Zakaj ne zatravljajo trajnih nasadov?

Zakaj ne zatravljajo trajnih nasadov?
dr. Primož Pipan
Geografski inštitut Antona Melika
ZRC SAZU
[email protected]
Ajdovščina, 22. 5. 2012
Padna, 31. 1. 2011
Delavnica v okviru projekta ZOOB –
“zmanjšanje onesnaž
ženja in ohranjanje biotske pestrosti
v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu”
naslov:
Erozija zaradi kmetijstva in ekosocialni marketing na
primeru zatravljanja oljč
čnikov z namenom zmanjševanja
erozije prsti
21 udelež
žencev – kmetijski svetovalci
Socialni marketing
• Večina kampanj temelji na predpostavki, da se ljudje ne vedejo tako, kot bi se
morali v skladu s priporočili, ker niso zadosti informirani.
• Spremeniti vedenja ni enostavno.
• Posameznik mora zato, da spremeni vedenje, preiti številne stopnje, od tega da
je:
- dobro informiran,
- motiviran da spremeni vedenje,
- do tega, da se vedno vede v skladu s priporočili
• Če konvencionalni marketing pomaga pri ozaveščanju javnosti, socialni
marketing poskuša identificirati in odstraniti ovire, ki preprečujejo dolgoročno
spremembo vedenja.
Socialni marketing
• Predpostavka: če vedo tisto, kar vemo mi, jim bo mar tako kot
nam in bodo ravnali tako kot mi - JE NAPAČNA !
• Nagovarjanje na enostaven način informiranja ni dovolj
• Ne gre za učenje – potrebna je PROVOKACIJA!
• Kako?
• Ugotoviti moramo katere so tiste ovire/prepričanja, ki ljudem
preprečujejo pravilno ravnanje.
•
Zakaj nekateri oljkarji ne zatravljajo oljč
čnikov?
1. Strah pred sušo, trava – konkurenca za vodo in hranila 55
2. Tradicija – pridni obdelajo, leni zatravijo 51
3. Nepoznavanje prednosti zatravljanja 30
4. Majhna informiranost o eroziji 29
5. Obdelava boljša, godi oljki 22
6. Neznanje o pomenu organske snovi 21
7. Dodatni strošek za mulčenje (+ stroški zatravitve) 21
8. Tip tal (+ slaba travna ruša, rastni pogoji – prepustnost) 20
9. Vpliv sosedov 17
Zakaj nekateri oljkarji ne zatravljajo oljč
čnikov?
10. Slabe izkušnje zaradi nedoslednega izvajanja tehnologije 11
11. Ni stimulacije 10
12. Odsotnost oz. malo primerov dobre prakse 10
13. Starostna struktura – nič sprememb 8
14. Lepši izgled 3
15. Deloholiki 2
16. Delo s košnjo in mulčenjem 0
17. Nezaupanje v domače stroko – Italija dela tako (zgled) 0
18. Ni namakanja 0
19. Strokovno mnenje je takšno 0
•
•
Zakaj nekateri oljkarji ne zatravljajo oljčnikov?
1. Strah pred sušo – trava konkurenca za vodo in hranila
• Dobro informiranje:
- predavanja, delavnice
- razložiti ukrepe za zatravljenje posameznih tipov tal
- poudariti pomen različnih načinov za povečanje količine humusa
- pravilni izbor travno deteljne mešanice
- ustrezno močnejše gnojenje v začetnem obdobju zatravitve
- pravilno vzdrževanje travne ruše
• Dobre prakse:
- ogledi zatravljenih oljčnikov
- ureditev mreže nasadov zatravljenih oljčnikov, ki bi bili primerni za oglede
še posebno v Hrvaški Istri
• Uvajanje namakanja:
- kjer je to mogoče
“ne bojte se suše, zatravite in ohranite rodovitna tla za svoje vnuke”
Zakaj nekateri oljkarji ne zatravljajo oljčnikov?
2. Tradicija – pridni obdelajo, leni zatravijo
• Izobraževanje
- o dobrih in slabih straneh ozelenitve oljčnikov
- teorija (predavanja), praksa (ogledi), poskusi na lokalni ravni
• Vplivne osebe v okolju
- glavni kmet v vasi je lahko večji zgled kot pa predavanja strokovnjakov
• Finančne stimulacije – tehnologije
- premostitev za 2-3 letno prehodno obdobje, da se rastline privadijo
- cenejše seme za travne mešanice
- tisti, ki ima zatravljeno in je potemtakem len, dobi celo finančno podporo ☺
• Ozaveščanje (tudi potrošnika)
- potrošnik mora vedeti da o ozelenjeno ne pomeni, da je kmetovalec len ampak da to pomeni
varovanje okolja
Generacijska vloga je razlog za počasne spremembe stari-mladi
“najboljši sosed, ki obdeluje zgoraj” – erozija prinese prst na spodnjo njivo
Zakaj nekateri oljkarji ne zatravljajo oljčnikov?
3. Nepoznavanje prednosti zatravljenja
• Izobraževanje strokovnjakov in svetovalcev, ki se s tem ukvarjajo
- določitev travnih mešanic glede na tipe tal, lege in lokacije
- ogledi dobrih praks
- izmenjava izkušenj s tujimi strokovnjaki glede zatravljanja
• Stalna promocija zatravljanja
• Projekt s sodelovanjem kmetov
- izvajanje poskusnih zatravitev v sodelovanju s kmeti
- Posredovanje rezultatov čim širšemu krogu uporabnikov
• Izobraževanje za kmete
- panožni krožki – v resničnem pomenu !
“ne bodi šturlo (mona*, njoko*, šutast*,…) zatravi oljč
čnik!”
Zakaj nekateri oljkarji ne zatravljajo oljčnikov?
4. Premalo znanja o negativnih uč
činkih stalne obdelava tal
– posledica je erozija
• Oglaševanje
- plakati, zgibanke, internet,
- slogan “preprečujem erozijo” na majicah, kapah, nalepkah na traktorjih
• Predavanja, delavnice in ogledi
• Poskusi in poskusni nasadi, poskusna polja
- večletno spremljanje rodnosti tal z analizami, meritvami listov in pridelkov
• Ukrepi kmetijske politike
- kmetijska politika mora razumeti in doumeti da je erozija prsti velik problem
- vključevanje te snovi v predmetnik študijske in izobraževalne programe
- subvencije za ozelenitev površin v trajnih nasadih
Zakaj nekateri oljkarji ne zatravljajo oljčnikov?
Skupne ugotovitve
- Ministrstvo zadolženo za kmetijstvo: erozija prsti je RESEN problem
- izobraževanje za svetovalce
- predmetnik izobraževanj in študija
- panožni krožki za resnično majhne skupine (največ 10 oseb), popoldne in bolj pogosto
- predavanja o nevarnostih erozije prsti v trajnih nezatravljenih nasadih
- ukrepi za zatravljanje posameznih tipov tal
- pravilen izbor travno deteljne mešanice za zatravljanje trajnih nasadov
- ustreznejše močnejše gnojenje v začetnem obdobju zatravitve
- morebitne finančne spodbude za zatravljanje trajnih nasadov kot borba proti eroziji ne smejo
biti pogojene.
- oglaševanje, načrtna uporaba medijev, TV oddaje, članki v strokovnem in poljudnem tisku
- ozaveščanje potrošnika o pomenu zatravljanja