Strokovna monografija Ljubljana, 13. 5. 2014 Poklicna izpostavljenost neionizirnim sevanjem Strokovna monografija Avtorja: Peter Gajšek in Blaž Valič Izdajatelj Inštitut za neionizirna sevanj, Ljubljana Pohorskega bataljona 215 1000 Ljubljana www.inis.si Ljubljana, 13.5.2014 Pokrovitelja Inštitut za neionizirna sevanja, www.inis.si Narda STS za Slovenijo, www.narda-sts.de Oblikovanje Inštitut za neionizirna sevanj, Ljubljana stran 1 od 16 Kazalo 1. UVOD 2 2. EMS IN ZDRAVJE 3 3. OPTIČNA SEVANJA IN ZDRAVJE 4 4. POKLICNA IZPOSTAVLJENOST NEIONIZIRNIM SEVANJEM 7 5. ZAKONODAJA NA PODROČJU NEIONIZIRNIH SEVANJ 9 6. MERITVE, STANDARDI IN OCENJEVANJE TVEGANJA 11 7. UKREPI VARSTVA PRED NEIONIZIRNIMI SEVANJI 13 8. VIRI 15 stran 2 od 16 1. UVOD 1.1. Kaj so sevanja Elektromagnetna sevanja (EMS) nastanejo zaradi nabitih delcev. Električno polje nastane v okolici nabojev, magnetno polje pa je posledica gibanja nabojev. Pri nizkih frekvencah ju običajno obravnavamo ločeno, pri visokih frekvencah pa sta načeloma medsebojno povezani in tudi vzrok drug drugemu. 1.2. Delitev spektra Slika 1: Delitev spektra sevanj. Optična EMS Celoten spekter EMS je glede na frekvence oziroma valovne dolžine razdeljen na neionizirna in ionizirna sevanja. Območje neionizirnih sevanj zajema statična električna in magnetna polja, nizkofrekvenčna in visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (EMS), infrardeča sevanja, vidno svetlobo in ultravijolična sevanja. Od tu dalje so ionizirna sevanja, ki imajo še višje frekvence oziroma krajše valovne dolžine in večjo energijo fotonov. Tabela 1: Delitev spektra neionizirnih sevanj na elektromagnetna sevanja (EMS) in optična sevanja. Vrsta sevanja Frekvenca Valovna dolžina Statična polja 0 Hz ∞ Nizkofrekvenčna EMS 0,1 Hz – 300 kHz > 1 km Visokofrekvenčna EMS 300 kHz – 300 GHz 1 km–1 mm UV-C 3.000 THz – 1.070 THz 100 – 280 nm UV-B 1.070 THz – 952 THz 280 – 315 nm UV-A 952 THz – 750 THz 315 – 400 nm VIS 750 THz – 385 THz 380 – 780 nm IR-A 385 THz – 214 THz 780 – 1.400 nm IR-B 214 THz – 100 THz 1.400 – 3.000 nm IR-C 100 THz – 300 GHz 3.000 nm – 1 mm stran 3 od 16 2. ELEKTROMAGNETNA SEVANJA IN ZDRAVJE Zaradi kompleksne interakcije človeškega organizma z EMS so tudi biološki učinki, ki nastajajo na podlagi različnih mehanizmov interakcije, frekvenčno odvisni. 2.1. Statična magnetna polja V zelo močnih statičnih magnetnih poljih (nad 1,5 T) prihaja v telesu do sicer majhne, a zaznavne sile na gibajoče se ione. Takšni ioni so prisotni v krvi, učinek pa je najbolj izrazit, če je smer gibanja ionov pravokotna na smer magnetnega polja. Zaradi tega prihaja do zmanjšanega pretoka krvi v človeškem telesu, pri izpostavljenosti glave lahko človek zazna nenavadne okuse v ustih. 2.2. Nizkofrekvenčna električna in magnetna polja Ko je človeško telo izpostavljeno električnem polju, se električno polje v neposredni bližini človeka močno deformira, saj je človek v primerjavi z okoliškim zrakom odličen prevodnik. Obenem prav zaradi prevodnosti tkiv v človeškem telesu prične teči električni tok. Velikost toka v posameznem predelu telesa je odvisna od številnih dejavnikov, kot so jakost in smer zunanjega polja, dielektričnih lastnosti tkiv in oblike tkiv, kar je pogojeno s starostjo, spolom, telesno težo, višino, fizičnim stanjem in telesnim ustrojem. V splošnem je gostota električnega večja v bolj prevodnih tkivih, kot so mišice, poviša pa se tudi v zoženih delih telesa, na primer v vratu ali kolenih. Človeško telo na širjenje magnetnega polja nima skorajda nobenega vpliva. Če se magnetno polje s časom spreminja, zaradi indukcije nastanejo krožni inducirani tokovi, katerih smer je v povprečju pravokotna na smer magnetnega polja. Tudi pri statičnem magnetnem polju se pojavljajo biološki učinki, saj statično magnetno polje povzroča silo na gibajoče se ione, ki so prisotni v krvi. Pri nizkofrekvenčnih EMS je prevladujoči učinek vzdaženje živčnih ali mišičnih vlaken, do česar pride zaradi električnega toka, ki teče v človeškem telesu. Električni tok je lahko posledica zunanjega magnetnega in/ali električnega polja. Pri sočasno izpostavljenosti tako električnemu kot magnetnemu polju se učinka obeh polj seštevata. Električni tok v telesu je povezan z električnim poljem v telesu. Če le to presega 6 V/m dlje kot 100-200 µs, lahko povzroči depolarizacijo membrane živčne celice. Če vzdraženi živec oživčuje mišico, se živčni signal prenese na mišična vlakna in povzroči njihovo vzdraženje – posredno električno stimulacijo mišice. Pri poljih, ki znotraj telesa presežejo 6 V/m in trajajo dlje kot 1 ms, lahko pride tudi do neposredne stimulacije skeletnih mišic. Nad 12 V/m lahko pride tudi do vzdraženja srca, kar lahko povzroči njegov zastoj ali nepravilno delovanje. Eden od najbolj občutljivih organov v človeškem telesu za električno stimulacijo je oko oziroma očesna mrežnica. Že pri električnih poljih, katerih jakost znotraj telesa znaša 50-80 mV/m lahko pride do stimulacije očesne mrežnice, kar ljudje zaznamo kot bliskanje oziroma svetlikanje v očesu - fosfen. Glede na to, ali fosfeni nastanejo ob izpostavitvi zunanjemu električnemu ali magnetnemu polju, jih delimo na elektrofosfene in magnetofosfene. Tovrstni učinki so prevladujoči do frekvence 1 MHz, pri višjih frekvencah pa prevladuje segrevanje tkiv. 2.3. Visokofrekvenčna EMS Pri frekvencah nad 1 MHz prevladujejo termični učinki, ki so posledica absorpcije sevanja v človeških tkivih. Količino absorbirane energije izražamo s stopnjo specifične absorpcije (SAR), ki pove, koliko energije se absorbira na kilogram telesne teže. Vrednosti SAR, ki privedejo do povišanja temperature v telesu za več kot 1°C, lahko povzročijo trajne poškodbe tkiv. Izpostavljenost posameznih tkiv v telesu je odvisna od frekvence, smeri in jakosti sevanja kot tudi od lege tkiva, saj se vrednosti EMS ob prodiranju skozi tkiva nižajo, zato so tkiva globlje v telesu manj izpostavljena. Pri frekvencah, višjih od nekaj GHz, velika večina energije absorbira v tankem vrhnjem predelu telesa, je poleg vrednosti SAR pomembna tudi gostota pretoka moči sevanja, ki vpada v človeško telo, da se ne bi pojavljalo prekomerno segrevanje površine telesa. stran 4 od 16 3. OPTIČNA SEVANJA IN ZDRAVJE Zaradi majhne prodorne globine sta za škodljive vplive optičnih sevanj pomembna organa koža in oko. Če pri EMS niso tako dobro poznani pozni (kronični) učinki izpostavljenosti, pa so za optična sevanja poznani in točno določeni tako takojšnji (akutni) kot tudi kronični vplivi. Akutni učinki so večinoma posledica kratkotrajne izpostavljenosti velikim intenzitetam sevanja in se pojavijo že po nekaj minutah ali urah. Kažejo se z vnetnimi ali nekrotičnimi spremembami kože in oči. Za kronične učinke pa je značilno, da so posledica dolgotrajnih izpostavljenosti, ki ne povzročajo akutnih vplivov, pojavijo se lahko tudi po več desetletjih in so lahko zelo resni, kot npr. kožni rak in siva mrena – katarakta. Zaradi različni lastnosti, predvsem kože, obstajajo velike razlike med nekaterimi biološki učinki optičnih sevanj pri posamezniku. Biološki učinki so odvisni tako od valovne dolžine sevanja, intenzitete, geometrijskih razmerij kot tudi od posameznikovih lastnosti in celo interakcij ali vplivov drugih kemičnih dejavnikov na občutljivost za optična sevanja, nima pa vpliva to, ali je vir sevanja naravni (predvsem sonce in ogenj) ali umetni. Slika 2: Prikaz udorne globine optičnih sevanj v očesu in v koži 3.1. UV sevanja 3.1.1. Akutni učinki na kožo - eritem Čeprav se večina UV sevanja absorbira v vrhnjici kože, se udorna globina občutno poveča pri daljših valovnih dolžinah UVA sevanja. Kratkoročna izpostavljenost UV sevanju povzroča tako imenovani eritem – pordelost in oteklost kože. Simptomi so lahko resni, največji učinek pa nastopi 8 do 24 ur po izpostavljenosti in se povečuje tekom 3 do 4 dni preko izsuševanja kože in luščenja vrhnje poškodovane plasti kože. Izpostavljenost UV sevanju povzroči tudi takojšnjo kratkotrajno pigmentacijo ter zapoznelo pigmentacijo zaradi dodatnega nastajanja pigmenta v koži. Nekateri ljudje imajo nenormalne kožne odzive na izpostavljenost UV sevanju, bodisi zaradi genetskih, presnovnih ali drugih nepravilnosti ali zaradi kontakta oz. vnosa različnih kemikalij ali zdravil v telo. 3.1.2. Zapozneli učinki na kožo Najresnejši kronični (dolgoročni) učinek UV sevanj je kožni rak. Pri belopoltih ljudeh so relativno pogosti ne-melanomni tipi raka, to je bazalnocelični in ploščatocelični karcinom. Najpogosteje se pojavijo na soncu izpostavljenih delih telesa, kot sta obraz in roke. Z višanjem starosti se tudi pogostost pojava nemelanomnega raka povečuje, na srečo pa so le redko usodni. Ugotovitve epidemioloških študij kažejo, da je tveganje za obe vrst ne-melanomnih rakov povezano s kumulativno izpostavljenostjo UV sevanju. Maligni melanom je glavni razlog za smrt zaradi kožnega raka, čeprav je manj pogost od ne-melanomne oblike. Pogostejši je pri ljudeh z velikim številom kožnih pik in peg, tistim s svetlejšo kožo, rdečimi ali svetlimi lasmi in tistimi, ki na soncu zelo hitro dobijo opekline ali pa jim koža sploh ne porjavi. K tveganju stran 5 od 16 malignega melanoma lahko prispevajo tako akutne opekline zaradi izpostavljenosti soncu kot tudi kronična profesionalna ali rekreacijska izpostavljenost soncu. Poleg melanoma kronična izpostavljenost UV sevanju povzroči staranje kože, ko koža izgubi elastičnost in postane usnjeno-zgubana. UVA sevanja so pri tem najbolj učinkovita, saj lahko prodrejo do vlaken kolagena in elastina v usnjici. Prav tako izpostavljenost UV sevanjem učinkuje na imunske odzive. 3.1.3. Učinki na oči UV sevanja se v očesu absorbirajo v roženici, veznici in leči. Roženica in veznica največ absorbirata v valovnih dolžinah krajših od 300 nm. Tako se UVC sevanja absorbirajo v površinskih plasteh roženice, UVB pa v roženici in leči. UVA preidejo skozi roženico in se absorbirajo v leči. Odziv človeškega očesa na previsoko dozo UV sevanj se kaže v fotokeratitisu in fotokonjunktivitisu (vnetju roženice in veznice), pogosteje poznana pod izrazom snežna slepota. Simptomi, od blagega draženja, občutljivosti na svetlobo , solzenja in hude bolečine, se pojavijo v času od 30 minut do enega dne po izpostavljenosti, odvisno od intenzivnosti izpostavljenosti, in so običajno pozdravi v nekaj dneh. Valovne dolžine nad 295 nm prehajajo roženico in veznico ter se absorbirajo v leči. Kronična izpostavljenost UVA in UVB sevanjem lahko, zaradi proteinskih sprememb v očesni leči, povzroči nastanek sive mrene. V mrežnico pride le majhen del UV sevanj (manj kot 1 % UVA), saj pred tem preide ostala očesna tkiva in se v njih absorbira. Vendar zaradi operacije katarakte nekateri ljudje nimajo več naravne leče in posledično lahko UV sevanja prodrejo vse do mrežnice in jo poškodujejo že pri tako kratkih valovnih dolžinah kot je 300 nm. Poškodba mrežničnih celic nastopi zaradi fotokemično nastalih prostih radikalov. 3.2. Vidna sevanja 3.2.1. Učinki na kožo Vidna sevanja prodrejo v kožo in lahko povzročijo lokalno takšen dvig temperature, da nastanejo opekline. Telo reagira tako, da poveča krvni pretok (s katerim prenaša stran toploto) in pričnemo se znojiti. Če je osvetlitev prekratka, da bi povzročila akutno opeklino (10 s ali manj), bo oseba, ki je izpostavljena, zaščitena z naravno reakcijo na vročino. V primeru daljše izpostavljenosti je glavni negativni učinek dodaten temperaturni pritisk na zaposlenega, ki ga povzroči termalni stres (povišana telesna temperatura). Direktne toplotne poškodbe so za nelaserske vire optičnih sevanj zelo redke. 3.2.2. Učinki na oči Ker oči zbirajo in fokusirajo vidna sevanja, je mrežnica podvržena večjemu tveganju kot koža in gledanje v vir direktne svetlobe lahko povzroči poškodbo mrežnice zaradi prekomernega segrevanja mrežnice. Naravni zaščitni mehanizem človeka je instinktivni odmik očesa od direktne svetlobe, zaradi česar so tovrstne poškodbe redke. Poškodbe lahko nastanejo samo zaradi virov, ki lahko dovedejo dovolj energije v kratkem času, kot so lahko ksenonske luči, nuklearni blisk ali laserji. Toplotne poškodbe lahko nastanejo tudi na površini leče, kjer so pomembna tako vidna kot tudi IR sevanja. Poleg toplotnih poškodb lahko vidna sevanja povzročijo tudi fotokemične poškodbe (podobno kot UV sevanja). Verjetnost nastanka poškodb je največja v območju valovnih dolžin modre svetlobe med 435 in 530 nm, zaradi česar se to imenuje »tveganje modre svetlobe«. Posebno tveganje predstavljajo laserska sevanja. Ker sevanja vstopijo v oko v obliki vzporednega snopa z zelo nizko divergenco, se lahko fokusirajo v sliki, ki zavzame zelo majhno območje v mrežnici. Celotna energija snopa se zato koncentrira v sevanje z veliko površinsko gostoto moči na mrežnici (do nekaj 100.000 krat višje vrednosti gostote pretoka moči) in povzroči hudo okvaro. V teh primerih lahko svetloba preseže vse druge znane in človeško ustvarjene vire svetlobe. stran 6 od 16 3.3. IR sevanja 3.3.1. Učinki na kožo Sevanja v IRA delu spektra prodrejo nekaj milimetrov v tkivo, torej prodrejo dobro v usnjico kože, medtem kot IRB sevanja prodrejo manj kot 1 mm v tkivo. Zaradi še krajše valovne dolžine IRC sevanja prodirajo samo v najvišje plasti odmrlih celic kože. IRA in IRB sevanja lahko povzročijo enake toplotne vplive kot vidna sevanja. V IRC delu spektra se uporabljajo zmogljivi laserji, ki lahko ablirajo najvišje plasti odmrlih celic in poškodujejo nižje ležeča tkiva. Povzročena škoda je največkrat termična, vendar lahko močni pulzni laserji povzročijo tudi mehansko/akustične poškodbe. Pri vidnih, IRA in IRB valovnih dolžinah moramo upoštevati tudi toplotno sevanje in nelagodje zaradi termalnega stresa, same toplotne poškodbe pa so za nelaserske vire zelo redke, saj nelaserski viri ne morejo dovesti dovolj energije v času, krajšem od reakcijskega časa za bolečino. Edini znan kronični učinek na koži je pojav ti. eritema ab igne, nepravilne mrežaste rdečine na koži, ki je trajna. 3.3.2. Učinki na oči Kakor vidna sevanja tudi IRA sevanja prehajajo skozi roženico in lečo do mrežnice. Ob preveliki dovedeni energiji lahko povzročijo IRA sevanja akutne termične poškodbe mrežnice na enak način kakor vidna sevanja. Ker mrežnica ne zazna IRA sevanj, ni nikakršne naravne zaščite z instinktivnim odmikom pogleda od vira sevanja. Kronična izpostavljenost IRA sevanjem pa lahko povzroči nastanek sive mrene. Za valovne dolžine okrog 1400 nm je prekatna vodica (vodi podobna snov, ki zapolnjuje prostor med lečo in roženico) zelo močan absorber, še daljše valovne dolžine (UVB sevanje) pa so oslabljene zaradi steklovine. Mrežnica je tako pred UVB sevanji dobro zaščitena, povzročajo pa UVB sevanja segrevanje prekatne vodice in šarenice ter bližnjega tkiva, ki pa so slabo prekrvavljene in lahko le slabo kontrolirajo svojo temperaturo. Kot posledica dolgotrajnih izpostavljenosti UVB sevanjem je znana in pri nekaterih poklicih, kjer je delavec izpostavljen virom z visoko temperaturo (izdelovalci/pihalci stekla, železarski delavci) pogosta poklicna bolezen pojav sive mrene. IRC sevanja se absorbirajo v roženici, zato je njihova glavna nevarnost opeklina roženice. Na proces nastajanja opekline roženice pa poleg samih IRC sevanj vpliva odvajanje toplote zaradi izhlapevanja in mežikanja, ki pa je povezano z drugimi dejavniki okolja. stran 7 od 16 4. POKLICNA IZPOSTAVLJENOST NEIONIZIRNIM SEVANJEM 4.1. Viri optičnih sevanj Viri optičnih sevanj so lahko naravni viri, kot so npr. sonce ali ogenj, ali pa so ustvarjena v umetnih virih optičnih sevanj. Umetna optična sevanja lahko optična sevanja ustvarjajo namerno, lahko pa so viri optičnih sevanj taki, kjer optična sevanja nastajajo kot nezaželen stranski produkt. Namerno so optična sevanja ustvarjena za različne namene, na primer za razsvetljavo, za delovanje različnih naprav (npr. televizija, računalnik) ali zaradi različnih delovnih procesov, kjer so potrebna optična sevanja – na primer pri nedestruktivnem preverjanju materialov, kjer se za sprožitev prodornega flourescenčnega barvila uporablja UV sevanje. A ob varjenju nastajajo UV sevanja, ki za sam proces varjenja niso potrebna, vendar se jim ni mogoče izogniti. Tabela 2: Pregled virov sevanja na delovnih mestih. Vrsta optičnih sevanj UVC UVB UVA Vidna IRA IRB IRC Namerno povzročena Stranski produkt procesa sterilizacija, fluorescenca (laboratoriji), fotolitografija, luči za razsvetljavo, projekcijske utrjevanje barvil luči, obločno varjenje solariji, fototerapija, fluorescenca (laboratoriji), luči za razsvetljavo, projekcijske fotolitografija, utrjevanje barvil luči, obločno varjenje fluorescenca (laboratoriji, nedestruktivno testiranje, zabavni učinki, kriminalistika, označevanje lastnine), luči za razsvetljavo, projekcijske luči, obločno varjenje fototerapija, solariji, utrjevanje barvil, pasti za mrčes, fotolitografija luči za razsvetljavo, signalne luči, odstranjevanje dlak in krčnih žil, utrjevanje barvil, fotolitografija, fotokopiranje, solariji, luči za razsvetljavo, varjenje projekcije, računalniški in TV ekrani osvetlitev za varnost in nadzor, gretje, sušenje, luči za razsvetljavo, varjenje odstranjevanje dlak in krčnih žil, komunikacije gretje, sušenje, komunikacije luči za razsvetljavo, varjenje gretje, sušenje luči za razsvetljavo, varjenje Umetno ustvarjena optična sevanja so prisotna na večini delovnih mest, zlasti pa v nekaterih dejavnostih: • vroča industrija, kot so: obdelava kovin ter stekla, pekarne. Tveganje se pojavlja povsod, kjer imamo vire (peči) z visokimi temperaturami in zato veliko IR sevanj; • tiskarska industrija, kjer se črnila in barve pogosto utrjene s fotoinducirano polimerizacijo z UV sevanji, • nedestruktivno preskušanje ter preverjanje zlitin in ulitkov. Uporablja se UV sevanje, ki obarva fluorescentno barvilo v morebitnih razpokah ulitka; • kovinsko predelovalna industrija, kjer obdelava kovin vključuje varjenje (tako obločno, kjer je visoka izpostavljenost UV sevanjem, kot avtogeno, kjer je visoka izpostavljenost IR sevanjem); • laserski razrez, spajanje, varjenje, označevanje, vrtanje... kovine, lesa, umetnih mas...; • umetnost in zabava, kjer so nastopajoči, izvajalci in modeli neposredno osvetljeni z reflektorji, različnimi svetlobnimi učinki, laserskimi efekti ter bliskavicami. Sem spadajo tudi tisti zaposleni, ki se nahajajo v območju publike in so izpostavljeni takšnim virom sevanj (varnostniki, natakarji in ostalo osebje) • nakupovalni centri in industrijska skladišča, kjer so velike stavbe osvetljene s pomočjo močnih lokalnih reflektorjev; • fotografi: Profesionalni fotografski studii, kjer je močnim bliskom izpostavljen tako fotograf kot tudi oseba ki je fotografirana – model; • kozmetika, kjer se uporabljajo različni viri sevanj, kot so IR viri (za segrevanje, IR savne…), kot tudi laserski viri (depilacija, odstranjevanje lepotnih pik in peg) ter različne UV vire, kot je na primer solarij; • sterilizacija, ki se uporablja v farmaciji, različnih laboratorijih (prehrambna industrija, mikrobiološki laboratoriji…) ter za čiščenje pitne in odpadnih vod; stran 8 od 16 • • • • medicina in zobozdravstvo, kjer so tako bolnik kot tudi zdravstveno osebje lahko izpostavljeni različnim virom optičnih sevanj (operacijske luči, panoji za pregledovanje rentgenskih slik, različna laserska diagnostična oprema, UV in podobni fototerapevtski viri, kirurški in oftalomloški laserji, sončni simulatorji, dermatološki, zobni in podobni laserji…); optično merjenje razdalj z laserskimi viri, 3D snemanje objektov, laserski merilniki hitrosti in vibracij; telekomunikacije: prenos podatkov po optičnih povezavah in zraku, povezave s sateliti; raziskave in znanost, kjer se uporabljajo laserji, različni UV viri in veliko drugih virov optičnih sevanj. 4.2. Viri EMS V naravi je stalno prisotno statično magnetno polje zemlje, ki ima na območju Slovenije vrednost med 45 in 50 µT. Vsem je poznano tudi statično magnetno polje, katerega srečujemo, ko se v suhem zraku slečemo oblačilo, izdelano iz volnenih ali sintetičnih tkanin. Drugih pomembnejših naravnih virov EMS ni. V delovnem okolju se zaposleni srečujejo s številnimi viri EMS, ki povzročajo zelo velike sevalne obremenitve. Za statična polja so to lahko: • naprave za magnetno resonančno slikanje (MR), kjer so prisotna zelo velika statična magnetna polja. Zaradi premikanja v bližini MR naprave lahko pride do preseganja sevalnih obremenitev v človeku. Poleg statičnega magnetnega polja so med postopkom slikanja prisotna tudi časovno spremenljiva gradientna magnetna polja in visokofrekvenčna EMS, ki prav tako povzročata visoke sevalne obremenitve; • naprave za elektrolizo (pridelava aluminija, klora), ki uporabljajo zelo velike enosmerne tokove (do 60 kA), problematične so tudi harmonske komponente s frekvencami 300, 600 in 900 Hz, ki se pojavljajo zaradi močnostnih usmernikov, ki nimajo idealnega filtriranja. Pri nizkih frekvencah so največji viri električnih in magnetnih polj: • posledica različnih naprav v elektroenergetiki. V stikališčih je lahko električno polje preseženo predvsem v okolici visokonapetostnih vodnikov, magnetno polje pa v bližini nizkonapetostnih zbiralk pri transformatorjih in generatorjih v elektrarnah, kjer je zaradi velikih tokov prisotno močno magnetno polje. • različni postopki varjenja, kjer še posebej izstopa uporovno varjenje. Pri uporovnem varjenju so prisotni zelo veliki tokovi, tudi do 100 kA, kar povzroča zelo močna magnetna polja, velike sevalne obremenitve pa so prisotne tudi pri drugih oblikah varjenja z električnim tokom; • indukcijsko kaljenje in taljenje, ki se uporablja v metalurgiji, livarstvu in strojegradnji za pridobivanje in obdelavo kovin. Najpomembnejši visokofrekvenčni viri, kjer lahko prihaja do prekomernih sevalnih obremenitev, so: • radijski in TV oddajniki, kjer so lahko v bližini oddajne antene sevalne obremenitve zelo visoke. Na tleh so običajno bistveno nižje in ne predstavljajo tveganja, zaposleni, ki plezajo na stolpe v neposredno bližino anten, pa so lahko zelo izpostavljeni. To velja tako za srednjevalovne in FM radijske oddajnike kot tudi za televizijske oddajnike; • radarji, kjer se srečujemo s pulznimi polji, ki lahko imajo v pulzu zelo velike moči več 10 MW. Obenem je antena radarja zelo usmerjena, zaradi česar sevalne obremenitve tudi v sami neposredni bližini antene radarja niso velike, če se ne nahajamo v samem snopu antene, če pa smo v snopu antene, pa so sevalne obremenitve lahko presežene tudi na večjih oddaljenostih; • naprave za dielektrično varjenje plastike, ki uporabljajo izmenično električno polje (običajno frekvence okoli 30 MHz) za segrevanje in varjenje plastike. V okolici naprave je lahko zelo visoko polje in možne so tudi brezkontaktne opekline pri delavcih; • mikrovalovno sušenje, ki se uporablja za sušenje lesa v lesni industriji ter za sušenje po poplavah in drugih poškodbah z vodo; • mobilna telefonija, ki po deluje pri frekvencah 900, 1800 in 2100 MHz, je predvsem v javnosti pogosto vzrok za zaskrbljenost, dejansko pa so izpostavljenosti v okolici baznih postaj zelo nizke. Opozorilne vrednosti za zaposlene so presežene zgolj v glavnem snopu neposredno pred oddajno anteno. Sevalne obremenitve na različnih delovnih mestih oziroma za različne naprave so podrobneje predstavljene v članku avtorjev Kos, Valič, Kotnik in Gajšek iz leta 2010. stran 9 od 16 5. ZAKONODAJA NA PODROČJU NEIONIZIRNIH SEVANJ Neionizirna sevanja predstavljajo veliko tveganje za varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih. Da bi preprečili negativne učinke teh sevanj ter čim bolj zaščitili delavce, morajo delodajalci upoštevati predpise na tem področju. V Republiki Sloveniji poleg Zakona o varnostni in zdravju pri delu, sprejetem konec leta 2011, od leta 2010 velja tudi uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem. Uredba o varovanju delavcev pred umetnimi optičnimi sevanji se nanaša na tveganja za varnost in zdravje delavcev zaradi škodljivih vplivov na oči in kožo. Pri tem povzema bistvene zahteve evropske direktive 2006/25/ES. Za področje EMS v Sloveniji zakonodaje trenutno še ni, zaradi v letu 2013 sprejete direktive 2013/35/EU pa bo tudi Slovenija najkasneje do leta 2016 morala sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo uredila poklicno izpostavljenost EMS. Glede na izkušnje s področja optičnih sevanj je pričakovati, da slovenska zakonodaja ne bo uvajala strožjih kriterijev varovanja kot evropska direktiva 2013/35/EU, ki postavlja minimalne kriterije, ki jih morajo izpolnjevati vse članice EU. V precejšnjem delu zahtev sta tako direktiva 2006/25/ES za umetna optična sevanja in posledično slovenska uredba kot tudi direktiva 2013/35/EU za EMS podobni, razlikujeta se predvsem v mejnih vrednostih. Ostale obveznosti, ki jih morajo izpolniti delodajalci, so predvsem: • ocena tveganja: delodajalec mora oceniti tveganja za delavce, ki so posledica izpostavljenosti EMS ali umetnim optičnim sevanjem na delovnem mestu, pri ocenjevanju tveganja je delodajalec pozoren na mejne vrednosti, frekvenco, raven, trajanje in vrsto izpostavljenosti, vse vplive na varnost in zdravje posebno ogroženih delavcev, predvsem delavcev, ki nosijo aktivne ali pasivne medicinske vsadke, kot so srčni spodbujevalniki, delavcev z medicinskimi napravami, ki se nosijo na telesu, kot so inzulinske črpalke, in nosečnic, vse posredne vplive; • izvedba, meritev in izračunov izpostavljenosti, ki jih načrtujejo in izvajajo pristojne službe v primernih presledkih v skladu z direktivo 89/391/EGS oziroma Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in ostalimi podzakonskimi akti; • ukrepi: v oceni tveganja se določi, katere ukrepe je potrebno sprejeti ali razloge, zakaj delodajalec meni, da nadaljnja podrobna ocena tveganja ni potrebna; • preprečevanje in zmanjšanje tveganj, z namenom zmanjševanja izpostavljenosti mora delodajalec ob upoštevanju tehničnega napredka in razpoložljivih možnosti tveganja zaradi izpostavljenosti EMS ali optičnim sevanjem odpraviti ali zmanjšati na minimum; • obveščanje in usposabljanje delavcev, • zdravstveni nadzor ter • posvetovanje z delavci in njihovo udeležbo. 5.1. Mejne vrednosti za izpostavljenost umetnim optičnim sevanjem Mejne vrednosti za izpostavljenost optičnim sevanjem so določena za točno znane škodljive vplive in preprečujejo, da bi nastali akutni škodljivi vplivi, tveganje za kronične vplive za zmanjšujejo na kar najmanjšo možno mero. To pomeni, da so za nekatere dejavnike, kjer so kronične izpostavljenosti še posebej pomembne – npr za izpostavljenost UV sevanju, mejne vrednosti določene strogo, saj mora biti prispevek, ki ga lahko zaposleni prejme v času službe, ustrezno majhen. Poleg poklicne izpostavljenosti je namreč posameznik izpostavljen optičnim sevanjem tudi v po službi. Mejne vrednosti so tako določene za: • efektivno izpostavljenost očesa in kože UV sevanju HS v območju od 180 do 400 nm; • izpostavljenost očesa UVA sevanju HUVA v območju od 315 do 400 nm; • izpostavljenost mrežnice modri svetlobi v območju od 300 do 700 nm; • izpostavljenost mrežnice vidni svetlobi in IRA sevanju v območju od 380 do 1400 nm; • izpostavljenost očesa IR sevanju v območju od 780 do 3.000 nm in za • izpostavljenost kože vidnim in IR sevanjem v območju od 380 do 3000 nm. stran 10 od 16 Mejne vrednosti so odvisne tako od časa izpostavljenosti kot tudi od geometrijskih razmerij, zato je za vsako delovno mesto potrebno mejne vrednosti izračunati glede na delovni proces in razmere na delovnem mestu. Za nekatere dejavnike, kot npr. izpostavljenost mrežnice modri svetlobi, je tudi sam postopek meritev odvisen od časa izpostavljenosti, saj je od tega odvisno, katero veličino je potrebno izmeriti. 5.2. Mejne vrednosti za izpostavljenost EMS Za izpostavljenost EMS direktiva 2013/35/ES določa mejo vrednost izpostavljenosti (exposure limits) in opozorilno vrednost (action values). Mejne vrednosti izpostavljenosti so določene za veličine znotraj človeškega telesa in se razlikujejo glede na frekvenčno območje. Za statična magnetna polja so mejne vrednosti izpostavljenosti določene kot gostota magnetnega pretoka. Pri nizkih frekvencah do 100 kHz so mejne vrednosti izpostavljenosti podane kot električna poljska jakost v telesu. Podane so dvojne mejne vrednosti izpostavljenosti, in sicer za vplive na zdravje, ki so višje in jih je nedopustno preseči, in vplive na čutila, ki jih je ob izpolnjevanju določenih pogojev dopustno preseči. Pri preseganju mejnih vrednosti izpostavljenosti za čutila lahko prihaja do motene čutne zaznave in nekoliko motene možganske funkcije delavcev. V frekvenčnem območju od 100 kHz do 10 MHz so mejne vrednosti izpostavljenosti določene tako za električno poljsko jakost v telesu kakor tudi za SAR. Za SAR so določene dvojne mejne vrednosti izpostavljenosti, in sicer za celotno telo ter lokalna vrednost SAR (povprečni SAR v 10 g tkiva), kar preprečuje prekomerno gretje tako celotnega telesa kakor tudi dela telesa. V frekvenčnem območju od 10 MHz do 6 GHz so omejitve določene le za SAR. Med 6 in 300 GHz so mejne vrednosti izpostavljenosti določene kot gostota pretoka moči, da je preprečeno prekomerno segrevanje tkiva na ali tik pod površino telesa, saj se večina energije EMS zaradi majhne vdorne globine absorbira v zelo tanki plasti. Če so v smernicah ICNIRP predvideni veliki varnostni faktorji med znanimi kratkoročnimi škodljivimi vplivi in določenimi mejnimi vrednostmi (varnostni faktor 10), teh varnostnih faktorjev v mejnih vrednostih izpostavljenosti direktive ni več. Direktiva predvideva izjeme, kdaj so mejne vrednosti izpostavljenosti lahko presežene: • če so izpostavljenosti povezane z namestitvijo, preizkušanjem, uporabo, razvojem, vzdrževanjem ali raziskavami naprav za slikanje bolnikov z magnetno resonanco v zdravstvenem sektorju pod pogojem, da je bila izvedena ocena tveganja, uporabljeni vsi tehnični in/ali organizacijski ukrepi, okoliščine utemeljujejo preseganje, delodajalec pa pokaže, da so delavci še vedno zaščiteni pred škodljivimi vplivi na zdravje in tveganji za varnost; • za osebje, ki dela v operativnih vojaških objektih ali sodeluje v vojaških dejavnostih, vključno s skupnimi mednarodnimi vojaškimi vajami, kjer se lahko uporabijo enakovredni ali bolj specifični sistemi zaščite (kot so mednarodno dogovorjeni standardi, na primer standardi STANAG), pod pogojem, da so preprečeni škodljivi vplivi na zdravje in tveganje za varnost. Država mora o vsaki takšni izjemi poročati Komisiji; • če se država odloči, da so za specifične sektorje ali specifične dejavnosti na podlagi utemeljenih okoliščin dovoljena preseganja mejnih vrednosti izpostavljenosti. Takšne izjeme so mogoče samo za obdobje, ko so utemeljene okoliščine prisotne, kar pomeni: da ocena tveganja pokaže, da so mejne vrednosti izpostavljenosti presežene, uporabljeni so vsi tehnični in/ali organizacijski ukrepi, upoštevane so vse posebnosti delovnega mesta, delodajalec pa pokaže, da so delavci še vedno zaščiteni pred škodljivimi vplivi na zdravje in tveganji za varnost. Država mora o vsaki takšni izjemi poročati Komisiji. V praksi je ugotavljanje, ali so izpolnjene mejne vrednosti izpostavljenosti, zahtevno opravilo. Vse veličine, razen gostota pretoka moči, se namreč nanašajo na notranjost človeškega telesa in jih je neposredno nemogoče izmeriti. Zaradi lažje uporabe se zato primarno uporabljajo opozorilne vrednosti, ki se ne nanašajo na razmere v samem človeškem telesu, ampak na EMS v prostoru brez človeka. Določene so za veličine, ki so merljive v prostoru: električna poljska jakost, magnetna poljska jakost, gostota magnetnega pretoka in gostota pretoka moči. Podobno kakor za mejne vrednosti izpostavljenosti so tudi za opozorilne vrednosti frekvenčno odvisne. Opozorilne vrednosti so določene konzervativno, kar pomeni, da če niso presežene opozorilne vrednosti, niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti. stran 11 od 16 6. MERITVE, STANDARDI IN OCENJEVANJE TVEGANJA Namen meritev je določiti velikost neznane fizikalne veličine. Vsaka meritev je povezana z določeno merilno negotovostjo, ki je odvisno od izbrane merilne metode, merilne opreme ter okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat meritev. Da lahko rezultatom meritev zaupamo, je potrebno zagotoviti sledljivost meritve do osnovnih etalonov veličin, za kar je poleg ustreznih kalibracij uporabljene merilne opreme potrebna tudi ustrezna usposobljenost in znanje, pri izvajanju meritev pa je potrebno slediti ustreznim merilnim postopkom, ki jih lahko vsak laboratorij definira samostojno, običajno pa se uporabljajo ustrezni standardi, ki določajo merilne postopke. 6.1. Standardi za meritve optičnih sevanj Za izvajanje meritev optičnih sevanj na delovnih mestih je bila pripravljena družina standardov SIST EN 14255, od katerih sta za izvajanje meritev skladno z Uredbo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem (UL RS 34/2010) pomembna standarda SIST EN 14255-1:2005 in SIST EN 14255-2:2006. Za meritve nekoherentnih, to je nelaserskih optičnih sevanj, obstaja tudi obsežnejši standard, ki se ne nanaša le na poklicno izpostavljenost, ampak na kakršno koli izpostavljenost optičnim sevanjem: SIST EN 62471:2008 - Fotobiološka varnost sijalk in sistemov s sijalkami. Običajno se izpostavljenost umetnim optičnim sevanjem nekoherentnih virov ugotavlja z meritvami, čeprav jo je mogoče določiti tudi s pomočjo podatkov proizvajalcev ali računsko, pomembno pa je, da morajo v teh dveh primerih biti na voljo ustrezni podatki proizvajalcev. Določanje izpostavljenosti koherentnim, to je laserskim virom, pa običajno temelji na proizvajalčevih podatkih in na podlagi posnetka stanja. Proizvajalec naprave, ki vsebuje laserski vir, ali laserja samega, mora namreč za takšno napravo določiti, v kateri razred glede na standard SIST EN 60825-1:2009 - Varnost laserskih izdelkov - 1. del: Klasifikacija opreme in zahteve takšen laser ali naprava z laserjem spada. Prav tako proizvajalec na napravi navede, kakšna je valovna dolžina in moč laserja. Če so ti podatki na voljo, se naprava uporablja kot je predvideno in v skladu z navodili proizvajalca, se meritev običajno ne izvaja, saj je izpostavljenost mogoče določiti na podlagi proizvajalčevih podatkov in dodatne meritve niso potrebne. Če pa podatkov proizvajalcev ni na voljo ali se naprava uporablja drugače od predvidene uporabe, je za oceno izpostavljenosti potrebno opraviti tudi meritve, in sicer v skladu s standardom SIST EN 60825-1:2009 Varnost laserskih izdelkov - 1. del: Klasifikacija opreme in zahteve. 6.2. Standardi za meritve EMS Merilni postopki za merjenje EMS so določeni v več različnih standardih, ki so lahko splošni: npr. SIST IEC 61786:2005 - Merjenje nizkofrekvenčnih elektromagnetnih polj z vidika izpostavljenosti ljudi – Posebne zahteve za instrumente in napotki za merjenje, SIST EN 50413:2009 - Osnovni standard za merjenje in izračunavanje izpostavljenosti ljudi električnim, magnetnim poljem in elektromagnetnim sevanjem (0 Hz – 300 GHz), ali pa specifični za določene naprave oziroma tehnologijo: npr. SIST EN 50492:2009 - Osnovni standard za terensko merjenje jakosti elektromagnetnega polja v zvezi z izpostavljenostjo ljudi v okolici baznih postaj ali SIST EN 50364:2010 - Omejevanje izpostavljenosti ljudi elektromagnetnim sevanjem naprav, ki delujejo v frekvenčnem obsegu od 0 Hz do 300 GHz in se uporabljajo za elektronski nadzor blaga (EAS), radiofrekvenčno razpoznavanje (RFID) in podobne namene. Odločitev, po kateremu standardu je potrebno izvesti določeno meritev, je lahko odvisna od naročnika, ki želi imeti določeno meritev izvedeno po točno določenem standardu, v praksi pa je zaradi nepoznavanja problematike odločitev o tem večinoma prepuščena izvajalcu meritev. Pri tem je pomembno, da izvajalec standarde pozna in se odloči za tisti standard in s tem povezane tiste merilne metode, ki so namenjeni za merjenje vira in bodo zato podali ustrezne rezultate. 6.3. Ocenjevanje tveganja Ocena tveganja je bistveni sestavni del izjave o varnosti, to je listine, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, izvedbo ocenjevanja tveganja pa zahteva že Zakon o varnosti in zdravju pri delu (UL RS, 43/2011). Glede na zakonodajo mora oceno tveganja izdelati stran 12 od 16 vsak delodajalec, v njej pa opredeli tveganja ter način in ukrepe za njegovo zmanjševanje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. V splošnem se za ocenjevanje tveganja za posamezen dejavnik uporabljajo različne metode. Specifičen standard, pripravljen posebej za ocenjevanje tveganja zaradi izpostavljenosti EMS na delovnem mestu, je standard SIST EN 50499:2009, za osebe z medicinskimi vsadki pa sta bila pripravljena standarda SIST EN 50527-1:2010 ter EN 50527-2-1:2011. Za optična sevanja posebnega standarda za ocenjevanje ni, a že standardi iz družine SIST EN 14255 določajo nekaj splošnih načel o ocenjevanju tveganja. Ocenjevanje tveganja po prej omenjenih standardih pa je usmerjeno zgolj v primerjanje izmerjenih oziroma kako drugače določenih vrednosti s predpisanimi vrednostmi, drugih vidikov ocenjevanja tveganja pa se ne dotika. Ko namreč določimo izpostavljenost zaposlenih, je naslednji korak vrednotenje te izpostavljenosti oziroma določanje tveganja. V Sloveniji je med najbolj razširjenimi metodami metoda s točkovanjem, kjer se posameznemu dejavniku tveganja s pomočjo tabele določi številčna vrednost tveganja, ki je med 1 in 5. Višja kot je vrednost, višje je tveganje. V spodnji tabeli so podani kriteriji, kako bi lahko točkovali posamezno situacijo v primeru izpostavljenosti EMS, slika pa to prikazuje v grafični obliki. vrsta tveganja 1 2 3 4 stanje izpostavljenost pod izvedenimi mejnimi vrednostmi ali mejnimi vrednostmi za prebivalstvo oziroma drugače ugotovljeno, da EMS ne more predstavljati tveganja za zaposlene, delovno mesto je v skladu s tabelo 1 standarda SIST EN 50499 izpostavljenost nad mejnimi vrednostmi za prebivalstvo, a pod izvedenimi mejnimi vrednostmi za zaposlene, opravljene so meritve oziroma izračuni, izdelana je ocena tveganja, izvedeno je usposabljanje za varno delo z viri EMS izpostavljenost nad izvedenimi mejnimi vrednostmi za zaposlene, a pod mejnimi vrednostmi za zaposlene, opravljene so meritve oziroma izračuni, izdelana je ocena tveganja, zagotovljen je zdravstveni nadzor, izvedeno je usposabljanje za varno delo z viri EMS Sicer R0 0 3 4 5 Slika 3: Prikaz udorne globine optičnih sevanj v očesu in v koži Pri ocenjevanju tveganja je bistveno, da se upoštevajo tisti dejavniki, ki dejansko povzročajo tveganje. V primeru neionizirnih sevanj, ki jih človek v veliki meri ne zaznava in ki lahko nimajo takojšnih škodljivih učinkov, to ni tako samoumevno kot pri nekaterih drugih dejavnikih tveganja, zato je v pomembno, da so tisti, ki ocenjevanje tveganja izvajajo, ustrezno usposobljeni, da znajo identificirati vire tveganja. Velikokrat se ocenjevanje tveganja nato lahko izvede že na podlagi podatkov proizvajalcev vira, kar dopušča tudi zakonodaja, velikokrat pa so za ocenjevanje tveganja potrebne tudi meritve, ki naj jih izvedejo akreditirane institucije z ustrezno usposobljenim osebjem. stran 13 od 16 7. UKREPI VARSTVA PRED NEIONIZIRNIMI SEVANJI Ko se v oceni tveganja ugotovi, da so potrebni ukrepi, je že v sklopu ocene tveganja potrebno določiti tako odgovorne osebe kot roke za izvedbo ukrepov. Ukrepi so različni, njihov namen pa je zmanjšati tveganja na sprejemljivo raven oziroma zmanjšati nepotrebna tveganja na minimum. V procesu izvajanja ukrepov in nadzora nad njimi so v ta proces vključeni tako vodstvo podjetja kot pooblaščenci za varnost in zdravje ter vsi zaposleni. Za dosego cilja ustrezne varnosti in zdravja na delovnem mestu je potrebno doseči vzajemno sodelovanje vseh ključnih oseb znotraj podjetja - tako delavcev pri virih sevanja, vzdrževalcev, drugih pooblaščenih oseb, vodstva kot tudi odgovornih za varnost pri delu. Če ne bo potrebnega medsebojnega sodelovanja za dosego želenega cilja, se postavlja pod vprašaj tudi uspeh celotne izvedbe ukrepov varstva pred EMS in optičnimi sevanji. Glede na ugotovitve o škodljivosti sevanj je nujna vzpostavitev zaščitnih ukrepov. Ločimo tri vrste zaščitnih ukrepov: tehnični, administrativni in organizacijski. Pri izbiri ustreznih ukrepov se ravnamo po pravilu, da tveganja najprej odpravljamo pri viru tveganja, ko to ni mogoče oziroma neupravičeno, pa se preprečevanja tveganja lotevamo tudi s pomočjo ukrepov, ki temeljijo na uporabi osebne varovalne opreme. Tehnična zaščita je zelo zanesljiva in učinkovita, zato je eden prvih ukrepov, ki se ga poslužimo. Tehnične zaščitne ukrepe izvajamo pri izvoru samem. Če to ni mogoče, se izvaja z zasloni na poti širjenja sevanja, s preprečevanjem dostopa do vira, z zmanjšanjem moči vira ali zaustavitvijo vira in podobno. Zelo pomemben tehnični ukrep so meritve sevalnih obremenitev, saj šele te ponudijo vpogled v dejanske sevalne obremenitve in tudi odločajo o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Ko je poskrbljeno za tehnične zaščitne ukrepe poskrbimo še za administrativne zaščitne ukrepe. Med administrativne zaščitne ukrepe sodijo: ustanovitev delovne skupine za izpostavljenost sevanjem, priprava internih vodil o delu z viri sevanja, vodenje podatkov o virih, postavitev opozorilnih znakov, avtorizacija dostopa in hierarhija pristojnosti, določitev in spremljanje časa izpostavljenosti, prilagoditev delovnih procesov in upravljanje solokacij. Namen delovne skupine za izpostavljenost sevanjem je zagotoviti sodelovanje vseh vpletenih v zagotavljanje varnega delovnega okolja. Zato so v delovno skupino vključeni posamezniki iz vseh segmentov podjetja, tako iz vodstva kot iz službe za varnost in zdravje pri delu in predstavniki zaposlenih. Z namenom dostopa do podatkov, informiranja zaposlenih ter vodenja ustrezne politike ravnanja z viri sevanja ter izvajanjem nadzora nad izpostavljenostjo, služba za varnost in zdravje pri delu ob sodelovanju z eksperti s področja EMS pripraviti interna vodila za varno delo z napravami, ki so vir EMS. Delodajalec za svoje lokacije in lokacije, kjer gostuje ali kjer delavci redno ali periodično opravljajo svoja dela, vodi evidenco virov in sevalnih moči na lokaciji. Evidenca virov mora biti dostopna in razumljiva delavcem, ki delajo s temi viri oziroma imajo pooblastilo, da lahko vstopajo v neposredno bližino teh virov. Organizacijski ukrepi so povezani z usposabljanjem delavcev, dostopom od informacij ter problemom solokacij. Dela in naloge v bližini virov lahko opravljajo le ustrezno kvalificirano osebje z opravljenim usposabljanjem s področja neionizirnih sevanj. Ustrezno strokovno usposobljeno osebje se mora zavedati vseh potencialnih nevarnosti ter biti usposobljeno, da pravilno uporablja osebno varovalno opremo. Poseben primer predstavljajo solokacije, kjer je bistvenega pomena zagotavljanje izmenjave podatkov med vsemi prisotnimi na lokaciji. V primeru solokacij je potrebno storiti kar največ, da se oblikujejo skupni postopki, ki jih morajo spoštovati vsi delavci, ki so pooblaščeni za vstop v objekt oziroma v bližino virov sevanja. To bo zavarovalo njihove interese in zagotovilo varnost, prav tako pa tudi vse zaposlene, ki se zadržujejo na območju z viri sevanja. Uskladiti je treba ukrepe varstva pred neionizirnimi sevanji in tako zagotoviti varno vzdrževanje in delo v bližini virov. Zagotoviti je potrebno, da delavci pred dostopom v bližino virov sevanja preverijo, kateri viri so prisotni na lokaciji – tako lastni delavci kot tudi zunanji izvajalci in gostujoči. Za to je potrebno voditi evidenco virov, kjer so navedeni bistveni podatki o virih. Osebna varovalna oprema je zadnji ukrep v vrsti ukrepov, vendar je njena uporaba pogosto priporočljiva in tudi potrebna. Osebna varovalna oprema za optična sevanja je precej pogosta, lahko dostopna in tudi zelo učinkovita. Precej drugače je pri osebni varovalni opremi za EMS, saj za področje nizkih frekvenc praktično ne obstaja, še posebej v primeru izpostavljenosti magnetnemu polju. Za področje visokih frekvenc pa se danes že dobi ustrezno varovalno opremo, ki je tudi precej učinkovita. Zaščitne obleke, halje, pregrinjala, zasloni, rokavice in čevlji iz metalizirane tkanine ali tkanine s prevodnimi vlakni občutno zmanjšajo vplive stran 14 od 16 visokofrekvenčnih sevanj. Nepogrešljiva so tudi zaščitna očala iz poliranega stekla z metaliziranim slojem svinčevega oksida ali stekla z mrežico iz bakra. Posebno zaščitno obleko iz tkanine s prevodnimi, imenovano EMSafe, smo razvili tudi na INIS-u. Zaščitna obleka EMSafe je namenjena vsem, ki potrebujejo zaščito pred visokofrekvenčnimi EMS. Še zlasti je namenjena delavcem, ki so izpostavljeni visokim sevalnih obremenitvam v telekomunikacijah (radijski in televizijski oddajniki, oddajniki mobilne telefonije), delavcem na radarskih sistemih in delavcem v industriji, ki uporabljajo stroje za visokofrekvenčno varjenje, segrevanje in obdelovanje materialov. Laboratorijske meritve slabljenja zaščitne obleke EMSafe, ki jih je izvedel akreditirani inštitut, so pokazale na slabljenje med 11 in 13 dB v področju visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj med 10 MHz in 10 GHz. Poseben primer zaščite, o katerem se danes sicer zelo veliko govori, na delovnem mestu pa nanjo kar pozablja, je zaščita pred soncem. Potrebno je poudariti, da količina UV sončnega sevanja z leti narašča, osnovna zaščita pa se priporoča že pri minimalni izpostavljenosti UV sončnemu sevanju, ko UV indeks znaša od 2 do 3. Pri zaščiti pred soncem se daje prednost naravni zaščiti, to je senca, obleka, pokrivalo in očala. Šele v primeru nezadostne ali otežene naravne zaščite se uporablja zaščitne kreme. Vse te zaščitne aktivnosti pa naj povezuje zdravstveni nadzor. Sproti naj se s kontrolnimi pregledi nadzoruje zdravstveno stanje izpostavljenih oseb. Zelo pomembno je natančno vodenje statističnih podatkov izpostavljenih. Gre za zbiranje rezultatov meritev o poljskih jakostih, trajanju izpostavljenosti, vrsti dela in fizikalnih parametrih. Na podlagi teh rezultatov so potem možni zaključki in kasnejše epidemiološke raziskave. Sproti, vsaj enkrat letno s kontrolnimi pregledi, naj se nadzoruje zdravstveno stanje izpostavljenih oseb. S pomočjo zdravstvenega nadzora se lahko odkrijejo zgodnji znaki in simptomi bioloških učinkov še preden le-ti resneje ogrozijo zdravje. Voditi je treba statistiko o zdravstvenem stanju zaposlenih pri izvorih EMS (tudi o manj izrazitih zdravstvenih težavah, potrebni so redni zdravstveni pregledi). Potrebno je predpisati postopke oziroma standardizirati preglede. Ker obstaja velika praznina na področju zakonsko predpisanega nadzora nad poklicno izpostavljenostjo EMS v Sloveniji, je obstoječi sistem zdravstvenega nadzora šele v svoji začetni fazi. Še tako dobri zaščitni ukrepi pa niso učinkoviti, če se jih ne izvaja oziroma ne uporablja. Posebno pozornost je zato potrebno posvetiti sprejemljivosti zaščitnih ukrepov, tako da njihovo izvajanje ali uporaba postaneta rutinska. Pri osebni varovalni opremi (obleka, pokrivala, očala,…) je poleg učinkovitosti potrebno gledati tudi na izgled, material, barvo in pravilno velikost za vsakega posameznika. stran 15 od 16 8. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • VIRI ICNIRP. Guidelines on Limits of Exposure to Static Magnetic Fields. Health Physics 96(4): 504-514, 2009. ICNIRP. Guidelines for limiting exposure to time-varying electric, magnetic, and electromagnetic fields (up to 300 GHz). Health Phys 74: 494-522, 1998. ICNIRP. Statement on the "Guidelines for limiting exposure to time-varying electric, magnetic and electromagnetic fields (up to 300 GHz). Health Physics 97(3):257-259; 2009. ICNIRP. Guidelines for Limiting Exposure to Time-Varying Electric and Magnetic Fields (1 Hz – 100 kHz). Health Physics 99(6): 818-836, 2010. ICNIRP. Guidelines for Limiting Exposure to Electric Fields Induced by Movement of the Human Body in a Static Magnetic Field and by Time-Varying Magnetic Fields below 1 Hz. Health Physics 106(3):418-425; 2014. ICNIRP. Guidelines on limits of the exposure to ultraviolet radiation of wavelengths between 180 nm and 400 nm (incoherent optical radiation. Health Physics, 87:171-186, 2004. ICNIRP. Guidelines on Limits of Exposure to Incoherent Visible and Infrared Radiation. Health Phys 105(1):7496; 2013. ICNIRP. ICNIRP statement on far infrared radiation exposure. Health Physics, 91:630-645, 2006. ICNIRP. Guidelines on Limits of Exposure to Laser Radiation of Wavelengths between 180 nm and 1,000 µm. Health Phys 105(3):271-295; 2013. Direktiva 2004/40/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje, ki se nanašajo na izpostavljenost delavcev tveganju, ki izhajajo iz fizikalnih dejavnikov (elektromagnetna polja) (18. individualna direktiva v smislu prvega odstavka 16. člena direktive 89/391/EGS), UL EU L 159, 2004 Direktiva 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES. UL EU L179. Direktiva 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (19. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS). Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem. UL RS 34/2010. SIST EN 50499:2009. Postopki ocenjevanja izpostavljenosti delavcev elektromagnetnim sevanjem. 2009 SIST EN 50527-1:2010. Postopek ocenjevanja izpostavljenosti delavcev z aktivnimi medicinskimi vsadki elektromagnetnim poljem - 1. del: Splošno. 2010 SIST EN 50527-2-1:2011. Postopek ocenjevanja izpostavljenosti delavcev z aktivnimi medicinskimi vsadki elektromagnetnim poljem - 2-1. del: Specifično ocenjevanje pri delavcih s srčnimi spodbujevalniki. 2011 SIST EN 14255-1:2005 - Merjenje in ocenjevanje izpostavljenosti oseb inkoherentnemu optičnemu sevanju – 1. del: Ultravijolično sevanje »umetnih« svetlobnih virov na delovnem mestu SIST EN 14255-2:2006 - Merjenje in ocenjevanje izpostavljenosti oseb inkoherentnemu optičnemu sevanju - 2. del: Vidno in infrardeče sevanje svetlobnih virov na delovnem mestu Maila Heitanen, Anna-Maija Hämäläinen, and Patrick von Nandelstadh, Electromagnetic fields in the work environment, Helsinki: Finnish Institute of Occupational Health, 2002. J. Bolte and M. Pruppers, Electromagnetic fields in the working evironment, Ministry of Social Affairs and Employment (SZW), 2006. Kos B, Valič B, Kotnik T, Gajšek P. Poklicna izpostavljenost elektomagnetnim sevanjem. Elektroteh. Vestn. 77: 200-207, 2010 CELOVITA REŠITEV NA PODROČJU VARSTVA PRED NEIONIZIRMI SEVANJI Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) je kot neodvisna in nevladna organizacija registrirana za raziskave in razvoj na interdisciplinarnem področju problematike neionizirnih sevanj (NIS). V okviru INIS deluje skupina, ki je usposobljena za najzahtevnejše razvojnoraziskovalne naloge s področja tehniškega, administrativnega, pravnega in zdravstvenega nadzora nad NIS. Ker smo mednarodno priznana institucija na področju varstva pred neionizirnimi sevanji, smo s strokovnim kadrom, mednarodnimi povezavami in laboratorijsko opremo vrhunsko usposobljeni, da odgovorimo na vsa vaša vprašanja glede problematike EMS v bivalnem in delovnem okolju. Dejavnosti • merjenje elektromagnetnih sevanj (EMS) v frekvenčnem območju od 0-40 GHz; • merjenje optičnih sevanj od 200 do 3000 nm - (infrardeča sevanja, vidna svetloba in ultravijolična sevanja) • izobraževanje s področja vplivov neionizirnih sevanj na biološke sisteme • 2D in 3D modeliranje sevalnih obremenitev v okolju • modeliranje sevalnih obremenitev v bioloških strukturah v smislu določitve gostote toke in absorbirane energije v človekovem telesu • ocenjevanje obstoječega stanja delovnega in bivalnega okolja zaradi sevalnih obremenitev NIS; • svetovanje pri tehničnih in administrativnih zaščitnih ukrepih; • izvajanje presoj vplivov virov elektromagnetnih sevanj na okolje; • preučevanje možnih negativnih bioloških učinkov v delovnem in bivalnem okolju; • svetovanje pri načrtovanju novih virov sevanj in tehnoloških rešitev z uvajanjem razumnih preventivnih ukrepov. • izvajanje nalog iz področja varnosti in zdravja pri delu predvsem iz vidika elektromagnetnih in optičnih sevanj na delovnem mestu Reference • opremljenost z vrhunsko merilno procesno opremo za merjenje neionizirnih sevanj (elektromagnetna in optična sevanja) kakor tudi s programsko opremo za modeliranje morebitnih vplivov sevanj na človeka in okolje; • koordinacija projekta Forum EMS; • nacionalni koordinator v okviru projekta COST 0704 o bioelektromagnetiki • članstvo v mednarodnem svetovalnem odboru globalnega projekta o EMS, ki ga vodi • Svetovna zdravstvena organizacija (WHO); • članstvo v upravnem odboru evropskega združenja za bioelektromagnetiko (EBEA) ; • sodelovanje v številnih mednarodnih organizacijah s področja NIS (WHO, BEMS, IEEE, • COST, NATO Research Initiative, CENELEC); • sodelovanje s priznanimi raziskovalnimi institucijami (US Airforce Research Lab, Microwave Consulting Limited); • prek 3000 izvedenih projektov o ugotavljanju čezmernih sevalnih obremenitev v delovnem in bivalnem okolju ter izvedenih presoj vplivov različnih virov elektromagnetnih sevanj na okolje; • prek 200 objav v znanstveni in strokovni periodiki s področja NIS. Pooblastila AKREDITACIJA 1. S strani Slovenske akreditacije akreditirani organ za izvajanje meritev EMS v območju od 0 do 40 GHz (LP-059) 2. S strani Slovenske akreditacije akreditirani organ za izvajanje meritev optičnih sevanj v območju od 200 do 3000 nm (LP-059) POOBLASTILO MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR 1. Pooblastilo št. 35459-1/2009 za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire nizkofrekvenčnega in visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja. 2. Pooblastilo št. 68-73/03 za izdelavo presoj vplivov na okolje zaradi obremenjevanja z emisijami elektromagnetnih sevanj. 3. Smo nosilci pooblastila za okoljskega izvedenca POOBLASTILA MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE 1. Pooblastilo 1865-4/2010-2 za izvajanje usposabljanja osebja v solarijih. 2. Pooblastilo 1865-12/2010-3 za izvajanje meritev optičnega sevanja solarijev. POOBLASTILO MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE 1. Pooblastilo za opravljanje periodičnih in drugih preiskav fizikalnih škodljivosti v delovnem okolju Več informacij: Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) Naslov: Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana Portal INIS: www.inis.si e-mail: [email protected] Telefon: + 386 1 568 2733 Z izjemno hitrim razvojem novih tehnologij se človekovo bivalno in delovno okolje temeljito spreminjata. Umetno ustvarjena elektromagnetna sevanja (EMS) danes po jakosti že bistveno presegajo naravna. Številne raziskave kažejo, da lahko EMS nad določenim pragom jakosti negativno vplivajo na zdravje. Pri tem predstavljajo otroci in nosečnice potencialno še posebno izpostavljeni ciljni skupini. Problem predstavlja tudi poklicna izpostavljenost v telekomunikacijah (radiodifuzni oddajniki, mobilna telefonija), industriji (obdelovanje materialov z induktivnim in kapacitivnim segrevanjem) ter medicini (elektrokirurgija ter fizioterapija), kjer so delavci lahko izpostavljeni visokim, celo čezmernim sevalnim obremenitvam. Ker je potrebno v primerih čezmerne izpostavljenosti ukrepati v smislu uporabe osebnih zaščitnih sredstev, smo na INIS razvili posebno zaščitno obleko EMSafe, ki je izdelana iz posebne tkanine z vgrajenimi kovinskimi vlakni. Kovinska vlakna v tkanini delujejo kot Faradayeva kletka in tako ustvarjajo zaščito pred elektromagnetnimi sevanji. PRINCIP DELOVANJA Za zmanjševanje elektromagnetnega sevanja se najpogosteje uporabljajo kovinski zasloni in mreže. Najučinkovitejši način je popolni kovinski oklop ali tako imenovana Faradayeva kletka. Ta princip izrablja tudi obleka EMSafe, saj je narejena iz posebne tkanine z vgrajenimi kovinskimi vlakni, ki sestavljajo kovinsko mrežo okrog osebe in tako ščitijo osebo pred elektromagnetnimi sevanji. KOMU JE OBLEKA NAMENJENA Zaščitna obleka EMSafe je namenjena vsem, ki potrebujejo zaščito pred elektromagnetnimi sevanji. Še zlasti je namenjena delavcem, ki so izpostavljeni visokim sevalnih obremenitvam v telekomunikacijah (radijski in televizijski oddajniki, oddajniki mobilne telefonije), delavci na radarskih sistemih in delavci v industriji, ki uporabljajo stroje za visokofrekvenčno varjenje, segrevanje in obdelovanje materialov ter delavci v medicini (elektrokirurgija ter fizioterapija). OBMOČJE IN UČINKOVITOST ZAŠČITNE OBLEKE Laboratorijske meritve slabljenja zaščitne obleke EMSafe, ki jih je izvedel akreditirani inštitut, so pokazale na slabljenje med 11 in 13 dB v področju visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj med 10 MHz in 10 GHz. Več informacij in prodaja Inštitut z neionizirna sevanja Pohorskega bataljona 215 / 1000 Ljubljana 01/568 27 32 [email protected] / www.inis.si IDA 2 Analizator in lokator RF motenj IDA 2 je ultimativni prenosni analizator in lokator radiofrekvenčnih motenj. Združuje vse kar se pričakuje od najzmoglivejše laboratorijske opreme za tovrstno analizo: sprejemnik, detektor, spektralni analizator, signalni anlizator in triangulacijsko programsko opremo. Univerzalnost instrumenta se najbolje izkaže tam kjer se motnje pojavljajo, to je na terenu, kjer se instrument izkaže s svojo zanesljivostjo, hitrostjo, razčlenjeno analizo ter vrednotenjem in lociranjem signalov. Glavne lastnosti IDA 2: • • • • • • • • • • 6 načinov delovanja: Spectrum, Direction Finding, Level Meter, Multi-Channel Power, Scope, I/Q Analyzer Frekvenčno območje: 9 kHz do 6 GHz Izjemna hitrost: 12 GHz/s Časovna resolucija: 32 ns Izjemna občutljivost: NF 7 dB Vgrajena GPS in kompas smartDF za lociranje virov I/Q analiza v realnem času Nizka teža: < 3kg Ergonomska oblika