monitoring učinkov vodnogospodarskih vzdrževalnih del na stanje
- 200 A. KOVAČIČ AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Alenka KOVAČIČ* MONITORING UČINKOV VODNOGOSPODARSKIH VZDRŽEVALNIH DEL NA STANJE IZBRANIH VAROVANIH VRST IN HABITATNIH TIPOV NA OBMOČJU NATURA 2000 DRAVA MED MALEČNIKOM IN DUPLEKOM UVOD Območje Drave in poplavnega pasu med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi je opredeljeno kot posebno ohranitveno območje (SCI) SI 3000220 Drava in posebno območje varstva (SPA) SI5000011 Drava (Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000, Ur. list RS št. 49/04, 110/04 59/07, 43/08). Posebni varstveni območji Drava sta opredeljeni za ohranitev in doseganje ugodnega stanja 38 vrst ptic, 12 drugih vrst ter 7 habitatnih tipov. Izvedba Monitoringa učinkov vodnogospodarskih vzdrževalnih del na stanje izbranih varovanih vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Drava med Mariborom in Duplekom je posledica zahtev podanih v mnenju strokovnih služb za varstvo narave. Različnih vodarski posegi, namenjeni zagotavljanju pretočnosti in protipoplavni varnosti, lahko namreč vplivajo na ohranjanje ugodnega stanja varovanih vrst in habitatnih tipov, ki je neobhodno odvisno od stanja struge. Namen naloge je, da bi na podlagi spremljanja stanja flore, vegetacije oziroma habitatnih tipov in gnezdilk rečne struge uspeli dopolniti in modificirati nujne vodarske posege na takšen način, da bi z njimi hkrati zagotavljali protipoplavno varnost in primerna gnezdišča ogroženih vrst. Načrtovanje vodarskih posegov, namenjenih zagotavljanju pretočnosti in protipoplavne varnosti na naravovarstveno pomembnih območjih brez predhodno opravljenega hidrološkega monitoringa in sodelovanja strokovnjakov za varstvo narave ni smiselno. OPIS PROBLEMA Za nižinske prodonosne reke so kot kazalci naravne rečne dinamike značilne poplave, obsežni aluvialni nanosi, visoka podtalnica in poplavne ravnice (BILLI et al. 1992). Vendar so te primarne, naravne značilnosti rek pod močnim vplivom človeka in zato vse redkejše (TOCKNER et al. 2003). Opisana situacija velja tudi za reko Dravo. Kljub nazadovanju populacij in celo izumrtju nekaterih ogroženih vrst rečnega ekosistema pri nas zaradi kumulativnih vplivov posegov na Dravi (ŠTUMBERGER 1995) pa je stara struga Drave v širšem smislu še vedno unikaten ekosistem z množico ekološko specializiranih in večinoma močno ogroženih ter redkih vrst, ki so predmet nacionalnega in mednarodnega varstva. Danes o popolnoma naravnem rečnem ekosistemu Drave, kjer bi lahko varovali ogroženo naravo na rezervatni način brez poseganja človeka, ne moremo več govoriti. Zaradi bližine človeških naselij stari strugi Drave je ohranjanje pretočnosti z rednimi vzdrževalnimi deli nujno, hkrati pa je upoštevajoč mednarodne in nacionalne obveznosti Republike Slovenije nujno tudi zagotavljanje ugodnega stanja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Med nujnimi posegi na eni (npr. zagotavljanje pretočnosti) in drugi strani (npr. zagotavljanje ustreznih gnezdišč za ogrožene vrste ptic) torej nastaja nasprotje, za katerega lahko rečemo, da je tudi povod za pričujočo nalogo. Cilj naloge je, da bi v prihodnje s podrobnim ekološkim znanjem uspeli dopolniti in modificirati nujne vodarske posege na takšen način, da bi z njimi hkrati zagotavljali protipoplavno varnost in primerna gnezdišča ogroženih vrst. Da bi torej odpravili nasprotja med nujnimi posegi na eni in drugi strani ter tako prispevali tudi k zmanjševanju nepotrebnih konfliktov med naravovarstveniki ter strokovnjaki vodarskega področja. Celotna projektna naloga je zasnovana 5-letno (začetek 2009), kar je z vidika nujnih podpornih ekoloških raziskav za interpretacijo rezultatov monitoringa primerno časovno obdobje. * Alenka KOVAČIČ, univ. dipl. biol., Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., Glavni trg 19 c, 2000 Maribor MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 201 A. KOVAČIČ AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA UPORABNOST REZULTATOV MONITORINGA V PRAKSI V letu 2009 in 2010 so se na posameznih segmentih naloge dosegli naslednji cilji raziskave: Habitatni tipi in vegetacija Na podlagi mesečnih terenskih ogledov so se na 6 izbranih sipinah med Malečnikom in Duplekom določili habitatni tipi, ocene pokrovnosti, višina vegetacije, sestava tal in površine z različnimi tipi vegetacije, znotraj teh površin pa karakteristične popisne ploskve glede na tip vegetacije. Terenski podatki so bili digitalizirani, nastavljena je bila baza podatkov za nadaljnje faze naloge. Ptice Popisale so se značilne indikatorske gnezdilke (mali deževnik, mali martinec, vodomec) na stari struge reke Drave med Mariborom in Zavrčem in ugotovila se je velikosti njihovih gnezditvenih populacij na tem odseku. Opravljena je bila ekološka raziskava vpliva strukturiranosti prodišč na gnezdenje indikatorske vrste malega deževnika. Z modelom so se prepoznale lastnosti gnezditvenega habitata malega deževnika, ki so pomembne za izbor. Na prodiščih z golo površino proda več kot 10.000 m2 se lahko pričakujemo en gnezdeči par, 2 para na prodiščih, večjih od 15.000 m2 in tri pare na prodiščih, večjih od 20.000 m2. Pri tem je zelo pomembno, da so prodišča visoka. Nizkega prodišča, nižjega od 1 m, mali deževniki praviloma sploh ne izberejo za gnezdenje, tudi če je na njem velika gola prodnata površina. Na prodišču z golo prodnato površino, veliko 10.000 m2 se lahko denimo pričakuje gnezdeči par malega deževnika le v primeru, če je višina tega prodišča vsaj 1 do 1,5 m. Višina prodišča je za izbor prodišča za gnezdenje pomembna najverjetneje zaradi dveh razlogov: (1) gnezda na višjih prodiščih so bolj varna pred poplavami in (2) višja prodišča so tudi manj zaraščena, torej so za gnezdenje malega deževnika primernejša. Med višino prodišča in stopnjo zaraščenosti obstaja jasna zveza, višja kot so prodišča, manj se zaraščajo (Meznarič 2008). Na osnovi kriterijev, ki so se izkazali pomembni za izbor gnezditvenega habitata malega deževnika, lahko sklepamo tudi na vpliv posegov človeka na gnezdenje te ptice. Vsi posegi, ki zmanjšujejo površino golih prodišč, jih nižajo, pospešujejo rast lesne in zelnate vegetacije na prodiščih in hkratna prisotnost človeka na prodiščih izrazito negativno vplivajo na verjetnost izbora prodišča za gnezdenje. Nasprotno, posegi, ki povečujejo odstotek gole prodnate površine prodišč, jih višajo, manjšajo odstotek zarasti lesnih in zelnatih rastlin ter preprečujejo prisotnost človeka na prodiščih vplivajo izrazito pozitivno na izbor prodišč za gnezdenje. Malega deževnika je kot indikatorska vrsta izbran tudi zato, ker se posegi vzdrževalnih del za zagotavljanje pretočnosti struge izvajajo večinoma na prodiščih, primarnem gnezditvenem habitatu te vrste. Gnezditveni habitat malega martinca je v širšem podoben habitatu malega deževnika, vendar je mali martinec kot objekt raziskovanja težja vrsta, za katero v okviru razpoložljivih virov v tej raziskavi najverjetneje ne bi bilo možno izdelati dovolj zanesljivega modela. Na gnezditveni habitat vodomca – peščene in zemeljske stene – vzdrževalna dela in posegi na prodiščih praviloma nimajo neposrednega vpliva, vpliv na vodomca je pričakovan, če se vzporedno izvajajo tudi utrditve brežin. Usmeritve izvajalcu vodarskih posegov Na podlagi ekološke analize je bil vsako leto pripravljen predlog naravovarstveno sprejemljive ureditve prodišča (sipine) na konkretnem primeru. Usmeritve v letu 2009 S ciljem ustvariti habitat, ustrezen z vidika varstva ptic so se leta 2009 izdelala priporočila in usmeritve za naravovarstveno ureditev prodišča oz. sipine št 9 pri Celestrini (edina za vzdrževanje v letu 2010 predvidena sipina, ki je bila vključena tudi v program monitoringa). Na podlagi podanih usmeritev je bila na sipini posekana vsa lesna vegetacija. Večji štori so ostali na sipini neizkopani. Prod na sipini se je premestil tako, da je bil najvišji del sipine segal 2m nad gladino povprečnega pretoka, najnižji del pa je bil poravnan s koto gladine vode pri QES - pretok, ki na tem odseku Drave teče z najdaljšim trajanjem. Po zaključku del na sipini so se preprečili možni dostopi s kopenske strani oz poglobilo se je dno med sipino in brežino tako, da je bil dostop na sipino s traktorjem ali peš onemogočen. Dela so potekala do konca oktobra 2009, med izvajanjem je bil dne 20.10.2009 opravljen nadzor s strani varstvenega ornitologa. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 202 A. KOVAČIČ AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Usmeritve v letu 2010 Od sipin, ki so vključene v program monitoringa sta bili za vzdrževanje v letu 2010 predvideni spini pri Dogošah in Krčevini (ripanje). Izdelava usmeritev za način vzdrževanja teh sipin od izdelovalcev montoringa ni bil zahtevana, saj je bilo za ta način urejanja že v letu 2009 pridobljeno soglasje s strani ZRSVN- OE Mb. Po podatkih izvajalca vzdrževalnih del (Drava - sipina Starše - nujna vzdrževalna dela, IDZ, št. proj. 03/10-KR, Drava VGP Ptuj d.d.) pa je bilo v letu 2010 ugotovljeno, da se v rečnem zavoju pod Staršami odlagajo naplavine v tolikšni meri, da močno zmanjšujejo pretočni profil vodotoka. Matica vodotoka se pomika proti desni brežini, pri čemer prihaja tudi do poglabljanja dna, do spodjedanja pete brežine in s tem je poškodb zavarovanj ob desnem bregu – povečana ogroženost za porušitev vodne infrastrukture (zavarovanje brežine). Območje samo neposredno ob sipini ni naseljeno, vendar za časa nastopa povišanih gladin prihaja na levem bregu do poplavljanja depresij ob vodotoku, povišane vode pa preko sistema jarkov poplavno ogrožajo stanovanjske hiše na levem bregu, ki niso v neposredni bližini vodotoka. Na desnem bregu Drave je za časa visokih vod poplavno ogroženo nogometno igrišče v Staršah ter območje in objekti v njegovi bližini. Sipina pri Staršah je primer nevzdrževane sipine, zato je bila v okviru predmetnega monitoringa izbrana za kontrolno sipino. Tu so še vedno prisotna obsežne površine proda brez vegetacije, prav tako pa tudi vrbovi logi z drugimi grmovnimi vrstami. Dinamika spreminjanja na kontrolnem prodišču ni izrazita, saj sega nasutje proda skoraj meter nad gladino vode, kar je bistveno več kot pri ostalih prodiščih. Število habitatov je bilo tekom popisov konstantno, redko porasel prod z mladim vrbovjem so v pozni sezoni porasle tudi visoke steblike, katerih intenzivna rast se prične kasneje od pomladanskih zeli. Na kontrolni sipini je bilo v popisih zabeleženih skupaj 35 rastlinskih vrst. Dogovorjeno je bilo, da so na sipini v Staršah možni edino posegi, ki bodo na levem bregu omogočili vzpostavitev nekdanjega rokava. Gre namreč za naravovarstveno zelo pomembno prodišče, vpliv sipine na vodni režim pa ni bil hidravlično preverjen. Septembra 2010 je bil opravljen testni izkop na levobrežnem prodišču pri Staršah, ki je pokazal, da je v večinskem delu sipine pod cca. 1 m slojem organskega materiala, mivke in korenin, večinoma prisoten dokaj čist prod, brez opaznejših primesi drugega materiala. Na podlagi teh rezultatov so bile podane usmeritve, da je na območju nekdanjega rokava oz na levobrežnem prodišču potrebno posekati vso vegetacijo in jo, razen štorov, odpeljati s sipine. Med potekom del mora izvajalec vzdrževanja zagotovi tudi sodelovanje biologa - ornitologa. Izkop materiala (vzpostavitev rokava) se lahko izvede le na območju nekdanjega rokava (sledi so vidne na terenu). Oblikovati je potrebno prekop širine cca. 10-15 m, ki bi imel večji del leta globino vode 1 m. Izkopani prod naj se nasuje na ostanek sipine v notranjosti struge, v smeri od repa sipine proti čelu tako, da višina sipine pada linearno od repa proti čelu – pri repu naj bo višina najmanj 2 m, čelo naj bo na koti gladine vode pri QES. Po površini prodišča je treba v gradientu porazdeliti ves izkopani prod iz prekopa. Po zaključku del je potrebno odstraniti vse dostope na sipino. Na koncu ceste naj se na brežini Drave namesti fizična ovira (predlagan je bil večji betonski blok), ki bo onemogočala prehod novega rokava (preliva) s traktorjem. Na sipini pri Staršah so se v letu 2010 izvedla le opisana dela v septembru. ZAKLJUČEK Na sipini pri Staršah se je v letu 2010 opravila le odstranitev vegetacije za potrebe testnega izkopa, ki je pokazal, da je material ustrezen za nadvišanje sipine oz za vzpostavitev gnezditvenega habitata malega deževnika. Vsa ostala dela se bodo predvidoma izvedla v letu 2011. Z namenom preprečitve dostopa na »očiščeno sipino«, ki močno povečuje možnost in enostavnost nelegalne eksploatacije proda, bi bilo potrebno na koncu ceste pred predmetno sipino namestiti fizično oviro. Pri popisu ptic struge 21.4.2010 so se na v letu 2009 urejani sipini pri Celestini opazovali štirje teritorialni osebki malega deževnika (Charadrius dubius), kar pomeni, da sta gnezdila dva para. Glede na velikost sipine to izkazuje, da je bila le-ta iz naravovarstvenega vidika načrtovana ustrezno, sam poseg pa je bil zaenkrat učinkovit. V okviru izvajanja monitoringa v poletnih mesecih 2010 je bila na sipini pri Celestrini evidentirana večja poraščenost z invazivno tujerodno vrsto japonski dresnik (Fallopia japonica). V kolikor se želi ohranjati habitat, ustrezen z vidika varstva kvalifikacijskih vrst ptic in zaradi izredne invazivnosti te rastlinske vrste, bi bilo potrebno japonski dresnik še v letu 2010 (v jesenskem času) prvič odstraniti (košnja in MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 203 A. KOVAČIČ AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA ročni izkop korenin). Na podlagi izkušenj se predvideva, da bo potrebno odstranjevanje izvajati še nekaj let, nekajkrat na vegetacijsko sezono. Odstranjevanje japonskega dresnika spomladi, brez motenj za malega deževnika, ni možno in je zato nesprejemljivo. Ker je bila leta 2009 sipina pri Celestrini povsem neprimerna za gnezdenje malega deževnika (tam ni gnezdil), leta 2010 pa sta po posegu gnezdila dva para zaključujemo, da je naravovarstveno urejanje sipin realen način za upravljanje s populacijo te vrste na strugi reke Drave. Ocenjujemo, da je izvedena ureditev sipine pri Celestrini sledila tako zahtevam vodarske kot naravovarstvene stroke. Z zagotovostjo pa bo to mogoče trditi šele, ko bodo znani rezultati hidrološkega monitoringa. Načrtovanje vodarskih posegov, namenjenih zagotavljanju pretočnosti in protipoplavne varnosti brez predhodno opravljenega hidrološkega monitoringa ni smiselno. Predmetni monitoring bo močno pridobil na pomembnosti in praktičnosti ob pravočasnem načrtovanju predvidenih vzdrževanj, ki bodo rezultat predhodno opravljenega hidrološkega monitoringa in ob doslednem upoštevanju podanih usmeritev. LITERATURA − − − − − − − − Billi, P., Hey, R. D., Thorne, C. R & Tacconi, P. (1992): Dynamics of gravel-bed rivers. – Willey, Chichester. Božič, L. & Denac, D. (2010): Številčnost in razširjenost izbranih gnezdilk struge reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi (SV Slovenija) v letih 2006 in 2009 ter vzroki za zmanjšanje njihovih populacij. Acrocephalus 31 (144): 27-45. Denac, D. & Božič, L. (2009): Izvedba monitoringa gnezdilk na prodiščih na reki Dravi v letu 2009 ter priprava metodologije monitoringa. Končno poročilo za leto 2009. DOPPS – BirdLife Slovenija & Nacionalni inštitut za biologijo. Denac, D. & Božič, L. (2010): Monitoring učinkov vodnogospodarskih vzdrževalnih del na gnezdilke prodišč na območju Natura 2000 Drava med Malečnikom in Duplekom Vmesnoporočilo za leto 2010. DOPPS – BirdLife Slovenija & Nacionalni inštitut za biologijo. Meznarič, M. (2008): Vegetacija prodišč v odvisnosti od strukture in višine prodišč na primeru Srednje Drave. Magistrsko delo. – Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo. Štumberger, B. (1995): Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi – področje konflikta med varstvom narave in razvojno politico. – Acrocephalus 16 (68-70): 3-43. Tockner, K., Ward, J. V., Arscott, D. B., Edwards, P. J., Kollmann J., Gurnell, A. M., Petts, G. E. & Maiolini, B. (2003): The Tagliamento River: A model ecosystem of European importance. – Aquatic Science 65: 239-253. VGB Maribor d.o.o. (2009): Monitoring učinkov vodnogospodarskih vzdrževalnih del na stanej izbranih varovanih vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Drava med Malečnikom in Duplekom 1.faza MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
© Copyright 2024