuči najbolje nesti
tradicijo in je del kulturnega izročila.
na servis, kjer nam jih bodo strokovno namaBloškega smučarja je Valvasor opisoval
zali. Le s prvilno namazanimi smučmi bomo
že v 17. stoletju.
namreč lahko uživali.
Do pravilne tehnike pod nadzorom strokovnjaka
Čeprav je gibanje pri teku na smučeh zelo naravno, pa Jurečič začetnikom vseeno svetuje, naj vsaj prve ure na smučeh prebijejo pod
strokovnim nadzorom inštruktorja, ki jih bo naučil pravilne tehnike,
saj je avtomatizme izvajanja nepravilne tehnike kasneje težko odpraviti, zaradi česar so seveda lahko deli telesa nepravilno obremenjeni,
kar lahko posledično vodi do poškodbe.
Tek na smučeh
Tek na smučeh je eden izmed najlepših
športov, ki skrbi za celosten razvoj telesa in
ga zato priporočamo vsem! Kot pravi Miha
Jurečič iz Pulz športa, si je opremo mogoče
izposoditi v vseh tekaških centrih po ugodni
ceni, tako da ni razloga, da se ne bi enkrat
74
/ našalekarna december2013
odpravili v naravo in se preiskusili v teku na
smučeh. Pri Pulz športu pa vsako leto prirejajo tudi tečaj teka na smučeh za začetnike,
kjer nam lahko opremo tudi posodijo. Za
več informacij lahko obiščete njihovo spletno stran www.teknasmuceh.si.
Primerno je že vsako polje, precej pa je tudi urejenih poliginov
V Sloveniji je veliko urejenih tekaških poligonov, kjer lahko uživamo
in tečemo po urejenih poteh. Ponekod je treba kupiti vstopnice (na
primer na nočnem poligonu v Medvodah), v večini primerov pa je
dostop do tekaških prog brezplačen. V Sloveniji imamo kar nekaj tekaških prog. Najbolj znane so proge na Pokljuki, v Ratečah, na Rogli,
na Blokah, v Medvodah, seveda pa se ne omejimo le na urejene poligone. Za vsakodnevno rekreacijo si lahko tudi sami »urežemo« svojo smučino na bližnjem polju. Zelo verjetno pa je, da je to storil že
nekdo pred nami. ¶
Učinkovita kombinacija
magnezija in vitamina B6
Osnovna oprema za tek
na smučeh je precej cenejša od opreme za alpsko smučanje, zato je
tudi sport sam bolj dostopen.
MAGNEX
375mg +B6
magnezij oz. vitamin B6 prispeva k:
ZMANJŠEVANJU UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI
DELOVANJU ŽIVČNEGA SISTEMA
DELOVANJU MIŠIC
1 table
D N E V N ta
O
Pakiranje 30 in 70 tablet.
kot dopolnilo k prehrani je priporočljiv pri:
fizični aktivnosti (šport)
srčno-žilnih obolenjih
stresnih obremenitvah
Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah brez recepta.
75
Taja Herman, mag. farm.
Izginejo prehitro
Ekstremno čokoladni piškotki brez moke
76
/ našalekarna december2013
ZA MIZO / Naša lekarna
Čokolada že od nekdaj velja za precej zaželeno predvsem
pri ženskah. Tako imenovani hormon sreče je verjetno za
večino predstavnic ženskega spola že kar neka nuja na
jedilniku. In tudi jaz si ne morem kaj, da ne bi spadala med
njih. Ampak čokolada je lahko poleg tiste v tablici ravno
tako dobra tudi v kakšni drugi obliki, kajne?
77
N
o, pa smo tam ... sem si mislila, ko
sem slišala vprašanje: »Ti pa rada
kuhaš in pečeš, a ne?« Takoj sem vedela, da bom kmalu lahko svoje veselje do
kuharskega ustvarjanja v prostem času delila tudi z drugimi. Od začetka je sicer v
meni kar naprej odmevalo: »Hmm, kaj pa
naj napišem?« Priznam, nikoli si nisem mislila, da bom kdaj pisala prispevke za kakšno
revijo. Ampak življenje nas zna prav lepo
presenetiti, in tokrat je pripravilo presenečenje ravno meni.
Preskok v prehrani
Že precej let nazaj se je v mojem življenju
zgodil ogromen preobrat v načinu prehranjevanja. Iz zdravstvenih razlogov se je
mama odločila, da bo s svojega jedilnika črtala moko in gluten. Za vsakogar, ki je prej
nemoteno užival pekovske izdelke in sladice, je to kar velik zalogaj. Prva misel ob tem,
da kar naenkrat ne smeš več pripravljati niti
tort niti sladic z moko, je običajno: »Kaj
bomo pa sploh lahko pekli?« Vendar je možnosti vseeno veliko. To počasi spoznavajo
tudi v raznih restavracijah, saj je posameznikov, ki žal ne smejo uživati glutena, vedno več. Takrat se je nato začelo intenzivno
brskanje za recepti brez moke in sedaj, ko
naša družina že nekaj časa uživa predvsem
v »brezglutenskih« jedeh, lahko rečem, da
so po mojem mnenju najboljše jedi pripravljene prav brez glutena.
Čoko, čoko, čokolada!
In tako sem pred časom besno iskala kakšen super recept za ekstremno čokoladne
piškotke brez moke, ki bi bili primerni za
obeležitev maminega rojstnega dne. Tudi
ona namreč rada uživa v koščku čokolade.
Prebrskala sem vse možnosti v slovenskem
jeziku, pa nekako nisem našla recepta, ki bi
me res pritegnil. A vztrajnost in brskanje
sta se izplačala. Končno sem odkrila angleški recept, pri katerem sem obstala. Te
piškote sem enostavno morala poskusiti.
Sicer sem bila malo skeptična, ker so na sliki bili videti res fantastično, v svoje sposobnosti pa še nisem ravno najbolj zaupala.
78
/ našalekarna december2013
Ampak sem si mislila, da mi mogoče vseeno uspejo točno takšni, kot so na sliki.
Sledila je priprava, najprej spisek sestavin
za trgovino. Že takoj se mi je ustavilo pri čokoladi. Katero? Bi res samo temno ali bi
morda kombinirala temno in mlečno? Bi je
dodala še kaj več? Pa sem se prvič raje kar
držala recepta, tako za vsak slučaj, da bi
lahko bil kriv recept, če slučajno kaj spodleti. In kako naj bi bilo potem to videti? Poleg
temne čokolade sestavljajo te piškotke še
sesekljani orehi, sladkor v prahu, ščepec
vanilije, pecilnega praška in jajčni beljaki.
Kako jih pripraviti
Vse se seveda začne s čokolado, ki jo raztopimo na vodni kopeli. Medtem ko se čokolada hladi, stepemo beljake s pecilnim praškom (ali vinskim kamnom). Dodamo eno
tretjino sladkorja in spet stepamo približno
eno minuto. Postopek ponovimo še z drugo
tretjino sladkorja in stepamo beljake do
trdega. Na koncu vmešamo še zadnjo tretjino sladkorja. Za bolj sladkosnede ga je
lahko malenkost več, za tiste, ki se»držimo
nazaj«, pa ga je lahko tudi manj. V beljake
nato dodamo še oreščke, čokolado in vanilijo ter premešamo.
Sedaj potrebujemo žličko, s katero zajemamo kepice testa in jih polagamo na pekač.
Pekač porinemo v pečico, razgreto na 175
stopinj Celzija, in piškotki so kmalu nared
Zanimivost
Temna čokolada je bogata z antioksidanti,
ki znižujejo krvni pritisk, njeno uživanje pa
pripomore tudi k boljšemu krvnemu
obtoku.
Kaj potrebujem?
Ω 150 g temne čokolade
Ω 2 jajčna beljaka
Ω ščepec pecilnega praška
Ω 50 g sladkorja v prahu
za topljenje v ustih. Moj prvi poskus je bil
zelo uspešen. O obliki ne bom govorila, a
imam izgovor, saj sem jih pekla prvič.
Zmanjkalo pa jih je vseeno v enem dnevu.
Čokoladna nadgradnja
Naslednjič, ko sem pekla iste piškote, pa mi
ni uspelo skočiti iz svoje kože. Začela sem z
eksperimentiranjem. Namesto samo
Zanimivost
Ω 1 00 g sesekljanih orehov
Ω ščepec vanilije
temne čokolade sem uporabila polovico
temne in polovico mlečne čokolade. Pa še
malo več je je bilo. Saj veste, punce imamo
rade čokolado. Kako so šele tokrat uživale
brbončice v ustih! Že tako sem jih spekla iz
dvojne količine mase, pa jih je še vedno takoj zmanjkalo. Sedaj jih vsakič, ko jih spečem, nekaj skrijem, da ne izginejo takoj.
Res me zanima, če boste bralci imeli podobno izkušnjo z izginevanjem pravkar pečenih piškotov. Pa ne držite se strogo recepta, marsikdaj je tisti mali ščepec lastne
zamisli pika na i. Prav tako so piškoti odlični
z lešniki ali kombinacijo oreščkov, morda še
s katero drugo začimbo. Pustite domišljiji
prosto pot in uživajte tudi v pečenju, ne
samo hrustanju! ¶
Vonj po čokoladi pospeši theta
možganske valove, ki so odgovorni za
sprostitev telesa
79
Dušan Matičič
Pomaranča
Okusna in sočna vitaminska bomba
80
/ našalekarna december2013
SADEŽ MESECA / Naša lekarna
Zaradi svojega svežega in omamnega vonja ter sladkega,
osvežujočega okusa so pomaranče danes eden najbolj
priljubljenih sadežev na svetu. A zanimivo je, da si je
pomaranča svoj sloves pravzaprav pridobila kot zdravilo
za eno najbolj pogubnih bolezni v zgodovini – skorbuta.
81
S
korbut je bil v preteklosti pogost med mornarji, ki so dlje časa
preživeli na ladjah in medtem niso uživali sadja in zelenjave, ki
sta glavni vir vitamina c. V zgodovini so bolezen zdravili na različne načine, škotski kapitan v Britanski kraljevi mornarici, James Lind,
ki je živel med letoma 1716 in 1794, pa je prvi ugotovil, da pri bolezni
pomaga uživanje citrusov.
Tako se je pomarančevec po svetu širil skupaj s trgovskimi potmi, saj
so ga mornarji, ko so se zavedli pomena uživanja citrusov, zasadili
povsod, kjer so razmere to dovoljevale.
Imenujemo jo tudi kitajsko jabolko
Pomaranče predvidoma izvirajo z Malajskega otočja, od koder so se,
najprej grenka vrsta, razširile po južni Aziji, na Kitajsko, v Vietnam in
na severni del Indijskega polotoka. Na to kažejo že indijski vedski
spisi, kjer so divje pomaranče uporabljene v opisanih receptih. Uporaba pomaranč v indijski kulinariki in medicini ima tako že več kot
sedemtisočletno tradicijo. Tisoč let pred našim štetjem pa so kmetje na Kitajskem že gojili pomaranče v sadovnjakih, med seboj pa so
tekmovali, kdo bo vzgojil boljšo vrsto pomaranč. Še danes Kitajska
velja za deželo, kjer gojijo največ različnih vrst pomaranč.
Mornarji so kmalu odkrili, da so pomaranče in drugi citrusi zdravilo za skorbut, bolezen, ki je bila pogosta med mornarji, ki so na dolgih potovanjih jedli večinoma nasoljeno meso in trdo ladijsko pecivo. Španci so citruse posadili povsod, kjer je bila klima primerna. Tako so imeli na svojih popotovanjih povsod zadostno zalogo vitamina c.
Pomaranče v Evropi
V Evropo so pomaranče prvič prišle okoli leta 100 pred našim štetjem, ko je pri rimski eliti sadež postal izjemno priljubljen. V antičnem Rimu so verjeli, da je prve citruse v Italijo prinesla Hesperida,
hči Atlasa, ki naj bi iz Afrike prek Sedozemskega morja priplula v
ogromni školjki. Malce bolj verjetna različica pa pravi, da so semena citrusov pripeljali mornarji pa dveh poteh: s Kitajske proti vzhodu, prek Japonske in južnega Pacifika, ter proti zahodu, prek Indije
in Afrike, do Italije.
V času največjega razcveta rimskega imperija so se nasadi pomaranč raztezali med Libijo in Marokom. A
kljub naporom jim nikoli ni uspelo vzgojiti
tistih slastnih, sladkih pomaranč, kakršne so
rasle v južni Indiji. Skupaj s propadom rimskega imperija se je sesula tudi antična
evropska »pomarančna industrija«.
Zanimivost
Pomarančevec danes velja za najbolj
pogosto sadno drevo na svetu.
82
/ našalekarna december2013
Ponovno odkritje
Okoli leta 1100 so islamske civilizacije v severni Afriki ponovno začele izvažati pomaranče v Evropo. Pridelovalci pomaranč so
semena perzijskih pomaranč prinesli v Evropo, predvsem Španija se je izkazala z odlično
klimo za pridelovanje, prav tako južnejši Maroko. Napredoval pa je
tudi razvoj vrste. Nova vrsta pomaranč, seviljska pomaranča, je bila
precej bolj napredna vrsta v primerjavi s starejšimi, bolj divjimi vrstami. Pomaranče so tako začeli množično uporabljati za proizvodnjo marmelad, alkohola in celo kot sestavino parfumov.
Sladke pomaranče
Do približno leta 1500 so bile pomaranče, ki so jih gojili v Evropi, bolj
grenke kot današnje »sladke« pomaranče, ki so jih v Evropo pripeljali mornarji iz Indije po odkritju nove trgovske poti okoli Rta dobre
nade na jugu Afrike. Sladke vrste pomaranč so se nato izjemno hitro razširile v Sredozemlju, z odkritjem Amerike pa so se pomaranče
preselile tudi prek Atlantika. Danes sta prav zda in Brazilija največji
svetovni proizvajalki pomaranč, pomaračne pa rastejo v praktično
vseh subtropskih in tropskih območjih na svetu in veljajo za najbolj
pogost sadež na svetu.
Čudežni sadež
Priljubljenost pomaranč ni naključna. Na eni strani prepriča njihov
omamni vonj ter sočnost in svež, sladek okus. Poleg tega pa je pomaranča prava vitaminska bomba, po kateri najpogosteje posegamo v zimskem času. Pomaranče so bogate z vitaminom c, vitaminom b, biotinom in folno kislino, rdeče pomaranče pa vsebujejo še
precej vitamina a. Pomaranče delujejo protialergijsko in protivirusno,
ščitijo pred srčno-žilnimi boleznimi ter tudi nekaterimi vrstami raka.
So močan antoioksidant, znane pa so tudi po protivnetnem delovanju. Znižujejo krvni tlak in raven holesterola v krvi. Pomaranče veljajo tudi za sadež mladosti, saj upočasnjujejo staranje, krepijo delovanje pljuč in jeter, v sodobnih dietah pa so pomaranče pomemben sadež za razstrupljanje telesa.
Ker so pomaranče bogate z vlakninami (še posebej beli del lupine),
so pomaranče zelo primerne za spodbujanje prebave, pomagajo na
primer tudi pri lenem črevesju. Zaužitje pomaranče na dan pa naj bi
močno zmanjšalo tveganje za možgansko kap.
V hladnih dneh si torej privoščite ta čudežni sadež, vendar pa je potrebna tudi pazljivost, saj je lupina pomaranč
pogosto »okužena« s pesticidi, pogosto pa v
njej najdemo tudi snovi, ki poskrbijo, da pomaračne ostanejo sveže dlje časa. Zato, če
le imate možnost, posezite po pomarančah
iz ekološke pridelave, ki so sicer dražje, a bolj
okusne in sladke, brez skrbi pa lahko v kuhinji uporabimo tudi njihovo lupino. ¶
Zanimivost
Krištof Kolumb je bil prvi, ki je posejal
pomarančevec na zahodni polobli, leta
1493 na Haitiju.
83
Dušan Matičič
Zdravnik v dnevni sobi
V središču Evropske skupnosti
84
/ našalekarna december2013
POGLED IZZA MEJE / Naša lekarna
Žiga Drobnič je eden od mnogih Slovencev, ki svojo
poklicno kariero gradijo v »centru« Evropske skupnosti
– Bruslju. Kot diplomiranega geografa in zgodovinarja ga je
od nekdaj privlačilo mendarodno poslovno okolje, tako da
je leta 2010 ponudba za delo v Bruslju prišla kot naročena,
saj v Sloveniji dela zanj ni bilo.
Slovenci se radi primerjamo z ostalim svetom. V rubriki
Pogled izza meje predstavljamo zgodbe naših rojakov, ki
živijo v tujini, obenem pa predstavimo njihov zdravstveni
sistem. Zavedamo se, da nima vsakdo celotnega pogleda
in podatkov za primerjavo, vseeno pa bo zanimivo pokukati v zdravniške čakalnice in lekarne po svetu. Prinašamo vam torej zgodbo Slovenca v svetu in njegov pogled
na zdravstveni sistem, ki ga je deležen. Poudarjamo, da
je rubrika Pogled izza meje omejena izključno na avtorjevo osebno izkušnjo z zdravstvenim osebjem in ustanovami ter nabavo zdravil.
85
»Odločil sem se, da grem preverit stranišče, nato pa se bom odločil,
ali bom v ambulanti vztrajal ali si poiskal novega zdravnika. Dejstvo, da je poleg straniščne školjke shranjeval vzorce urina svojih
pacientov, mi je odločitev zelo olajšalo.«
S
vojo bruseljsko avanturo je začel v informacijskem središču Europe Direct, na katerega se evropski državljani obrnejo,
če imajo vprašanja o Evropski skupnosti.
Pred letom dni pa je službo zamenjal. Sedaj
dela v svetovalnici, ki opravlja monitoring
evropske zakonodaje za večja podjetja ter jih
oskrbuje z informacijami o dogajanju v
Evropski uniji. Strankam svetujejo tudi, komu
v Evropski komisiji oziroma parlamentu naj
predstavijo svoje stališče na določeno temo,
kar spada v okvir običajnega dialoga med industrijo in zakonodajalcem. Takšnih svetovalnic je v Bruslju veliko, pravi Žiga.
ob precej normalni uri, tako da je doma že
ob sedmih zvečer. A kljub temu za kaj drugega kot delo med tednom časa ne ostane
veliko. »Trgovine z oblekami se na primer zaprejo ob 18. uri, tako da za nakup česarkoli porabiš svoj prosti čas v soboto. Za obisk banke
ali upravne enote pa je skoraj treba vzeti dopust, saj vrata zaprejo najkasneje ob 17. uri, ob
sobotah pa ne obratujejo,« razloži Žiga.
Slovenia – Slovakia
Kljub temu da je tempo življenja drugačen
kot v Sloveniji, pa se Žiga v Bruslju počuti
dobro: »Kot večino tujcev me sicer moti nestabilnost vremena in neizrazito poletje. PogreMed tednom vlada služba
šam tudi domačo hrano in dišeč paradižnik.«
V Belgiji se delovni dan za Žigo začne malo Čeprav mnogi ljudje v Belgiji poznajo Slovekasneje kot v Sloveniji in se tudi kasneje nijo – morda so jo že obiskali ali pa so si jo
konča. Njegov delovnik se običajno začne zapomnili, ko so prek nje potovali proti Hrokoli devete ure zjutraj in uradno konča ob vaški –, pa Žiga doda, da se vseeno zgodijo
18. uri, medtem ko mnogi, ki delajo v Bruslju, situacije, ko ga zamenjajo s Slovakom. Vendelovni dan zaključijo še precej kasneje. dar pa v Bruslju živi presenetljivo veliko SloKot pravi Žiga, največkrat zaključi z delom vencev pa tudi jeziki iz nekdanje skupne države niso redkost. »Zato je treba biti sila previden, če se jeziš na nekoga v trgovini ali na
cesti,« se še pošali.
Zanimivost
Dež je pogost obiskovalec Bruslja, zato je
pametno vedno imeti pri sebi dežnik ali
vsaj dobro vodotesno jakno.
86
/ našalekarna december2013
Zdravstvo v Belgiji je zelo dobro razvito
»Težko bi rekel, da je boljše od slovenskega, ker
je to odvisno od tega, kakšne storitve posameznik potrebuje,« razloži Žiga, ki opaža, da so
čakalne vrste za nezahtevne storitve krajše
kot v Sloveniji, so pa odvisne tudi od posameznega zdravnika ali bolnice. Zdravnikov
je veliko, sistem osebnega zdravnika pa ne
obstaja, tako da pacienti niso vezani zgolj
na enega zdravnika. Belgijci imajo na
M
Y
CM
splošno dober odnos do svojih zdravnikov
in se zavedajo kakovosti svojega zdravstve­
nega sistema.
Vendar pa so zdravstvene storitve dražje
kot v Sloveniji, kljub temu da so plače v Belgiji med najbolj obdavčenimi na svetu, kar bi
moralo biti v prid socialnemu sistemu. Vendar osnovno zavarovanje krije zgolj minimalni delež, tako da je zdravstvo nekje med
samoplačništvom in »socialnim«, seveda
pa obstajajo tudi zdravniki, ki sprejemajo izključno samoplačniške paciente.
»Skoraj neizbežno je zato nekakšno dodatno
zdravstveno zavarovanje, ki povrne del stroškov obiska zdravnika, bolnišnice ali nakupa
zdravil. Ponudniki zavarovanj se med seboj
razlikujejo predvsem v dodatni ponudbi, na
primer dodatku ob nakupu očal ali pa ob sklenitvi letne karte za obisk fitnesa. V Bruslju
stane običajen obisk domačega zdravnika 35
evrov, polovico tega krije zavarovalnica. Krvni
pregled na obstoječe alergije stane zavarovanca na koncu 70 evrov, kolonoskopija, ki je
veliko bolj zahteven poseg, pa je znanca na
MY
CY
CMY
K
PAKET 2014
ZA STORITVE
MOBITEL
PAKET 2014 ZA STORITVE MOBITEL
Izbrala sem nov Paket 2014, ki za samo
20,99 EUR na mesec vsebuje 2.014 enot
storitev Mobitel, ki jih lahko porabim po
svoje. Ena enota je enaka eni minuti
pogovora v vsa slovenska omrežja ali enemu
SMS-/MMS-u ali 1MB prenosa podatkov.
Paket vključuje tudi novo storitev TViN
Shrambo S s katero lahko enostavno in
varno shranjujem svoje slike in posnetke.
ENOSTAVNO S SIM 2
Z isto telefonsko številko imam dve
SIM-kartici, eno za moj mobitel, drugo za
moj novi tablični računalnik. Storitev SIM 2
mi omogoča uporabo zakupljenih enot
storitev iz mojega osnovnega naročniškega razmerja. Ob nakupu podatkovne
naprave in podaljšanju naročniškega
razmerja sem izkoristila 50 % popusta na
mesečno naročnino SIM 2. Za le 2,5 EUR
na mesec imam kar 1 GB prenosa
podatkov, ki jih lahko porabim na obeh
karticah SIM. Več na www.telekom.si.
Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana
C
Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana
»Moj prvi zdravnik je bil Nizozemec, šolan v
Angliji. Svojo ambulanto je imel v tipični stari
bruseljski vrstni hiši, bil je nadvse prijazen,
ampak izredno počasen. Njegov karirast pulover me je neprestano bodel v oči, medtem
ko je v računalnik vnašal podatke za mojo
kartoteko. V tisti situaciji sem si v mislih priklical svojo zdravnico v Sloveniji in sterilen vonj
po razkužilu, ki je spremljal vsak moj obisk
zdravstvenega doma. Odločil sem se, da
grem preverit stranišče, nato pa se bom odločil, ali bom v ambulanti vztrajal ali si poiskal
novega zdravnika. Dejstvo, da je poleg straniščne školjke shranjeval vzorce urina svojih pacientov, mi je odločitev zelo olajšalo. Podobno,
sicer manj motečo izkušnjo sem imel s svojim
drugim zdravnikom, tokrat Belgijcem. Lahko
rečem, da mi je v tretje uspelo najti zdravika,
ki mu zaupam.« Tako je iskanje pravega
zdravnika v Belgiji opisal Žiga Drobnič.
Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana
V tretje gre rado
HITRO IN ENOSTAVNO V
E-TRGOVINI
Rada preverim ponudbo E-trgovine na
www.telekom.si. Večkrat izberem kakšno
uporabno darilo, npr. iz ponudbe Mobi,
dodatne opreme za mobitele ali drugo.
Všeč mi je, da po novem lahko v E-trgovini
kupim tudi darilni bon, ki je unovčljiv v
Telekomovih centrih. Nakup opravim hitro
in v nekaj dneh imam artikel že doma,
včasih celo z brezplačno poštnino.
Za več informacij o storitvah Mobitel obiščite Telekomov center,
www.telekom.si ali pokličite brezplačni številki 041 700 700
(za uporabnike storitev Mobitel) ali 080 8000.
87
V Bruslju živi presenetljivo veliko Slovencev pa tudi jeziki iz nekdanje skupne države niso
redkost, zato je treba biti sila pre- viden, če se jeziš na nekoga v trgovini ali na cesti.
primer stala 30 evrov, ker je večino stroškov
prevzela zavarovalnica.«
Zdravniki si vzamejo več časa za paciente
Velika razlika med slovenskimi in belgijskimi zdravniki je v tem, da slednji nimajo medicinskih sester v ordinacijah, saj sami vodijo svojo pisarno. Tako nekatere ambulante delujejo kot dnevna soba in si zdravniki
halje oblečejo bolj zaradi imidža. Zaradi velikega števila tujcev v Bruslju je tudi tujih
Zanimivost
V Belgiji imajo trije jeziki priznan status
uradnega jezika: nizozemščina oziroma
flamščina (narečje nizozemskega jezika),
francoščina in nemščina.
88
/ našalekarna december2013
zdravnikov veliko, razloži Žiga: »Sam sem po
nekajkratnem menjanju našel nemško zdravnico, ki me po učinkovitosti in delu še nekako
najbolje spominja na slovenske zdravnike.
Tako pri njej še nisem dobil predpisanih antibiotikov, medtem ko jih drugi zdravniki predpišejo precej bolj pogosto. Si pa zdravniki vzamejo
precej časa za svoje paciente in zgodilo se mi
je, da sem namesto predvidenih 30 minut z
zdravnikom debatiral uro in pol, ker mi je na
vsako vprašanje izčrpno odgovoril.«
Tudi v lekarnah Žiga še ni imel slabe izkušnje, saj so farmacevti strokovni. Lekarn je
v Belgiji precej, niso pa vezane zgolj na
zdravila, temveč se v njih najde tudi kozmetika, vendar Žiga poudarja, da še ni dobil
občutka, da bi mu farmacevti skušali dodati še kak dodaten izdelek poleg zdravil ali da
bi ga prepričevali v nakup določenega izdelka, šampona na primer. »Se mi je pa že
nekajkrat zgodilo, da je bila lekarna zaprta deset minut prej, ker je farmacevt 'moral' ujeti
vlak, to pa se mu je zdelo povsem običajno,« je
še dodal. ¶
KRIŽANKA / Naša lekarna
NAŠA
LEKARNA
IME AM.
IGRALCA
SCHWARZENEGGERJA
NEMŠKI
PISATELJ
(WILHELM)
PEVKA Z
ZELENORTSKIH
OTOKOV
(CESARIA)
UPRAVLJALEC
KAMERE
JUŽNOAM.
KUKAVICA
PALMA V
JUGOVZHODNI
AZIJI
RAVNINA,
VIŠINA,
STOPNJA
MANEKENKA
CAMPBELL
TOVARNA
PIJAČ V MIRNI
DESNI PRITOK
LJUBLJANICE
Avtor:
SLOVENSKI
PISAVA,
Vladimir
DOLOČENOST PUBLICIST IN
Milovanović, SESTAVLJENA
Z MEJAMI
UREDNIK
IZ PODOB
NAJETO PERO
(ANDREJ)
KRILO
ZGRADBE
OTOČJE V
SREDOZEMLJU
ODPRTINA
V ZIDU
NAJVEČJE
MESTO
AM. ZVEZNE
DRŽAVE
OREGON
RASTLINSKA
BODICA
VISOKO
IGLASTO
DREVO
S TOPIMI
IGLICAMI
RAZPOZNAVNO
GESLO
KRALJEVO
POKRIVALO
ORGANI,
KI IZLOČAJO
SEČ
MESTO V
SEVERNI
KOREJI
OBLIKA
IMENA
SLAVKO
PREBIVAL.
NEMČIJE
IME
DANSKEGA
ŠAHISTA
LARSENA
NEIMENOVANA
OSEBA
ZNAK
PODJETJA
PRITISK
POPUŠČANJE
NAPETOSTI
MED
VELESILAMA
OTON
JUGOVEC
MIHA
ŠALEHAR
TOP
PRIPADNIK
OSKOV
UREJENOST
REKA V GR.
PODZEMLJU
IT. REŽISER
(DINO)
LANTAN
BARVAR
AVTOV
ESTONSKI
OPERNI PEVEC
(GEORG)
DVOJICA
V IZBRUHU
OGNJENIKA
UNIČENO
MESTO
V ITALIJI
IME VALEŽAN.
IGRALCA
GRUFFUDDA
JAKA LAKOVIČ
PRIZADEVANJE
NAJTI KAJ
SLOVENSKI
TV ŠPORTNI
REPORTER
(ANDREJ)
Rešitev nagradne križanke iz
77. številke je:
ZA LAHKOTNOST GIBANJA
V uredništvo je prispelo 307 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne
igre so: Marjetka Bratuša iz Ormoža, Irena Opolk iz Novega
mesta ter Zdravko Stopar iz Sevnice. Nagrajenki in nagrajenec
bodo prejeli izdelek Kolagenflex
podjetja Medex. Čestitamo!
IME ANG.
POPEVKARICE
MOYET
Geslo križanke pošljite na dopisnici ali po
elektronski pošti do 23. decembra na naslov:
Entrapharm d.o.o., Pot k sejmišču 30,
1000 Ljubljana ali na naslov elektronske pošte
[email protected].
Žrebanje nagrad bo 23. decembra 2013 v prostorih
podjetja Entrapharm. Trije nagrajenci bodo prejeli
nagrade podjetja Vitabalans in sicer hladilni gel
Ice Gel, Magnex (magnezij + vit.B6) ter
antiseptično pršilo za rane Asept.
89
NAŠA LEKARNA SVETUJE
Z Urgom učinkovito nad suho kožo
V mrzlih zimskih dneh so na udaru naše roke. Suha in razdražena koža ter drobne krvaveče kožne razpoke so v tem času
na dlaneh še pogostejše. Priporočamo Urgo paket za suho
kožo - zdaj ob nakupu Urgo filmogela za kožne razpoke
brezplačno prejmete Urgo kremo za suho kožo.
Urgo filmogel za kožne razpoke je tekoči zaščitni gel, ki prek
rane na koži ustvari vodoodporno in tanko filmsko plast,
obstojno več ur. Urgo krema za suho kožo s karitejevim maslom je namenjena preventivni negi suhe in poškodovane
kože na rokah in stopalih.
Promocijsko pakiranje je že na voljo v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah.
Darilo za lepe ustnice
Vse zveste in nove uporabnike Urgo filmogela za
zaščito herpesa na ustnicah bo v naslednjih mesecih razveselilo darilo. Ob vsakem nakupu namreč
brezplačno prejmete tudi stik za suhe in razdražene
ustnice Blistex.
Urgo filmogel proti herpesu dokazano deluje v
vseh fazah razvoja herpesa, učinkovito omeji izbruh
herpesa, hitro izolira herpes in preprečuje njegovo
širjenje ter zmanjšuje pekoč občutek in skelenje.
Promocijsko pakiranje je že na voljo v vseh lekarnah
in specializiranih trgovinah.
Mlečnokislinske bakterije so koristne za vaše črevo
Lactoseven vsebuje sedem sevov živih mlečnokislinskih bakterij ter inulin.
Odlikuje ga edinstvena zaščita bakterij z dvojno oblogo, zato bakterije preživijo do črevesja, kjer lahko učinkujejo. LactoSeven vsebuje tudi inulin, ki
v črevesju spodbuja razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij. Jemanje Lactosevna je priporočljivo na primer med zdravljenjem z antibiotiki, med potovanji, spremenjeni prehrani idr. Primeren je za vso družino. Poleg pakiranja 20 tablet, je na voljo tudi družinsko pakiranje po 50 tablet.
dodatnih
6 vrečk
Vzajemna moč patentirane oblike kolagena
Fortigel® in vitamina C
Za lahkotnost gibanja
Izkoristite omejeno ponudbo
Kolagenflex 40 % gratis v vaši lekarni
do 31. 12. 2013 oziroma do razprodaje zalog.
90
/ našalekarna december2013
e
jš
ol
jb
Na
de
na
Ka
Jamieson kvaliteta –
Y@TO@MID*@M@Cě@MNU
ţDNCKDS@
iz
Niso vsi
vitamini
narejeni
enako.
Jamieson Laboratories, kanadski najstarejši
HMM@IUDěIHOQNHYU@I@KDBONONKMNL@M@Q@UMHG
UHS@LHMNULHMDQ@KNUYDKHŎěHMANS@MHěMHGYCQ@UHK
OQ@YMTIDKDSMHBNUONYHBHIHDMDF@HYLDCUNCHKMHG
OQNHYU@I@KBDUOQDGQ@MRJHGCNONKMHKM@RUDSTM@YHU
JHRHF@IDY@RKTţHKYCNRKDCMHLY@FNS@UKI@MIDL
HMNU@SHUMHGM@Q@UMHGHYCDKJNUM@IUHŎIDJ@JNUNRSH
ěHRSNRSHHMU@QMNRSH
*KITASDLTC@IDSQţHŎěDC@MDRLMNFNANKI
LDCM@QNCMNJNSKDS@JNID)@LHDRNMTRS@MNUHK
svoj prvi laboratorij, podjetje še danes privablja
ŎSDUHKMDMNUDJTOBDLDCSDLJNYONMTCAN
ONONKMNL@M@Q@UMHGJ@JNUNRSMHGHMTěHMJNUHSHG
OQDGQ@MRJHGCNONKMHKNGQ@MI@LNěMNY@TO@MID
NARSNIDěHGJTOBDUHYCMDU@UC@M
5RQDCHŎěTSDF@LNěMDF@Y@TO@MI@IDM@ILNCDQMDIŎH
HMSDGMNKNŎJNCNUQŎDME@QL@BDUSRJHOQNHYUNCMH
laboratorij v kraju Windsor, Ontario (Kanada),
JIDQONSDJ@ENQLTKHQ@MIDHMOQNHYUNCMI@HYCDKJNUY
DJRJKTYHUMHL/TQDOQNSNJNKNLJ@SDQDF@QDYTKS@S
RN@M@KHYMHBDQSHEHJ@SHUR@JDRDQHIDOQNHYUNCMID
9@RMNU@SDF@OQNBDR@UJKITěTIDM@IL@MI
YM@MRSUDMHGJNMSQNKTLDQIDMHGAHNSDRSNUHMJKHMHěMHG
postopkov, ki so vsi del višje dobre proizvodne
OQ@JRD&,/Y@E@QL@BDUSRJ@ONCIDSI@)@LHDRNM
IDS@JNJNSOQUHOQNHYU@I@KDBOQDGQ@MRJHGCNONKMHK
RSDLOQNBDRNLOQHCNAHKUHŎIHBDQSHEHJ@S&,/JNS
E@QL@BDUSRJ@CQTţA@HMRDS@JNSTCHQDCMNQDUHCHQ@R
RSQ@MH*@M@CRJDF@LHMHRSQRSU@Y@YCQ@UID
/NONKMNL@DM@JNJNSNCKDS@RDAN)@LHDRNM
ŎDUM@OQDICQţ@KNRMNUMHGUQDCMNSJHY@YM@LTIDIN
MIDFNUNY@TO@MI@UQDCMNAK@FNUMNYM@LJNl
M@Q@UM@J@JNUNRSHěHRSNRSHMU@QMNRS
5CDBDLAQTANCHSDONYNQMHM@K@MRHQ@MID
MNUHGHMNU@SHUMHGHYCDKJNU)@LHDRNMONRDADI
OQHK@FNIDMHGY@5@RHMRKNUDMRJNSQţHŎěD-@UNKIN
ANCNUUR@JHANKIDY@KNţDMHKDJ@QMH
5HB-DTEDKC
/QDCRDCMHJTOQ@UDHM(YUQŎMHCHQDJSNQ
Jamieson Laboratories
91