1. No category

S099
Monitoring padavinskih voda v
razcepu Škurinje na obvoznici Reka
stormwater runoff monitoring on škurinje
junction of rijeka bypass
Zdeslav karlovac, dipl. inž. geologije, Hrvatske autoceste - održavanje i naplata cestarine d.o.o., [email protected]
Josip rukavina, dipl. inž. grad., mag. ing. aedif., Komunalno društvo Vodovod i kanalizacija d.o.o., [email protected]
Sergije babić, dipl. inž. grad., Građevinski fakultet Rijeka, [email protected]
Iz hrvaškega jezika prevedla: Petra
kralj marhold
ključne besede: cesta, onesnaženje, padavinske
vode, monitoring, ravnanje s padavinskim odtokom
keywords: highway, pollution, stormwater runoff,
monitoring, stormwater runoff management
Eden osnovnih ciljev poslovanja družbe Hrvatske
autoceste - održavanje i naplata cestarine (HACONC) d.o.o. je s preventivnimi ukrepi preprečiti in
zmanjšati negativne vplive svojih dejavnosti na
okolico in jih obvladovati v sprejemljivih mejah.
Z namenom izboljšanja zaščite okolja smo v sodelovanju z Gradbeno fakulteto in komunalnim
podjetjem Vodovod in kanalizacija iz Reke začeli
s programom monitoringa količine in kvalitete
padavinskih voda s cest v razcepu Škurinje, ki je
lociran na obvoznici Reka. Predstavljen program
bo omogočal kvalitetno oceno onesnaževanja
padavinskih voda z avtoceste, ki se bo lahko z
manjšimi prilagoditvami preračunal za druga
podobna območje.
Prenos znanja, tehnologij in izmenjava izkušenj s stroko s tega področja v svetovnem merilu
bodo tvorili tako kvalitetno osnovo za boljše
ravnanje s padavinskimi vodami kot tudi za
vzdrževanje odvodnega sistema. Pridobljena
znanja in osvojene tehnologije se bodo uporabili
kot osnova za izdelavo elektronske baze podatkov o celotnem odvodnem sistemu. Poleg tega
bo vodstvo družbe pridobilo podatke, ki bodo
osnova za sprejemanje strateških odločitev, ki
so povezane z vzdrževanjem odvodnega sistema
in ravnanjem s padavinsko vodo.
One of main goals business goals of Croatian
Motorways - Maintenance and Tolling Ltd. is
to prevent or diminish negative effects of its
activities on the environment and reduce them
on acceptable level and therefore contribute
to clean environment. Due to improvement of
4
ekolist 11
članki
environmental protection measures, stormwater runoff monitoring program on Škurinje
junction of Rijeka bypass was initiated in cooperation with Rijeka Civil Engineering Faculty
and communal company Vodovod i kanalizacija form Rijeka. This program will enable high
quality estimation of pollution from stormwater runoff which could, with minor corrections,
be applied on whole concession area. Transfer
of knowledge and technology and experience
exchange with leading experts in this area will
create a base for an upgrade of stormwater
management and drainage maintenance. Acquired knowledge and acquired technologies
will be used as a base in creating of electronic
database for drainage system. This database
will be used for rationalization of drainage system maintenance expenses. It will also create
a good base for top management’s strategic
decisions on drainage system maintenance and
stormwater management.
Uvod
Vse vrste voda na prometnicah je potrebno imeti pod
stalnim nadzorom zaradi zaščite prometnic pred negativnim delovanjem voda na varnost prometa, trajnost ceste in sočasnega upoštevanja varstva okolja in
hidroloških izhodišč območij, ki jih cesta prečka.
Zanesljiva in učinkovita odvodnja prometnic je pomembna zaradi varnega odvijanja prometa in zagotavljanja stabilnosti cestnega telesa. S pravilnim
določanjem geometrije vozne površine se zagotavlja
hiter odvod padavinskih voda s cest. S pravilnim dimenzioniranjem vseh elementov odvodnega sistema
pa se prepreči zastajanje padavinskih voda na cesti,
s čimer se izboljšuje prometna varnost.
Največji del onesnaženja s prometnic se spere s padavinsko vodo, zato le-ta predstavlja nevarnost za okolje,
zlasti za njene sprejemnike. Družba HAC-ONC d.o.o.
vzdržuje reško obvoznico, ki prečka prispevna območja
virov pitne vode za mesto Reka. Ti viri so največja in
najpomembnejša drenažna cona v Primorsko-goranski
županiji. Glavni cilj družbe HAC-ONC d.o.o. je s preventivnimi ukrepi gospodarjenja in upravljanja z AC
(avtocestami), kjer je možno, preprečiti in/ali ublažiti
negativne vplive delovanja na okolje oz. le-te znižati na
sprejemljivo raven. Družba HAC-ONC d.o.o. sprejema
odločitve o upravljanju z okoljem skladno s standardom ISO 14001:2004. Glede na zahteve standarda se
izvaja stalna kontrola in uvajajo izboljšave programa
za odvajanje in čiščenja padavinskih voda s cest.
V sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo iz Reke in
komunalnim podjetjem Vodovod in kanalizacija iz
Reke smo začeli s programom monitoringa količine
in kvalitete padavinskih voda v razcepu Škurinje na
reški obvoznici. Da bi lahko primerno zaščitili sprejemnike padavinskih voda z AC, je potrebno poznavanje
vseh lastnosti odvodnega sistema, posebej kvaliteto
in količino padavinskih voda s cest. Na osnovi teh
podatkov lahko pripravimo kvaliteten in učinkovit
program ravnanja s padavinskimi vodami.
Osnovne značilnosti
padavinskega odtoka
Z izgradnjo prometnic se v okolju ustvarja neprepustne površine, padavinam se zmanjša možnost
infiltracije v tla, manjša je evapotranspiracija, saj se
večina padavin pretvori v padavinski odtok. Izgrajene neprepustne površine se projektirajo tako, da
se padavinske vode čim hitreje odvede z njih. S tem
se poleg povečanja volumna odtoka povečajo tudi
konice obremenitev; zmanjšuje pa se čas transporta
do vodotoka kot tudi čas, potreben za odtok voda
zbranih v času padavinskega dogodka.
Spremembe v hidrologiji zaradi izgradnje prometnice
so lahko sledeče:
• Povečanje koničnih obremenitev (2 do 5-krat)
• Povečanje volumna padavinskih voda
• Zmanjšanje časa, potrebnega za odvod padavinskih
voda do sprejemnika
• Povečanje pogostosti in obsega poplav
• Zmanjšanje toka vode v času sušnih obdobij (izgube
baznega toka)
• Povečanje hitrosti toka vode
Z manjšanjem kapacitete ponikanja in odsotnostjo
površinske vegetacije izgine pomemben mehanizem
odstranjevanja onesnaževal, s tem pa več onesnaževal konča v odvodniku.
Glavni izvor onesnaževal so vozila, usedanje delcev iz
zraka in vode. Pomembno nevarnost za okolje predstavljajo tudi havarije v obliki razlitja goriv, olj, maziv
in drugega onesnaženja kot posledica prometnih
nesreč. Poleg tega je pomembno tudi zimsko vzdrževanje cest (posip soli in peska) in vzdrževanja na
splošno (uporaba herbicidov za preprečevanje rasti
plevela, ipd.). Od navedenega imajo največji vpliv na
vrsto in koncentracijo onesnaževal lastnosti prometa,
usedanje delcev iz zraka, načini vzdrževanja kot tudi
raba prostora.
Zaradi velikega števila in tipov difuznih izpustov je
tako padavinski odtok kot druge razpršene izvore
onesnaževanja težko nadzirati. Čeprav padavine
učinkovito spirajo onesnaževala s površine ceste in
krajši razmik med padavinskimi dogodki rezultira
k manjšim koncentracijam onesnaževal v odtoku,
so nihanja v količini onesnaževal odvisna tudi od
odstranitev grobih delcev preko turbulence zraka, z
izparevanjem in oksidacijo pa se zmanjšuje medsebojna odvisnost trajanja sušnih obdobij in koncentracija onesnaževal.
Intenziteta padavin znatno vpliva na vrsto in koncentracijo onesnaževal v padavinskem odtoku, saj se
mnoga onesnaževala vežejo na sedimente v vodi, ki
so bolj mobilni v času intenzivnega spiranja. Zato so
največje koncentracije onesnaževal večinoma povezane s prvim valom naliva (t. i. first flush efekt), posebej
v prvih 30–60 minut odtoka. Velika variabilnost v
sestavi in koncentracijah onesnaževal v površinskem
odtoku je posledica raznovrstnosti izvorov snovi in
kompleksnosti odtoka. Upravljanje s temi vodami
je zato velik izziv. Za kontrolo in preprečevanje onesnaževanja okolja s padavinskimi vodami s cest se
uporabljajo najboljši postopki upravljanja, ki so definirani kot izbrane metode, merila in prakse, ki vodijo
k nadzoru razpršenih virov onesnaževanja (Jakobsen
s sod., 2010). Za doseganje zadostne kontrole je nujno potrebno poznavanje kot tudi pravilno delovanje
celotnega odvodnega sistema.
Reška obvoznica
Obvoznica, ki vodi mimo mesta Reka, se razteza
od razcepa Orehovice do razcepa Matuljev. Skupna
dolžina odseka meri 8,85 km in pripada avtocesti
A7 Rupa–Križišće. Z odcepi, ki vodijo v smeri Trsta,
Ljubljane, Zagreba in Splita predstavlja magistralno
cestno povezavo večjega mednarodnega pomena in
tvori del transevropske cestne povezave (slika 1).
Odvodni sistem obvoznice je prilagojen konfiguraciji
terena in drugim elementom trase, in sicer je razdečlanki
ekolist 11
5
grožnja za sprejemnike. S ciljem izboljšanja stanja
okolja smo v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo iz Reke in komunalnim podjetjem Vodovod in
kanalizacija iz Reke začeli z monitoringom količine
in kvalitete padavinskih voda na odcepu Škurinje na
omenjeni obvoznici.
Slika 1. Lokacija razcepa Škurinje na obvoznici Reka
(vir: Arhiv družbe HAC-ONC d.o.o.)
ljen na osem manjših podsistemov (Rječina, Kozala, 1.
Maj, Mihačeva Draga, Škurinje, Podmurvica, Krnjevo,
Diračje). Od slednjih le podsistem Diračje ni priključen
na obstoječ mestni sistem odvodnjavanja, temveč se
iz njega odvajajo padavinske vode preko lovilca olja
direktno v podtalje preko ponikalnih vodnjakov.
Z analizo prometa ob zaključku izgradnje obvoznice Reka, smo izračunali, da je PLDP (povprečni letni
dnevni promet) ca. 24.000 vozil in povprečni poletni
PLDP ca. 35.000 vozil. To pomeni, da je prometnica
precej obremenjena. Ker so vozila eden od glavnih
izvorov onesnaženja padavinskih voda, je po pričakovanjih tudi onesnaženje z onesnaževali precejšnje.
Dosedanje raziskave sicer niso potrdile neposredne
korelacije med PLDP in koncentracijo onesnaževal,
generalno gledano pa imajo padavinske vode s cest
z velikim PLDP večje koncentracije večine polutantov.
Sklenemo lahko, da so padavinske vode z obvoznice
Reka, četudi se odvodnjavajo v mestni sistem, resna
V sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo iz Reke, kot
relevantne znanstvene inštitucije na področju padavinskih voda in komunalnim podjetjem Vodovod in
kanalizacija iz Reke, ki deluje na področju celovitega
upravljanja z odvodnjavanjem obravnavane ceste,
je bilo zagotovljeno, da se k problematiki pristopi
celostno in sistemsko. V nalogo smo vključili tudi
družbo HAC-ONC d.o.o., s čimer smo zagotovili vse
predpostavke, ki vodijo k izboljšanju upravljanja s
padavinskimi vodami, ki zagotavljajo nadzor nad onesnaženjem padavinskih voda – skladno z najnovejšimi
znanstvenimi dognanji na tem področju, skladno z
dostopnimi tehnologijami in razpoložljivimi drugimi
viri. Vse to je toliko bolj pomembno, ker poteka obvoznica po občutljivem kraškem terenu, za katerega
je značilen hiter pretok vode skozi podzemne plasti.
Zaradi običajno tankega ali neobstoječega zgornjega
sloja samočistilne sposobnosti preko infiltracije ni ali
pa je zanemarljiva.
Obvoznica Reka prečka tudi prispevna območja virov pitne vode za mesto Reka. Območje je najbolj
pomemben in najbolj izdaten vir pitne vode v Primorsko-goranski županiji. Trasa poteka neposredno
nad izvirom Zvir in njegovo 1. cono zaščite ter 2. in 3.
cono sanitarne zaščite izvira, pa tudi v coni, v kateri
se zahtevajo določene druge omejitve (slika 2).
Legenda oznak:
Podatki o podzemnih vodah
Območja podzemne vode za vodooskrbo
Vir podzemne vode I. reda
Vir podzemne vode II. reda
Podzemna razvodnica med jadranskim in črnomorskim
prispevnim območjem
Podzemna razvodnica med prispevnimi območji nižjega ranga
znotraj osnovnega jadranskega prispevnega območja
Površinska razvodnica med prispevnimi območji nižjega ranga
znotraj osnovnega jadranskega prispevnega območja
Ostale oznake:
Območje podzemne vode za vodooskrbo v planinskem področju
Meja VVO virov ali skupin virov pitne vode z različno stopnjo
ogroženosti
Področje izven VVO virov pitne vode
Slika 2: Vodovarstvena območja virov pitne vode z vrisano traso obvoznice Reka
(Vir: Arhiv komunalnega podjetja Vodovod in kanalizacija d.o.o.)
6
ekolist 11
članki
Glavne značilnosti prispevnega območja tega vira
pitne vode, kot tudi vseh ostalih kraških prispevnih
območij, so prostrana zaledna območja s planinami,
ki so bogate s padavinami. Zaradi kompleksnih pogojev izvirov voda v območjih neprepustnih barier,
kot tudi vplivom delovanja morja, je značilna velika
občutljivost na različna onesnaženja. Izvor Zvir je
najbolj izdaten vir pitne vode na območju mesta
Reka. S to vodo se oskrbuje reško območje vse od
Rječine do Opatije. Skupaj z virom pitne vode Rječine
se pridobiva 90 % celotne vode, s katero upravlja
družba Vodovod in kanalizacija d.o.o. iz Reke. Učinkovita zaščita tako pomembnega vira pitne vode je
zato nujna.
Razcep Škurinje
Razcep Škurinje se nahaja na osrednjem delu obvoznice in je bil izbran za izvedbo monitoringa padavinskih voda s cest. Vsa dela je bilo možno izvesti
tako, da je bilo zagotovljeno nemoteno odvijanje
prometa na obvoznici.
Razcep Škurinje ima izgrajene vse priključne rampe.
Zbirni kanali padavinske vode s cest so bili izvedeni
tako, da so ob izgradnji preostale AC obratovali nemoteno in na njih tudi niso bila potrebna dodatna
dela. V manjši meri so bile potrebne le preureditve
nekaterih požiralnikov, na krajšem odseku pa je bila
obstoječa cev zamenjana z večjim profilom. Ker cesta
poteka skozi vplivna območja virov pitne vode, je
odvodnjavanje rešeno kot zaprt, neprepusten sistem.
Voda se pred iztokom v mestni mešani kanalizacijski
sistem čisti preko lovilca olja. Prispevno območje lovilca olja meri 29.630 m2, od tega 15.840 m2 pripada
tunelom, 13.790 m2 pa cesti. Sistem je razdeljen na
tri podsisteme, ki se tik pred vtokom na lovilec olja
združijo. Na tej lokaciji je večji raven plato, idealen
za izvedbo monitoringa.
Monitoring padavinskih voda
v razcepu Škurinje
Padavinske odpadne vode je podobno kot druge
razpršene vire onesnaženja težko kontrolirati zaradi
velikega števila in vrst difuznih izpustov. Učinkovit
nadzor izvorov teh onesnaženj zahteva učinkovito
načrtovanje, sprejemanje odločitev v smislu najboljših razpoložljivih tehnologij. Na podlagi tega
se lahko pripravi, načrtuje in izvede kvaliteten
program upravljanja z odpadnimi padavinskimi
vodami. Program upravljanja s temi vodami je kontinuiran proces nadzora in izboljševanja, razdeljen
na štiri faze:
Slika 3: Razcep Škurinje z odvodnim sistemom padavinske vode
(vir: Arhiv družbe HAC-ONC d.o.o.)
• pregled obstoječega stanja,
• kvantificiranje padavinskih voda, ocena količin in
vpliva onesnaževal,
• ocena alternativnih rešitev,
• razvoj in dopolnjevanje programa monitoringa.
Eden bistvenih delov vsakega programa upravljanja
s padavinskimi vodami je monitoring padavinskih
voda, saj je za primerno upravljanje ključno kar najboljše poznavanje kvalitete in količine odpadnih
voda. Ker so snovi v padavinskih vodah običajno
prisotne v nizkih koncentracijah, je pri analizi teh
snovi glavni problem detekcija in merjenje znotraj
določene natančnosti. Ob rezultatih analize je nujno
potrebno navesti tudi pogoje, v katerih je bilo izvedeno vzorčenje. Ti podatki so zaradi samih lastnosti
odpadnih padavinskih voda neprecenljivi pri interpretaciji rezultatov analiz. Monitoring padavinskih
voda na razcepu Škurinje je bil predviden v dveh
etapah – pripravljalni in izvedbeni.
Pripravljalna faza monitoringa padavinskih voda
na razcepu Škurinje
V pripravljalni fazi monitoringa na razcepa Škurinje
smo najprej izvedli zbiranje in analizo obstoječih podatkov o vseh elementih, ki bi lahko bili pomembni
za raziskavo. Na lovilcu olja smo predhodno izvedli
analize vode na vtoku in na iztoku iz lovilca olja. Rezultati so pokazali, da lovilec olja deluje skladno z
zahtevami po projektu, vzorci pa izpolnjujejo zahteve
za izpust v vodotok 2. reda. Žal te meritve niso vključevale splošnih meteoroloških podatkov, kot tudi ne
podatkov o pretoku vode, zato ni bilo možno določiti
masne obremenitve pretoka z onesnaževali.
Septembra leta 2009 smo očistili lovilec olja. Ta
datum smo vzeli kot referenčnega pri izvedbi monitoringa. Poleg pregleda razpoložljivih podatkov
smo izvedli tudi aerofotometrijo, na podlagi katere
je bil izdelan posnetek 3D točk s 3D prikazom področlanki
ekolist 11
7
čja in digitalni orto foto posnetek. Iz posnetkov smo
izdelali DMT (digitalni model terena). Pri tem smo
uporabili programsko orodje Bentley Power GEOPAK.
Hidravlično-hidrološki model smo izdelali s pomočjo
Bentley CivilStorm programskega paketa. Slednjega
smo uporabili za preračun in izdelavo modela vseh
elementov odvodnjavanja, od analize padavin, odtoka, zadrževanja padavinske vode ter tokov po ceveh
pod tlakom ali s prosto gladino.
obremenitve z onesnaževali v padavinski vodi za celotno obvoznico Reka. V pripravljalni fazi monitoringa
smo izvedli čiščenje celotnega odvodnega sistema,
vključno z lovilcem olja v razcepu Škurinje, izvedli smo
tudi vzorčenje mulja iz tega lovilca olja.
Ker smo želeli preveriti stanje, v katerem je odvodni
sistem, smo izvedli snemanje s TV kamero. Z meritvami smo zajeli 1744,58 metrov cevovoda, od tega smo
posneli 1616,97 metrov odvodnje in 184,36 metrov
drugih priključkov. S TV kontrolo smo ugotovili skupno 347 pomanjkljivosti na cevovodih in 15 na stranskih priključkih. Kritične odseke smo rekonstruirali,
posebej porušen odsek in odsek, zapolnjen z materialom, ki je ostal ob izgradnji obvoznice.
Za potrebe monitoringa padavinskih voda smo del
sistema odvodnje izkopali, na njem pa izgradili revizijske jaške, v katerih bo možno izvesti vzorčenje.
Dolgoročen cilj je, da bi se vzorčile padavinske vode
posebej za vse tri podsisteme odvodnje, ki se združijo
tik pred lovilcem olj in na iztoku iz lovilca olja.
V vsakem merskem jašku je vgrajena kineta pravokotnega U profila, na enem delu jaška pa je izvedena
trapezna zožitev, t. i. venturi kanal. V merske jaške
smo vgradili tlačne sonde proizvajalca SEBA, model
MDS Com 5, povezane s telekomunikacijami, in senzorje za sprožitev vzorčevalnika odpadnih voda. Po
vgradnji smo izvedli kalibriranje merilnih sond. Za
potrebe terenskega dela smo na lokaciji merskega
mesta namestili kontejner – mersko postajo, v kateri
skladiščimo vse potrebne materiale in v kateri lahko
opravimo vsa terenska dela. V kontejner smo vgradili tudi meteorološko postajo Rainwise MKIII, ki vse
podatke prenaša preko stabilne internetne povezave
v server, kjer se beležijo podatki.
Vzorčenje padavinskih voda smo izvedli z avtomatskim vzorčevalnikom Liquiport 2010 CSP 44
(Endress+Hauser), ki je povezan z merilcem pretoka
in jemlje vzorce v odvisnosti od pretoka. Tako bomo
z gotovostjo zajeli prvi val naliva, ki je običajno najbolj onesnažen s polutanti, pa tudi kasnejši dotok, iz
katerega bomo lahko razbrali upad koncentracij posameznih snovi. Iz rezultatov analiz vzorcev vode bomo
lahko določili povprečne koncentracije padavinskega
dogodka in masno obremenitev onesnaževala. Vse
podatke monitoringa bomo uporabili za kalibriranje
vzpostavljenega matematičnega modela za odtok
vode in DMT. S pomočjo modela bomo lahko ocenili
8
ekolist 11
članki
zona iskopa
zona zamjene cijevi
okna za uzorkovanje
Slika 4: Položaj merskih jaškov (vir: Arhiv HAC-ONC d.o.o.)
Slika 5: Pogled v merski jašek (vir: Arhiv HAC-ONC d.o.o.)
Izvedbena faza monitoringa padavinskih voda
v razcepu Škurinje
kriterijih in pogojih dela na odlagališčih odpadkov
(NN 117/07). Samo vrednosti za molibden so presegle mejne vrednosti za inertni odpadek, vrednosti za
nikelj so bile na sami mejni vrednosti iz pravilnika
(tabela 1).
Izvedbena faza monitoringa je v začetni fazi. Ocenjujemo, da se bo vzorčenje zaključilo v začetku leta
2015. Namen je, da se z vzorčenjem zajame različna
obdobja leta in različne padavinske dogodke (glede intenzitete, pogostosti). Tako bi dobili pregledno sliko o količinah in kvaliteti padavinskih voda,
ki bo omogočala kvalitetno oceno stanja voda na
opazovanem območju. Ob sočasni kalibraciji matematičnega modela bi lahko rezultate prenesli na
širše področje. Pri tem je uporaba GIS sistema nujna
tako zaradi obdelave velike količine podatkov kot
tudi zaradi preglednosti in možnosti združevanja
različnih tematskih podatkov. GIS s pomočjo novih
metod zbiranja in analiziranja podatkov omogoča
tudi statistične izračune, ki nadomeščajo tradicionalne statistične metode.
Izvedena analiza je pokazala, da obremenitve z onesnaževali niso precejšnje. To hkrati ne more biti relevanten podatek, ne da bi pri tem upoštevali tudi druge
vidike problematike, ki lahko vplivajo na rezultate.
V nadaljevanju programa bomo poskusili določiti
količine padavinskih voda v odvisnosti od intenzitete
padavin. Izdelali bomo hidrograme, ki nam bodo v
pomoč pri odločanju kdaj in koliko padavinske vode
zajeti pri vzorčenju, da bomo dobili reprezentativne
vzorce, s katerimi bomo lahko podali oceno obremenitev voda. Po analizi vzorčenja voda, ocene onesnaženja in učinkovitosti trenutnih ukrepov zaščite
pred onesnaženjem s padavinsko vodo, bomo sprejeli
odločitve o optimizaciji ravnanja s padavinsko vodo
– skladno z razpoložljivimi resursi. Na osnovi novih
znanstvenih dognanj bomo podali predloge izboljšanja obstoječega monitoringa.
28. 11. 2012 smo vzorčili sediment iz lovilca olja, kar
smo izvedli še pred njegovim čiščenjem. Predhodno
čiščenje je bilo izvedeno 2 leti poprej. Rezultati mulja
so pokazali, da so vzorci zadoščali kriterijem za odlaganje na deponije nenevarnih odpadkov, skladno s
Pravilnikom o načinih in pogojih odlaganja odpadkov,
parameter
metoda
enota mere
rezultat
pravilnik o načinu in pogojih
odlaganja odpadkov (nn 117/2007)
inerten odpadek
nenevarni odpadek
Suha snov
HRN ISO 11465:2004
%
51.04
Ostanek pri
HRN EN 12879:2005
% od s.s.
13.81
HRN ISO 10523:2012 en*
pH
8,06
Kloridi
HRN EN ISO 10304-1:2009
mg/kg s.s.
55
800
Fluoridi
HRN EN ISO 10304-1:2009
mg/kg s.s.
0.7
10
150
1000
20000
žarenju (550°C)
pH vrednost
Sulfati
>6
15000
HRN EN ISO 10304-1:2009
mg/kg s.s.
464
Fenolni indeks
HRN ISO 6439:1998
mg/kg s.s.
0.10
1
Topni organski ogljik
HRN EN 1484:2002
mg/kg s.s.
229
500
800
Skupne topne snovi
po navodilih proizvajalca
mg/kg s.s.
2340
4000
60000
0,5
2
100
inštrumenta
Arzen, As
HRN EN ISO 15586:2008
mg/kg s.s.
0.010
Barij, Ba
HRN EN ISO 15586:2008
mg/kg s.s.
1.980
20
Kadmij, Cd
HRN EN ISO 15586:2008
mg/kg s.s.
0.001
0,04
1
0,5
10
Skupni krom, Cr
HRN EN ISO 15586:2008
mg/kg s.s.
< 0.010
Baker, Cu
HRN EN ISO 15586:2008
mg/kg s.s.
0.450
2
50
Živa, Hg
AAS AMA 254 Hg
mg/kg s.s.
0.001
0,01
2
ASTM 1976
mg/kg s.s.
0.860
0,5
10
Nikelj, Ni
HRN EN ISO 15586:2008
mg/kg s.s.
0.040
0,4
10
Svinec, Pb
HRN EN ISO 15586:2008
mg/kg s.s.
0.020
0,5
10
Antimon, Sb
HRN EN ISO 15586:2008
mg/kg s.s.
0.560
0,06
0,7
Selen, Se
HRN EN ISO 15586:2008
mg/kg s.s.
< 0.010
0,1
0,5
Cink, Zn
SM 21 Ed.2005:3111 B
0.200
4
50
Molibden, Mo
th
mg/kg s.s.
Tabela 1: Rezultati vzorčenja mulja na lovilcu olja v razcepu Škurinje (vir: Arhiv HAC-ONC d.o.o.)
članki
ekolist 11
9
Zaključek
Z izgradnjo prometnic se v naravnem okolju poveča
delež neprepustnih površin, padavinskim vodam se
odvzame zmožnost ponikanja in evopotranspiracije,
večja količina padavin se spreminja v odtok. Večji del
onesnaževal spira padavinska voda s cest, kar posledično predstavlja nevarnost za okolje, predvsem za
sprejemnike teh voda.
Monitoring padavinskih voda v razcepu Škurinje bi
moral v prvi vrsti izboljšati spoznanja o dinamiki odlaganja in spiranja onesnaževal s cestnih površin in
tudi učinkovitosti odvodnega sistema na odstranjevanje onesnaževal. Neposredno korist bi imeli tako
uporabniki prometnic kot tudi širša javnost.
Pripravljalna faza monitoringa padavinskih voda na
omenjenem razcepu je zaključena in določene so vse
predpostavke, pomembne za uspešno nadaljevanje
zastavljenega projekta. Konkretnih sklepov o padavinski vodi še nimamo, zato bistvenih zaključkov ne
moremo podati, vendar že začetek tega projekta pomeni velik korak k zaščiti okolja.
teh voda, vse s ciljem boljše zaščite podzemnih voda,
morja, boljše izrabe javnih površin in življenja v urbanem okolju. Najpomembneje je, da se vsi udeleženci projekta v prihodnje lahko vključijo v podobne
projekte doma in na tujem. Vse navedeno ima en
sam končni cilj, to je kvalitetnejša in učinkovitejša
zaščita najpomembnejšega vira – vode, ki je obča
dobrina in osnovna nuja za življenje in razvoj družbe.
Brez vode ni življenja. Je dediščina, ki jo moramo
ohraniti in racionalno uporabljati. Onesnaževanje
voda je globalni problem. Upravljanje s kvaliteto
voda je nujno za vsako razvito družbo, saj je voda
nenadomestljiv vir. Ohranitev količine vode brez
ohranitve njene kvalitete nima smisla, zato je vsak
posameznik dolžan skrbeti za kvaliteto vode in jo
ohraniti za prihodnje rodove.
Literatura:
1. Arhiv družbe HAC-ONC d.o.o.
2. Arhiv družbe komunalnega podjetja Vodovod in kanalizacija d.o.o.
3. Bingham, D.; Boucher, W; Boucher, P. (1993). Urban
Runoff Pollution Prevention and Control Planning. US EPA
Družbi ARZ ON d.o.o. bo predstavljen projekt podal nova spoznanja o tehnologijah, potrebnih za
učinkovite preventivne ukrepe na področju gospodarjenja in upravljanja z avtocestami, posebej na
področjih, kjer je potrebna zaščita okolja. Projekt
bo doprinesel nova znanja strokovnim krogom
in ponovno opozoril na problematiko ravnanja z
odpadnimi padavinskimi vodami in zmanjševanju
onesnaževanja le-teh. V povezavi z GIS bazo cestnih
podatkov bo imel projekt pomen za vzdrževanje
odvodnega sistema.
(on-line) available at: http://nepis.epa.gov/Exe/ZyPURL.
cgi?Dockey=30004LY0.txt
4. Breulj, D.; Valčić, R. (2009). Suvremene metode odvodnje
oborinskih voda urbanih sredina na obalnim područjima.
Hrvatsko društvo za zaštitu voda; Građevinski fakultet Sveučilišta u Rijeci. 264-278
5. Jakobsen, H.T.; Vollertsen, J.; Nielsen, H.A. 2010. Urban and
Highway Stromwater Pollution. CRC Press. USA. 367 p.
6. Shaver H.E.; Horner, R.R.; Skupien J.J.; Livingston E.H. 2007.
Fundamentals of Urban Runoff Management: Technical and
Institutional Issues. North American Lake Management
Society. USA. 327 p.
Raziskava je pomembna tudi zaradi povezovanja vseh
sodelujočih strokovnjakov na projektu, različnih inštitucij, družb, tudi na mednarodnem nivoju. Fakulteta za gradbeništvo iz Reke je vedno pripravljena na
raziskovanje novih področij in aktualnih trendov v
gradbeništvu. Projekt je omogočil praktične izkušnje
zaposlenih na fakulteti in njihovih študentov.
Rezultati analiz na izgrajenem poligonu se z izvedbo
strokovnih in znanstvenih aktivnosti lahko uporabljajo za nadaljnje izpopolnjevanje in optimizacijo
realnih merskih mest.
Komunalno podjetje Vodovod in kanalizacija iz Reke
bo s predstavljeno raziskavo dobilo boljši vpogled v
lastnosti padavinske vode, ki precej obremenjujejo
kanalizacijski sistem mesta. Pridobljena bodo izhodišča za učinkovitejšo uporabo sistema za čiščenje
10
ekolist 11
članki