Cvetalova šola vrtnarjenja

!
t
s
a
r
o
n
j
u
b
Za
i
n
b
a
Upor gojenje
a n!
z
i
t
e
nasv ših rastli
va
Cvetalova
šola vrtnarjenja
časopis za ljubitelje rastlin
01/2012
Šola vrtnarjenja
Cvetalova šola vrtnarjenja
Uvodnik
Spoštovani
ljubitelji
rastlin
Da je vrtnariti lepo, je vedel že Konfucij
600 let pred našim štetjem, ki je zapisal:
“Če hočeš biti srečen en dan, se napij.
Če hočeš biti srečen eno leto, se oženi.
Če pa hočeš biti srečen celo življenje,
potem vrtnari”.
Vrtnarjenje je bilo še ne tako dolgo nazaj
zelo priljubljeno. V zadnjem času pa nas
je potrošniška družba čisto prevzela,
saj je bilo skoraj bogokletno, če si doma
vzgojil lastno zelenjavo! Seveda, saj so
tuji trgovci in njihovi domači pomagači
naredili vse, da bi uničili domačo proi­
zvodnjo, da so lahko prodajali uvoženo
sadje in zelenjavo. Vendar je marsikateri
pravi ljubitelj spoznal, da je doma vzgo­
jeno pač doma vzgojeno. Rastline niso
podvržene stresu zaradi dolge poti in so
bistveno kvalitetnejše kot tiste s trgo­
vskih polic, ki so prepotovale 1000 km in
več, preden so prišle k nam. Pogosto je
predvsem sadje dozorevalo v hladilnicah
namesto na drevesu in vse to se pozna
tako na kvaliteti kot na okusu. In ker so
v zadnjem času tudi politiki spoznali, da
tako ne gre več naprej, lahko upamo na
boljše čase.
Upajmo, da bo politika spoznala, da je
skupaj z domačo kmetijsko proizvo­
dnjo na njivah ali pa na vrtičkih treba
poskrbeti tudi za rastlinske bolezni in
škodljivce. To pa lahko naredimo samo
z ustreznimi zdravili oziroma fitofarma­
cevtskimi sredstvi, katerih nakup je za
vrtičkarje skoraj v celoti onemogočen.
To pa se nam že vrača kot bumerang.
Na ta način nič bolj ne ohranjamo okolja,
temveč ga celo bolj onesnažujemo.
Seveda pa v našem interesu ni samo skrb
za pridelavo zdrave hrane, temveč tudi
za čim lepše in čim bolj zdravo okolje, v
katerem bomo zdravo živeli. To pa lahko
dosežemo samo s popolnoma spreme­
njenimi pogledi na svet. Ne glejmo samo
na sebe, temveč tudi na druge. Na tej
edini zemlji, ki jo imamo mora biti pro­
stor tudi za rastline in ne samo za nas
ljudi in živali, kot v zadnjem času mnogi
razglašajo celo na glas. Če bomo skrbeli,
da bodo rastline okrog nas zdrave, bujno
rastoče in bogato cvetoče, bo takšno tudi
naše življenje. K bujni rasti in bogatemu
cvetenju pa bodo pomagali tudi nasveti
iz CVETALOVE ŠOLE VRTNARJENJA.
Veselin Djurovič
direktor
2
Okrasni vrt
Okrasni vrt
V okrasnem vrtu so na prvem mestu okrasne
rastline, kot pove že samo ime. V okrasnem
vrtu je osnova v večini primerov vrtna trata.
Ostale rastline posadimo tako, da imamo vsak
trenutek na vrtu nekaj cvetočega. Včasih so bile
v vrtu v večini listopadne rastline, zaradi česar
so bili vrtovi v zimskem času dokaj monotoni.
Danes pa je v vrtovih tudi veliko
zimzelenih rastlin, tako listavcev kot
iglavcev. Tako imamo vrt zelen tudi
v zimskem času. Kot vemo, so iglav­ci
zelo lepi v pomladnem času, ko mnogi
zacvetijo. Njihova lepota pa pride spet
do posebnega izraza v zimskem času,
ko so pokriti s snegom.
V okrasnem vrtu danes lahko z raz­
ličnimi rastlinami v posodah večkrat
letno spreminjamo njegovo podobo.
Vrtna trata
Lepa vrtna trata je enkraten okras vsa­
kega vrta. Do lepe trate pa je na žalost
pogosto dolga pot, saj večina poza­
blja, da je glede na razširjenost trava
zelo zahtevna kultura. Mnogi misli­
jo, da bo trava lepo rasla brez vsake
nege, ko pa ugotovijo, da ni tako, pa je
pogosto že prepozno.
Da bo naša trata lepa, moramo misli­
ti že pred setvijo trave. Svetujemo, da
zemljišče najprej očistite plevela. Ker
so v travi lahko trajni ali pa samo eno­
letni pleveli, je najbolje, da pred pri­
pravo tal ta poškropimo s pripravkom
ROUNDUP ENERGY. Tako bomo zatr­
li vse trajne in enoletne plevele. Če
imamo zemljišče, ki je zelo zaplevelje­
no, je vredno počakati, da poženejo iz
semen novi pleveli in škropljenje pono­
vimo. Ko smo tla očistili plevela, pa je
čas za temeljito obdelavo. Tla globoko
zrahljamo. Po potrebi dodamo šotni
substrat – UNIVERZALNI BIOSUBSTRAT, da bodo ostala zračna in da
bodo v sušnem obdobju zadrževala
vlago. Če je potrebno, dodamo pesek,
da izboljšamo zračnost. Kdor pa želi
svoji travi ustvariti kar se da dobre
pogoje, pa bo zemlji dodal namesto
peska kar ZEOTECH 300 – izboljše­
valec tal. Ta ne samo da rahlja zemljo,
temveč veže nase tako vodo kot tudi
v vodi raztopljene hranilne snovi.
Ker tla sama skoraj ne vsebujejo nobe­
nih hranil ali pa le v sledeh, je dobro,
da jih pred setvijo še pognojimo. Če
uporabljamo za gnojenje hlevski gnoj
ali kompost, si zanesemo na vrt šte­
vilne plevele. Zato priporočam gno­
jenje z organskim gnojilom BIOPOST, ORGANO ali AGROSOL. Gno­
jilo potrosimo po površini in ga plitvo
vdelamo v zemljo. Za setev trate upo­
rabimo posebno zemljo, ki zagota­
vlja dober vznik trate: SUBSTRAT ZA
TRATO. Če pa so tla preveč peščena,
uporabimo UNIVERZALNI BIOSUBSTRAT. Tako bodo peščena tla dlje
časa držala vlago, ki jo trava potrebu­
je za bujno rast. Obenem pa bodo pre­
prečevala, da bi se hranilne snovi pre­
hitro izprale v globino.
Ko smo tako pripravili tla za setev, je
čas, da jih še dobro zravnamo, pogra­
bimo in povaljamo. Ko tla povaljamo,
dosežemo, da bodo vsa semena ob
setvi padla na isto višino, kar pomeni,
da bodo zaradi tega zelo enakomer­
no vznikla.
Ker je naša želja, da bi imeli čim hitreje
lepo, gosto travno rušo, moramo izbra­
ti dobro travno mešanico. Ta naj bo
sestavljena iz več vrst trav, da ji ne ško­
duje niti suša niti prekomerna vlaga.
Travno seme posejemo, nato pa ga še
povaljamo z valjarjem. Tako bodo vsa
semena v isti globini, kar pomeni, da
bodo istočasno skalila.
Kalitev pa še pospešimo, če seme, ko
smo ga posejali, poškropimo s pri­
pravkom AGROSTEMIN. Tega bi sicer
lahko uporabili tudi tako, da bi seme
že pred setvijo zaprašili z AGROSTEMINOM ali pa navlažili z vodo, v kateri
smo raztopili pripravek.
Ko pa trava požene 2 do 3 listke, škro­
pljenje z AGROSTEMINOM ponovimo.
Tokrat pa pripravku dodamo še teko­
če listno gnojilo FOLIAR. Čez teden
dni škropljenje ponovimo. Trava se bo
hitro vrasla in pokrila golo površino.
Zelo pomembno je, da v trati ni gole
zemlje. Tam se zemlja segreje in v krat­
kem času skalijo pleveli, ki so v zemlji.
V nadaljevanju pa je treba skrbeti, da
ima trava vedno dovolj hranilnih snovi
in da ne trpi suše. Samo na ta način bo
trava ob redni košnji ostala gosta.
Pri pomanjkanju vode in hranilnih
snovi pa postaja trava vse bolj redka,
zaradi česar nastajajo med njo pra­
zni prostori, ki jih začne zaraščati ple­
vel in mah, saj se je zemlja, ki ni bila
pokrita s travno rušo, segrela, zaradi
česar so skalila semena plevelov. Zato
redno v dvomesečnih presledkih gno­
jimo trato s SPECIALNIM GNOJILOM
ZA TRATO. Lahko pa v ta namen upo­
rabimo tudi gnojilo, ki ga uporabljajo
sicer na igriščih za golf in ostalih zele­
nicah, ki zahtevajo profesionalen pri­
stop glede nege. Na začetku rastne
dobe uporabimo ZEOTECH GNOJILO
Cvetal priporoča
Agrostemin
Agrostemin je
narav­ni sti­mu­la­tor
rasti kore­nin in razvo­ja rast­lin.
Agrostemin je nare­jen iz ple­ve­la
­kokalj, ki je bil včasih razširjen na
vsaki njivi pšenice, danes pa je,
zara­di dol­go­traj­ne upo­ra­be her­
bi­ci­dov, prak­tično popol­no­ma
iztreb­ljen. Pripravek Agro­ste­min
je naj­boljši med vsemi sti­mu­
la­tor­ji rasti, ker je pri­prav­ljen
vedno znova iz svežega ­semena.
Ostali pri­prav­ki so izvlečki iz več
mili­jo­nov ­let starih šot. Če tre­
ti­ra­mo ­semena pred setvi­jo, ta
­semena hit­re­je ska­li­jo. Rastline,
poškrop­lje­ne z Agro­ste­mi­nom,
nare­di­jo več kore­nin. To pome­
ni, da rast­li­ne v sušnih letih manj
trpi­jo za sušo. Ker imajo več
kore­nin, so bolje pre­hran­je­ne,
nji­ho­va rast pa je skla­dnejša.
Rastline nasta­vi­jo več cvet­ne­
ga nastav­ka, nji­ho­vi plo­do­vi pa
dozo­ri­jo nekaj dni pred dru­gi­mi.
Agrostemin kom­
bi­ni­ra­mo s teko­
čim gno­ji­lom
­Cvetal ­Foliar in
Nutri phite PK.
Ta kom­bi­na­ci­ja je
poseb­no dobra pri
reševa­nju rast­lin
po narav­nih ujmah
(toča, veter), ko je
poškodo­va­ne­ga veli­ko lis­tja. V
takšnih pri­me­rih so se rast­li­ne
izje­mno hitro obra­sle, nare­di­le
nov cvet­ni nasta­vek in pogo­
sto zopet boga­to obro­di­le, če
je le bilo d
­ ovolj časa za zore­nje
pri­del­ka. Trajne rast­li­ne, kot sta
sadno drev­je in vin­ska trta, imajo
v nasled­njem letu bistve­no boljši
cvet­ni nasta­vek, kot tista dre­ve­sa
in trta, ki niso bili škrop­lje­ni.
Vrtna trata
3
Cvetalova šola vrtnarjenja
Cvetal priporoča
Mahex
Zatiranje mahu v trati
ZA TRATO START. Nato nadaljuje­
mo z gnojilom ZEOTECH GNOJILO
ZA TRATO UNIVERZAL, v jeseni pa
uporabimo ZEOTECH GNOJILO ZA
TRATO JESEN.
Pomladansko aktiviranje
trate
Trata v različnih letih različno prezi­
mi, kar je odvisno od same zime in od
prehranjenosti. Če je zima suha, brez
snega, je tudi trata prizadeta. Škoduje
pa ji tudi obilica snega, posebno če ta
dolgo obleži.
Zgodaj spomladi, ko trava prične z
rastjo, je običajno za grabljenje in pre­
zračevanje še prezgodaj. Ni pa pre­
zgodaj za njeno aktiviranje. Ko pože­
ne vsaj 3 do 4 liste, jo je priporočlji­
vo poškropiti s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim gnojilom FOLIAR.
Škropljenje ponovimo še dvakrat v
tedenskih presledkih. AGROSTEMIN
omogoči, da se trava dobro ukore­
nini. Gnojilo pri tem pomaga. Razen
tega bo tako tretirana trava posta­
la bolj gosta, saj bodo daljše korenine
lažje prišle do hrane, ki se je z zimskimi
padavinami izprala proč od korenin.
Daljše in bolj razvite korenine pa bodo
pomagale tudi pri premagovanju spo­
mladanske in poletne suše. Zato je tre­
tiranje z AGROSTEMINOM in FOLIARJEM nekaj samo po sebi umevnega, če
bi le radi imeli lepo vrtno trato.
4
Po približno 3 do 4 tednih pa se bo
trava toliko vrasla, da jo lahko pregra­
bimo, ne da bi odstranili travno rušo.
Mahex je
­namenjen zati­ra­
nju mahu in gno­
je­nju vrtne trate.
Vsebuje tudi
gno­ji­lo, 7 % duši­
ka in 3 % žele­za
v obli­ki sul­fa­ta,
da trava čim hit­
re­je zara­ste pra­zne
povr­ši­ne in pre­pre­či ponov­no
razraščanje mahu. To je poseb­no
nevar­no v senč­nih legah ali tam,
kjer ras­te­jo dre­ve­sa, ki dela­jo
senco s svojo kroš­njo. Na kva­
drat­ni meter trate potro­si­mo
100 g ­Mahexa.
Spomladansko gnojenje
Tekoče gnojilo Foliar
Trato prvič pognojimo že ob koncu
zime, to je meseca februarja. Idealno
je, če takrat uporabimo NPK 15-15-15,
katerega potrosimo kar po snegu. S
topljenjem snega se stopi tudi gnoji­
lo. Če nismo opravili gnojenja z NPK
15-15-15, lahko prav tako konec febru­
arja uporabimo organsko gnojilo
AGROSOL. Ko pa meseca aprila prič­
ne trava z bujno rastjo, jo gnojimo ali
s profesionalnim gnojilom ZEOTECH
GNOJILO ZA TRATO START ali pa s
SPECIALNIM GNOJILOM ZA TRATO.
In kot smo povedali, gnojimo vsaka
dva meseca.
To je uni­ver­zal­no list­no gno­ji­lo, ki
ga lahko upo­rab­lja­mo za mnoge
­kulture. Posebno dobre
rezul­ta­te dobi­mo v
kom­bi­na­ci­ji s pri­prav­
kom ­Agrostemin.
Gnojilo vse­bu­je 90 g
dušika, 90 g fosfor­
ja in 70 g kali­ja ter
mikro­ele­men­te:
bor, baker man­gan,
molib­den, železo in
magne­zij. Rastline
ga spre­je­ma­jo skozi
liste (foli­ar­no), zato
z njim rast­lin ne
zali­va­mo, temveč škro­pi­mo.
Posebno pozornost pa moramo
posvetiti trati pred odhodom na
dopust. Na vsak način jo je potrebno
pred dopustom pognojiti. Poskrbeti
pa moramo tudi za zalivanje, saj veči­
na težav z vrtno trato nastane julija in
avgusta, ko so dopusti.
Zatiranje mahu v trati
V trati se pogosto pojavi mah, katere­
ga je včasih toliko, da travo povsem
zamori. Ta nevarnost je posebno veli­
ka v deževnih letih. Mnogi ljubitelji na
priporočila sosedov travo posipajo z
apnom, mah pa še kar raste. Najprej
pa se moramo vprašati, zakaj je sploh
prišlo do pojava mahu.
Mah se lahko pojavlja iz dveh razlo­
gov. Prvi razlog za pojavljanje mahu
so s hranili skromna tla, povedano
po domače, travi manjka hrane. Ker
potrebuje trava bistveno več hranilnih
snovi kot mah, postaja vse bolj redka.
Prazne prostore pa prične zarašča­
ti mah.
Mah pa se lahko pojavi tudi tam, kjer
so tla zelo mokra in posledično zelo
kisla. In ker trava na kislih tleh raste
slabo, je mah toliko bujnejše rasti.
Mah zatiramo s pripravkom MAHEX,
ki ga potresemo po površini v suhem
vremenu. Že rosa je dovolj, da se pri­
pravek aktivira. Mah se v nekaj dneh
posuši, trava pa dobi novo hrano, zato
prične hitreje rasti. Če smo ugotovi­
li, da je mah nastal zaradi preslabega
gnojenja trave, potem poskrbimo, da
travi ne bo več manjkalo hrane in mah
se ne bo več pojavljal. Če pa smo ugo­
tovili, da se mah pojavlja zaradi kislih
tal, si pomagamo tako, da po trati
potresemo . Potresemo ga po suhi
travi, nato pa trato zalijemo.
Zatiranje širokolistnih
plevelov
V vrtni trati se pogosto pojavljajo ple­
veli, kot so: trpotec, regrat, bršljanasta
grenkuljica in še mnogi drugi. Ker se v
večini primerov pojavijo takrat, ko je
trava iz kakršnega koli razloga slabe
rasti, moramo na to misliti že ob setvi.
Če se le da, vsaj trajne plevele uniči­
mo že pred setvijo. To storimo tako,
da zemljišče sicer pripravimo, ven­
dar s samo setvijo počakamo, da ska­
lijo pleveli. Ko se ti dobro razrastejo,
jih poškropimo s pripravkom ROUNDUP ENERGY. Ko se pleveli posušijo,
zemljišče še enkrat pregrabimo, pova­
ljamo in posejemo travo. Lahko pa se
izognemo setvi in travo nabavimo v
zvitkih, ki jih položimo in razvijemo. V
tem primeru smo se izognili zgodnje­
mu pojavu plevela, saj skozi zvitke ne
more tako hitro pognati.
Širokolistni pleveli v trati
septembru. Izogibamo pa se škro­
pljenju v poletnem času, ker je takrat
prevroče. Plevele bomo sicer vseeno
uničili, vendar se lahko zgodi, da že v
kratkem času skalijo novi, še preden
trava zaraste izpraznjena mesta.
Varstvo pred boleznimi
Ko smo zvitke položili, jih dobro zalije­
mo, nato pa takoj poškropimo še s pri­
pravkoma AGROSTEMIN in tekočim
listnim gnojilom FOLIAR, da se trava
čim hitreje dobro ukorenini in prične z
rastjo. V roku treh tednov jo poškropi­
mo trikrat, to je vsak teden.
Še pred nekaj leti bi se takšnemu
naslovu smejali, danes pa je to real­
no stanje. Tudi vrtna trata oboleva in
moramo biti pripravljeni, da pravo­
časno ukrepamo. Med najpogostej­
še bolezni uvrščamo tako imenovano
snežno plesen. Ta se pojavlja zgodaj
spomladi v obliko okroglastih mest.
Če zgodaj zjutraj, ko je na travi rosa,
pogledamo, imamo občutek, kot da
so na trati srebrnkasti krogi. V teh kro­
gih se trava počasi suši, dokler popol­
noma ne propade. V takšnem primeru
je treba opraviti vsaj dvoje škropljenj
s pripravkom SWITCH. V jeseni pa
trato poškropimo preventivno s teko­
čim gnojilom NUTRI PHITE, da travo
okrepimo.
V primeru starejše trate, kjer je veli­
ko plevela, pa si pomagamo tako, da
v mesecu aprilu, ko pleveli že bujno
rastejo, trato poškropimo s priprav­
kom BANVEL 480 S ali DUPLOSAN
KV COMBI, to je izboljšana različi­
ca Dicofluida, ki ga ni več v prodaji.
Če smo zamudili škropljenje, ga lahko
opravimo v jeseni, to je v mesecu
V zadnjem času pa se je začela mno­
žično pojavljati tudi rja. Bolezen spo­
znamo po tem, da se na zgornji strani
trave pojavijo rumene pegice, na spo­
dnji strani pa oranžni kupčki, iz katerih
se usiplje oranžen prah. Če se bolezen
pojavi konec meseca septembra ali v
začetku oktobra, so na spodnji strani
listov črni kupčki. To pa je že zimska
Pojav snežne plesni
oblika spor, ki prezimijo in poskrbijo za
širjenje bolezni naslednjo pomlad.
Od rje napadeno travo poškropimo z
ustreznim pripravkom in škropljenje
po 10 dneh ponovimo. Zaradi boljšega
oprijemanja in s tem boljšega učinka
pa dodamo škropivu vlažilo SILWET.
Cvetal priporoča
SPECIALNO
GNOJILO ZA
TRATO
NPK 21-7-10
Mineralno gno­
jilo za gnojenje
vseh vrst trav.
Primerno za zele­
nice, travnata
igrišča, športne
trate. Zagotavlja
odlično, dolgo­
trajno preskrbo trate s
hra­nili (vsebuje dušik s počasnim
sproščanjem), čvrsto rast in
inten­zivno zeleno barvo trate.
S Specialnim gnojilom za trato
pričnemo gnojiti spomladi in
nato redno dognojujemo v
dvomesečnih presledkih.
5
Cvetalova šola vrtnarjenja
Vrtnice
Vrtnice se vzgajajo že več kot 5000 let, po nekaterih najnovejših
arheoloških podatkih pa celo enkrat dlje. Tudi pri nas so med najbolj
priljubljenimi vrtnimi grmovnicami. To pa je dokaj razumljivo, saj
večina drugih grmovnic cveti spomladi ali poleti. Vrtnice ob pravilni
oskrbi cvetijo od konca pomladi pa vse do konca jeseni.
Vrtnice delimo v več skupin, saj so
lahko nizke ali pa visoke. Mnoge sorte
se lahko ob opori vzpnejo po več
metrov visoko; pravimo jim vzpenjalke.
Vrtnice vzpenjalke posadimo ob opori,
na katero jih lahko privežemo. Če jih
posadimo ob zidu, moramo paziti, da
rastlino posadimo nekoliko poševno,
da segajo korenine proč od zidu, saj
ob samem zidu ni nobene vlage, zaradi
česar bi rastline lahko celo propadle.
Priprava tal
Vrtnice potrebujejo globoko obde­
lana tla, bogata s hranilnimi snovmi.
Dokler so bile vse vrtnice cepljene na
divji šipek, so dobro uspevale na vsa­
kih tleh, saj je šipek bujne rasti in nje­
gove korenine so se znašle ne glede
6
na zemljišče. Danes pa mnogi vrtnice
razmnožijo s potaknjenci, katerih kore­
ninski sistem ni tako razvit, kot je pri
šipku, zato moramo tla dobro pripra­
viti. To storimo tako, da jih najprej oči­
stimo trajnega plevela. To storimo naj­
laže tako, da zemljišče, kamor name­
ravamo posaditi vrtnice, jeseni najprej
poškropimo s pripravkom ROUNDUP
ENERGY. Pleveli se v 3 tednih posu­
šijo, skupaj s koreninami. Nato zemlji­
šče globoko prekopljemo in dobro
pognojimo z enim od organskih gno­
jil. To je lahko dober kompost, če ne
vsebuje plevela, sicer je bil naš trud z
zatiranjem plevela odveč. Tudi hlevski
gnoj vsebuje preveč plevela. Zato je
bolje uporabiti BIOPOST ali pa AGROSOL. Gnojilo potrosimo po površini in
ga nato plitvo vkopljemo v zemljo. Če
smo to naredili mesec dni pred saje­
njem vrtnic, nam do samega sajenja
vznikne še kakšen od plevelov, katere­
ga pred sajenjem še odstranimo.
Če so tla dobro založena z organsko
maso, pa lahko namesto organskega
gnojila dodamo mineralno gnojilo SPECIALNO GNOJILO ZA VRTNICE. Gno­
jilo potresemo po površini in ga plitvo
vkopljemo v zemljo.
Sajenje vrtnic
Vrtnice sadimo lahko pozno jeseni ali
zgodaj spomladi, ko so rastline še v
fazi mirovanja. Rastline, ki jih dobimo
ob nakupu posajene v lonce, pa lahko
presadimo na vrt kadar koli, ne glede
na letni čas, razen pozimi.
Preden se lotimo sajenja vrtnic, te
namočimo vsaj za nekaj ur v vodo. Še
pred tem pa debelejše korenine pri­
režemo za kakšen centimeter. To je
posebej pomembno pri pomladan­
skem sajenju, saj so spomladi rastli­
ne lahko že dalj časa izkopane in so se
korenine že nekoliko izsušile.
Vrtnice posadimo tako, da je cepljeno
mesto 3 do 5 cm globoko v zemlji. To
je zelo pomembno, ker v primeru hude
zime cepljeno mesto v zemlji ne pomr­
zne. Nadzemni deli pa lahko pomrzne­
jo, posebno če so poganjki nedozoreli.
Korenine lepo razporedimo po sadilni
jami in nato zasujemo s prstjo. Nato jih
še obsujemo s prstjo za pedenj viso­
ko. To naredimo v jeseni, da poganj­
ke zavarujemo pred mrazom, spomla­
di pa zato, da se poganjki ne izsušijo.
Nato jih temeljito zalijemo, da voda
zapolni prazne prostore med koreni­
nami in prstjo. Na ta način preprečuje­
mo, da bi se korenine izsušile.
Vrtnice je treba po sajenju kar nekaj
časa redno zalivati, odvisno od vreme­
na. Ko pa enkrat pričnejo brsteti, pa jih
nekajkrat poškropimo po nadzemnih
delih s pripravkom AGROSTEMIN in
tekočim listnim gnojilom FOLIAR.
Škropljenje ponovimo čez teden dni.
Tako se bodo naše vrtnice dobro vra­
sle in pognale močne poganjke.
Obrezovanje vrtnic
Vrtnice so včasih obrezovali na 3 do 5
očes. Danes pa se ne držimo več tega
pravila, ker je na voljo izbor vrtnic,
ki se med seboj močno razlikujejo.
Zato jih obrezujemo glede na njiho­
vo bujno rast. Bolj kot so bujne, manj
jih obrežemo, in slabše ko rastejo, bolj
Obrezovanje vrtnic
jih obrežemo. S tem bujno rastoče
sorte umirimo v rasti, slabo rastoče pa
spodbudimo k bujnejši rasti.
Pri obrezovanju pazimo, da pustimo
le tri do štiri močne zdrave poganjke,
ostale pa izrežemo pri tleh. Te močne
poganjke pa odrežemo tako, da je vrh­
nje oko obrnjeno navzven, da se grm
odpira. Tako pride sončna svetloba
do vsakega lista, kar je pomembno za
zdravje rastlin, saj se rosa hitro posuši
in listi niso v nevarnosti, da jih napade­
jo glivične bolezni.
Plaze če vrtnice obrežemo po prvem
cvetenju tako kot vrtnice vzpenjalke.
Stare poganjke prikrajšamo na nekaj
očes, da iz njih poženejo novi poganj­
ki. Ti že do jeseni naredijo na koncu
poganjkov cvetove. Naslednje leto pa
požene nova veja izza vsakega lista in
prav vsaka veja nosi šop cvetov.
Pri vrtnicah vzpenjalkah prav tako po
cvetenju izrežemo poganjke, starej­
še od treh let. Odrežemo jih tik nad
tlemi, da poženeta iz ostanka veje dva
ali trije novi poganjki. Novejše sorte,
ki cvetijo večkrat na leto, do jeseni
že zacvetijo. Naslednje leto pa pože­
ne cvetje iz vsakega lista. Tretje leto
je cvetov še več, vendar pa so že
nekoliko manjši, zato jih po cvetenju
odrežemo.
Dognojevanje vrtnic
Vrtnica kot ena redkih grmovnic cveti
vse od pomladi pa do nastopa mraza,
za kar potrebuje veliko hranilnih snovi.
To pa pomeni, da moramo vrtnice
redno dognojevati. Za dognojeva­
nje uporabljamo SPECIALNO GNOJILO ZA VRTNICE. Prvič jih pognoji­
mo zgodaj spomladi, meseca marca,
ko se prebudijo iz zimskega počitka.
Običajno jih najprej odgrnemo, nato
pa pognojimo. Pest gnojila potrosimo
okrog rastline in ga plitvo vkopljemo
v zemljo. Na ta način dosežemo, da se
gnojilo hitro stopi in spere v območje
korenin.
Drugič jih pognojimo meseca maja,
tik pred pričetkom cvetenja, in tretjič
konec meseca junija. Kasnejše gno­
jenje ni več priporočljivo, ker lahko
povzroči predolgo rast v jesenskem
obdobju. Ker rastline do nastopa
Cvetal priporoča
Hlevski gnoj
Kompostirana
mešanica gove­
jega, konjskega
in kozjega gnoja.
Namenjen je za
vse kulture na
njivah in vrto­
vih, za trato,
trajnice, drevni­
ne, sadjarstvo
in vinogradni­
štvo. Odlikuje
ga izjemno
visoka vseb­
nost drobnoživk in velik delež
humificirane organske mase.
Zagotavlja boljšo kapaciteto za
vodo v peščenih tleh ter večjo
plodnost in zračnost v težkih,
ilovnatih tleh.
Biopost
Biopost je narav­
no organ­sko
gno­ji­lo, ki vse­bu­
je do 2 mili­jar­di
drob­no­živk na
gram. To pome­
ni, da akti­vi­ra
mikro­bi­olo­ško
živ­lje­nje v tleh.
Narejeno je
iz kom­po­sti­
ra­nih vin­skih
tro­pin s kon­
cen­tri­ra­nim
dodat­kom
tal­nih mikro­
or­ga­ni­zmov.
Biopost
tlem vrača mikro­
bi­olo­ško rav­no­tež­je in rodo­vit­
nost. Uporabljamo ga za gno­
je­nje vseh vrst kul­tur v koli­či­ni
1.000 do 2.000 kg na hek­tar. Na
100 kva­drat­nih met­rov povr­ši­ne
potro­si­mo 10 do 20 kg Biopo­sta
in ga pli­tvo zade­la­mo v zem­ljo.
7
Cvetalova šola vrtnarjenja
mraza ne dozorijo, jih lahko poškoduje
že nekoliko močnejši mraz.
V primeru zelo težkih in nepropu­
stnih tal pa je priporočljivo gnojenje z
organskimi gnojili, kot sta BIOPOST in
AGROSOL. Z enim ali drugim gnoji­
mo ob koncu zime, ko se sneg stali in
zemlja nekoliko osuši. Gnojilo potrosi­
mo po površini in ga plitvo vkopljemo
v zemljo.
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Vrtnice se vzgajajo v okrasne name­
ne zelo dolgo, najmanj 5000 let. Zato
se ne smemo čuditi, če so si v tem dol­
gem obdobju nabrale veliko prijateljev
in tudi nekaj sovražnikov. Tu mislimo
na bolezni in škodljivce.
V lepem vremenu jim je nevarna pred­
vsem pepelasta plesen, za katero pa
niso vse sorte enako dovzetne. Rastli­
ne, ki imajo bleščeče voščene liste,
so na vse bolezni bolj odporne, saj na
voščenih listih kapljica dežja ali rosa
ostane krajši čas kot pa na rastlinah, ki
nimajo voščene prevleke.
Pepelasto plesen prepoznamo po bel­
kastih plesnivih prevlekah, ki se pojavijo
lahko na listih, poganjkih, trnih kot tudi
na čašnih listih in celo cvetnih listih.
Pepelasto plesen uspešno zatremo,
če ob prvem napadu obolele rastline
Listna pegavost
poškropimo s pripravkom TOPAS.
Škropljenje po 10 dneh vsaj še enkrat
ponovimo.
V deževnih letih pa je najbolj pogosta
bolezen črna listna pegavost. Na listih
se pojavijo okroglaste temne pege, ki
se naglo širijo. Ob močnem napadu so
pege tudi na poganjkih in ne samo na
listih. Listi porumenijo in ob najmanj­
šem dotiku odpadejo. Rastline ponov­
no poženejo, vendar se bolezen zopet
pojavi. Ker pa je list tovarna hrane, so
cvetovi na obolelih vrtnicah vse manj­
ši in manjši.
Vrtnice ob prvem pojavu bolezni
poškropimo s pripravkom TOPAS.
Škropljenje je treba po 10 dneh pono­
viti. Še najboljše rezultate pa dobimo,
če škropiva menjamo in opravimo eno
škropljenje z enim in drugo z drugim
pripravkom. Tako tudi preprečujemo,
da bi bolezen lahko postala na določen
pripravek odporna.
V jesenskem času pa se rada pojavi
šipkova rja. Na zgornji strani listov se
pojavijo rumenkaste pegice. Pod pegi­
cami na spodnji strani listov pa opa­
zimo nabrekle mehurčke, ki sčasoma
počijo in iz njih se usiplje oranžen prah.
To so letne spore, s katerimi se rja širi
naprej. Pozno jeseni pa se pojavijo
črne prevleke. To so zimske spore, ki
Uši na
vrtnicah
prezimijo in naslednje leto poskrbijo za
nove okužbe.
Ob prvem pojavu rje moramo rastli­
ne temeljito poškropiti s pripravkom
TOPAS. Škropljenje že po dobrem
tednu ponovimo.
Če pa želimo imeti res lepe, zdrave
vrtnice, jih pričnemo škropiti že zgo­
daj spomladi, čim so dobro pogna­
le. Poškropimo jih s PIROX SETOM in
škropljenja ponavljamo v 10-dnevnih
presledkih. Če redno škropimo, nam
bolezni ne bodo povzročale težav.
Podobno pa je tudi pri škodljivcih.
Zgodaj spomladi so najbolj pogoste
listne uši, ki se pojavljajo nekako do
sredine poletja, potem pa ne več. Zati­
ramo jih lahko s pripravkom MOSPILAN. Škropljenje po potrebi ponovimo.
V posameznih letih opazimo, da se
na steblih pojavlja bela prevleka. Ta
pojav je pogost na obali, opazimo pa
ga tudi drugje. Če si prevleke ogleda­
mo bolj natančno, opazimo da je vrtni­
co napadel kapar. Njegovo zatiranje pa
je zadnja leta oteženo, ker ni na voljo
učinkovitih pripravkov. Ker pa stebel
zaradi poraščenosti s trni ne moremo
obrisati, si pomagamo tako, da zgo­
daj spomladi v času mirovanja vrtni­
ce poškropimo s pripravkom, ki zaduši
kaparja. Če ga opazimo čez poletje, ga
Cvetal priporoča
Spe­ci­al­no
gno­ji­lo
za vrt­ni­ce
Pepelasta plesen
8
Objedeni cvetni
listi od grizlic
Specialno gno­ji­lo
za vrt­ni­ce vse­bu­
je 11 % duši­ka, 12 %
fosfor­ja in 17 % kali­
ja. Uporabljamo
ga tako, da na
kva­drat­ni meter
potro­si­mo 40 g
gno­ji­la in ga
pli­tvo vkop­lje­mo v zem­ljo. To je
pomemb­no zato, da se hra­ni­la
čim hit­re­je spe­re­jo v območ­je
kore­nin, kjer jih rast­li­ne potre­
buje­jo.
poškropimo s pripravkom MOSPILAN
z dodatkom vlažila SILWET.
Na cvetovih pogosto lahko opazimo
grizlice, ki objedajo liste. Te so zelo
požrešne in lahko v nekaj dneh liste
požro, da ostanejo le listne žile. Zato
moramo hitro ukrepati. Ob prvem
pojavu grizlic poškropimo vrtnice s
pripravkom MOSPILAN ali CALYPSO.
V toplem poletju pa nam lahko na
vrtnicah povzročata škodo še dva ško­
dljivca. Prvi je resokrilec, ki ga težko
opazimo, saj je manjši od listnih uši,
običajno dobro skrit v cvetnih listih,
kjer ga ne motijo niti naravni sovražni­
ki. Izdajo pa ga poškodbe, saj se popki
ne odpro, cvetni lističi pa so deformi­
rani. Za zatiranje resokrilca uporablja­
mo pripravka, kot sta MOSPILAN ali
CALYPSO.
Drugi škodljivec toplega poletja pa
je pršica. Še nedavno se je pojavlja­
la zgolj na vrtnicah vzpenjalkah, ki so
bile posajene ob južni steni, v zavetju.
Danes pa jih opazimo že na gredici na
prostem. Da je rastlino napadla prši­
ca, jo izdaja nenavadna barva listov, ki
postaja nekako bakrena. Če pa list obr­
nemo, najdemo na spodnji strani tanke
pajčevinaste prevleke in drobne pršice.
Pršice zatiramo s specialnimi priprav­
ki, ki jim pravimo akaricidi, saj klasični
insekticidi nanje ne učinkujejo.
Odstranjevanje odcvetelih
cvetov
Nekatere vrtnice imajo takšno lastnost,
da po končanem cvetenju cvetni listi­
či sami odpadejo. Večina pa je takšnih,
da se cvetni lističi po končanem cve­
tenju sicer posušijo, odpadejo pa ne. In
prav te so v veliki nevarnosti, da jih v
deževnih letih napade siva plesen. Ta
pa se iz odmrlih cvetnih lističev lahko
prenese na zdrave popke, ki namesto
da bi se odprli v lepe in velike cveto­
ve, enostavno zgnijejo. Zato je pripo­
ročljivo redno odstranjevanje odcvete­
lih cvetov. Ko cvet odcveti, ga odreže­
mo 2 do 4 očesa pod cvetom. Pri tem
pa pazimo, da je oko, nad katerim smo
odrezali cvet, obrnjeno navzven, da se
grm širi. Večina vrtnic ima namreč vrh­
nji dve očesi sterilni in iz njih običajno
ne požene nov poganjek.
Odstranjevanje
odcvelih cvetov
Razmnoževanje s
potaknjenci
Vrtnice lahko v domačem okolju
uspešno razmnožujemo s potaknjen­
ci na dva načina: z lesnatimi in zele­
nimi potaknjenci. Lesnate potaknjen­
ce narežemo meseca februarja ali naj­
kasneje v začetku marca, ko jih obre­
zujemo. Porezane poganjke nareže­
mo na približno 20 do 25 cm dolge
kose. Vsak naj ima največ tri očesa. Na
spodnji strani odrežemo s sadjarski­
mi škarjami tik pod očesom. Če škar­
je nimajo ravnega in gladkega reza, si
pomagamo s cepilnim nožem.
Potaknjence posadimo na dobro pri­
pravljeno gredico, ki jo pogrnemo s
črno folijo in ob straneh obtežimo z
zemljo. Nato pa s pomočjo klina ali
večjega kovinskega predmeta v folijo
naredimo odprtine v razdalji 10 x 10 cm
in v vsako porinemo po en potaknje­
nec vse do vrhnjega očesa. Po saje­
nju potaknjence še zalijemo z vodo.
Ko pa opazimo, da pričenja vrhnje oko
odganjati, ga nekajkrat poškropimo s
pripravkoma AGROSTEMIN in teko­
čim listnim gnojilom FOLIAR. Tako se
bodo potaknjenci hitreje in močneje
ukoreninili. Do jeseni bodo potaknjen­
ci dobro ukoreninjeni in jih bomo lahko
posadili na stalno mesto.
Drugi način pa je razmnoževanje z
zelenimi potaknjenci, ki jih narežemo
poleti po prvem cvetenju. Ko odstra­
nimo odcvetele cvetove, odstrani­
mo še vrhnja 3 očesa, ker so ta obi­
čajno pri večini sort sterilna in iz njih
nič ne požene. Nato pa spet odreže­
mo potaknjenec, ki ima 3 očesa. Ker
imajo sedaj ti poganjki liste, spodnjega
odstranimo, ostala dva pa prikrajšamo
Razmnoževanje s
potaknjenci
za 1/3, da zmanjšamo transpiracijo.
Potaknjence posadimo na vrtu ali pa v
lončke. Pokrijemo jih s folijo, da ohra­
nimo visoko zračno vlago. Nato folijo
vsak dan odstranimo za nekaj minut,
da se potaknjenci prezračijo, nato pa
jih orosimo z vodo in spet pokrijemo.
Enkrat tedensko pa jih poškropimo s
pripravkom AGROSTEMIN in tekočim
listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje
ponovimo nekajkrat v tedenskih pre­
sledkih. Tudi ti potaknjenci bodo do
jeseni zreli za sajenje na stalno mesto.
Zimska zaščita vrtnic
Vrtnice v večini primerov zelo dobro
prenašajo zimo. Seveda pa jih mora­
mo predhodno pripraviti na to. Zelo
pomembno je, da jih pravočasno pre­
nehamo gnojiti, da do jeseni zaklju­
čijo rast. V tem primeru bodo dobro
prezimile. Če pa rastejo dolgo v jesen,
ker smo jih prepozno pognojili, lahko
pozebejo.
Kljub njihovi trdnosti pa je previdnost
na mestu, zato jih novembra, pred pri­
četkom zime, ogrnemo z zemljo. Neka­
teri strokovnjaki jih zasujejo z gno­
jem, kar pa je bolj škodljivo kot ne,
saj takšne rastline zgodaj odženejo in
pozebejo. Zato vam svetujem, da z
motiko ali lopato iz okolice potegnete
nekaj zemlje na sam grmiček. Običajno
je pedenj visoko osutje dovolj. Tudi če
v hudi zimi pozebejo deli nad zemljo,
ponovno poženejo iz osnove.
Prvo leto po sajenju pa je priporočljivo,
da jih ogrnemo in zaščitimo s slamo ali
smrečjem, posebno če smo jih posadili
na zelo vetrovno rastišče.
9
Cvetalova šola vrtnarjenja
Živa meja
Žive meje so postale v zadnjem času vse bolj priljubljene, kot da bi se
vsi hoteli izolirati od okolice. No, včasih je to tudi edina možna rešitev,
če smo na primer ob prometni cesti. Seveda pa je treba paziti, da
izberemo pravo, to je takšno, ki bo res služila svojemu namenu.
Živa meja nas varuje pred hrupom in pogledi.
Za živo mejo lahko uporabimo zelo
različne rastline. Najbolj pogosta je
zimzelena kalina ali liguster. Ta je
bujne rasti in obenem dobro prenaša
tako vročino kot sol.
V preteklosti se je zelo veliko upora­
bljal gaber. Vendar je ta zelen samo
od pomladi do jeseni. Jeseni pa mu
listje odpade. Zato danes vse več ljudi
posadi ameriški klek, ki na prvi pogled
spominja na primorsko cipreso. Zelo
lepa je tudi živa meja iz tise, vendar pa
je njena rast počasna, razen tega pa je
tudi nekoliko dražja.
V Primorju so zelo priljubljene ciprese
in lovorikovec. Obe rastlinski vrsti sta
zimzeleni, tako da sta lepi v vseh letnih
časih. Pri sajenju žive meje pazimo, da
10
ne posadimo meje preveč na mejo, da
ne pridemo v spor s sosedi.
Sajenje žive meje
Živo mejo posadimo jeseni ali zgodaj
spomladi, pred pričetkom rasne dobe.
Rastline, ki so širše rasti in zavzame­
jo več prostora, posadimo v vrsti. Šibko
rastoče rastline, kot je kalina, pa lahko
posadimo v eni ali dveh vrstah. Na meter
posadimo 5 rastlin, če smo jih posadi­
li v eni ali dveh vrstah. V dveh vrstah jih
sadimo trikotno, kar pomeni, da so v eni
vrsti 3, v drugi pa dve rastlini. V nasle­
dnjem metru pa se vse skupaj spremeni.
Pri smreki, ki se močneje razrašča, posa­
dimo na dolžinski meter le eno rastlino,
pri ameriškem kleku pa dve rastlini.
Pri sajenju žive meje običajno skoplje­
mo sadilni jarek, da je sajenje lažje. Če
želimo hitro vzgojiti lepo mejo, jo že ob
sajenju pognojimo z organskim gnoji­
lom, kot sta BIOPOST ali AGROSOL.
Najbolje je, da gnojilo pomešamo med
zemljo, s katero zasujemo korenine.
Po sajenju rastline dobro zalijemo z
vodo. Posebno pri sajenju zimzelenih
rastlin ne pozabite, da je te treba zali­
vati tudi pozimi, če je zima suha, brez
snega ali dežja.
Da pa se bodo rastline čim hitreje uko­
reninile in dobro vrasle, je priporočlji­
vo, da jih takoj po sajenju poškropimo
s pripravkom AGROSTEMIN. Spomla­
di pred pričetkom rasti jih ponovno
Cvetal priporoča
Agrosol
Obrezovanje žive meje
poškropimo z AGROSTEMINOM in
tekočim listnim gnojilom FOLIAR.
Gnojenje žive meje
Če želimo, da bo živa meja lepe rasti,
jo moramo tudi gnojiti. V nasprotnem
primeru bo meja slabo rasla, obe­
nem pa bo vse bolj redka, namesto da
bi bila gosta. Gnojimo jo odvisno od
tega, katere rastline imamo posajene.
Če smo posadili liguster, gaber, lovo­
rikovec ali češmin, jih pognojimo z
mineralnim gnojilom NPK 15-15-15.
Pognojimo jo dvakrat, in sicer mese­
ca marca in še enkrat meseca maja.
Lahko pa uporabimo tudi organsko
gnojilo AGROSOL.
Če pa imamo posajene iglavce, kot so
ameriški klek, tisa, smreka ali cipresa,
jih gnojimo s SPECIALNIM GNOJILOM
ZA IGLAVCE. Tudi te gnojimo dva­
krat. Prvič meseca marca in še enkrat
meseca maja. Tako bodo rastline imele
dovolj hranilnih snovi za bujno rast.
Obrezovanje žive meje
Živo mejo moramo redno obrezova­
ti, če želimo imeti goste rastline, ki nas
bodo branile pred neželenimi pogledi,
prahom in hrupom. Živo mejo obrezu­
jemo dvakrat na leto, in sicer: prvič po
prvi vegetaciji in drugič tik pred kon­
cem druge vegetacije, to je meseca
avgusta.
Pri obrezovanju pa moramo paziti, da
uporabljamo kvalitetno orodje, da je
rez čim bolj gladek, da ne naredimo
več škode kot koristi. Nikoli ne smemo
obrezovati pravokotno, temveč mora
biti meja pri tleh 5 cm širša kot na
vrhu. Na ta način je dostop sončnim
žarkom lažji in meja ne bo postajala
gola zaradi slabe osvetlitve. Če meja
pri tleh ogoli, jo je zelo težko sanirati,
da bi bila spet lepo gosta.
Zelo pomembno je redno obrezovanje
od samega sajenja naprej. Mnogi lju­
bitelji namreč naredijo napako in mejo
posadijo, obrezujejo pa je ne, da bi čim
hitreje zrasla. Ko pa postane dovolj
visoka, je redka in mi je ne moremo
več zgostiti, saj vse rastline rastejo
pokonci, kar pomeni, da se bodo zgo­
stile tam, kjer jih obrežemo. Če pa jo
obrezujemo od sajenja dalje, bo vse­
skozi lepe, goste rasti.
Varstvo žive meje
Še ne tako dolgo nazaj so bile žive
meje popolnoma zdrave, brez bole­
zni ali škodljivcev. Sedaj pa imamo
tudi z živo mejo vse več težav. Zato
bodite pozorni, da zgodaj spomladi,
če je pomlad bolj suha, živo mejo naj­
prej dobro zalijete. Priporočljivo je, da
jo nekoliko bolje operete z vodo, da
odstranite sol iz rastlin. Če imate živo
mejo iz kaline oziroma ligustra, morate
biti pozorni na tako imenovanega kali­
ninega resokrilca. To so drobni reso­
krilci, ki se pojavijo poleti in sesajo sok
iz listov. Ti posivijo in se deformirajo.
Rastlina ob močnem napadu popolno­
ma preneha z rastjo. Zatiranje je uspe­
šno, če rastline nekajkrat poškropimo
z MOSPILANOM.
Sestavljen je iz povsem narav­
nih surovin (sojina moka, mlečni
sladkor, pesni sladkor, moka iz
bombažnih semen … ), ki se v
procesu naravnega biološkega
vrenja in ob dodat­
ku micelija glive
Penicillium chryso­
genum, spremenijo v
polnovredno biolo­
ško gnojilo. Agrosol
aktivira talno floro
in favno, ustvarja
humus, pospešuje
razraščanje korenin,
spodbuja mikorizo
in močno izboljša
fizikalne lastnosti
tal. Zaradi organ­
sko vezanega
dušika, ki se počasi sprošča
skozi daljše obdobje vegetacije,
deluje Agrosol blago in dogo­
trajno.
Organo
Organo je organsko-mineralno
gnojilo, namenjeno gnojenju in
izboljševanju strukture
tal. Je suh, humificiran
in briketiran hlevski
gnoj govejega in
perutninskega izvora.
Namenjen je gnojenju
poljščin, sadnega
drevja, vinske trte,
vrtnin, okrasnih
grmovnic, živih mej
in okrasne trate.
Organo je odlično
nadomestilo za
sveži hlevski gnoj. Z
Organom gnojimo
v jeseni ali spomladi
pred sejanjem oz. presajanjem
rastlin. Gnojilo načeloma plitvo
zadelamo v tla, če to ni mogoče,
ga potrosimo po površini tal pred
padavinami oz. pred zalivanjem.
Pri pripravi tal za setev trate
moramo Organo plitvo zadelati
v zemljo, saj lahko poškoduje
pravkar vznikle travice.
11
Cvetalova šola vrtnarjenja
Lahko pa se pojavijo tudi listne uši, ki s
sesanjem povzročajo značilno zvijanje
listov. Ker je napad lahko zelo močan,
jih moramo redno zatirati. Tudi proti
listnim ušem je MOSPILAN učinkovit
insekticid.
Na ameriškem kleku ali tuji se zadnje
desetletje pojavlja tujin zavrtač. Dro­
ben metuljček odlaga jajčeca na listi­
če. Ko se iz jajčec izleže ličinka, se
ta zarije v sam stržen, katerega izje­
da. Zaradi tega se vsi napadeni vršič­
ki, tako glavni kot stranski, posušijo in
rastlina ni več lepa. Ker metuljček leta
meseca junija, moramo biti pozorni, da
konec junija in v začetku julija poškro­
pimo tuje in kitajske brine s priprav­
kom MOSPILAN, da preprečimo suše­
nje poganjkov.
Živo mejo pa lahko napadejo tudi drugi
škodljivci. Tako se v zadnjem času poja­
vlja v Primorju japonski kapar na lovori­
kovcu. Ker pušča veliko medene rose, je
meja lahko v kratkem času grda, saj jo
napade še sajavost. Njegovo zatiranje
pa je veliko težje kot zatiranje drugih
škodljivcev. Živo mejo moramo najprej
dobro oprati z blago milnico. Nato pa
jo nekajkrat poškropimo s pripravkom
MOSPILAN v tedenskih presledkih.
Lovorikovec pa v zadnjih letih napada
tudi pepelasta plesen, ki lahko močno
prizadene njegove liste in poganjke.
Bolezen se pojavlja močneje v Primor­
ju, kjer je tudi lovorikovec zelo pogost.
Lovorikovec pa lahko v deževnih letih
močno napade listna luknjičavost. Na
listih se pojavijo najprej okroglaste
rumenkaste pegice, ki se posušijo in
izpadejo, da postanejo listi preluknjani,
kot bi bili prestreljeni. Napadene rastli­
ne je treba nekajkrat poškropiti s pri­
pravkom TOPAS. V poznojesenskem
času pa jih poškropimo še z bakrovim
pripravkom KUPRO.
Pepelasta plesen pa v vsej državi napa­
da tudi gaber, zaradi česar že meseca
avgusta izgubi svojo lepo zeleno barvo.
V mesecu septembru pa so mnoge
meje že zelo grde. V obeh primerih ple­
snive rastline nekajkrat poškropimo s
pripravkom TOPAS. Škropljenje po 10
dneh vsaj še enkrat ponovimo.
Navadno smreko pa lahko močne­
je prizadenejo listne uši. Ker se te
12
pojavijo že sredi meseca marca, jih
najprej poškropimo z z oljnim priprav­
kom BELO OLJE-FRUTAPON, nato pa
v začetku meseca aprila še s priprav­
kom MOSPILAN.
Pomanjkanje
mikroelementov
Pomanjkanju mikroelementov se ne
morejo izogniti niti žive meje, saj te
pogosto trpijo za to nadlogo. Tako v
Primorju pogosto vidimo lovorikov­
ce, ki imajo popolnoma rumene liste.
To rumenenje nastane zaradi pomanj­
kanja železa. Zato je treba rastline ob
prvem pojavu poškropiti s tekočim
listnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO.
Škropljenje po potrebi ponovimo.
Pri iglavcih pa se lahko pojavi rumene­
nje iglic in kasnejše rjavenje in odpa­
danje. Za to je vzrok pomanjkanje
magnezija. Zato že ob prvem poja­
vu rumenenja rastline poškropimo
s tekočim listnim gnojilom FOLIAR
MAGNEZIJ.
Bolezni in škodljivci
na živi meji
Bolezni in škodljivci
na živi meji
Bolezni in škodljivci
na živi meji
Bolezni in škodljivci
na živi meji
Za zatiranje škodljivcev
MOSPILAN 20 SG
Je insekticid za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju, na vrtninah in
okrasnih rastlinah.
Uporabljamo ga:
• na slivah, jablanah, hruškah, breskvah, nektarinah in
marelicah za zatiranje listnih uši, sadnega listnega
duplinarja, jabolčne grizlice, hruševe grizlice in češpljeve
grizlice, jabolčnega zavijača, sadnega listnega sitarja,
sadnega listnega duplinarja in navadne hruševe bolšice.
• na krompirju za zatiranje koloradskega hrošča in sive
breskove uši.
• na paradižniku, papriki in jajčevcih za zatiranje listnih
uši, tobakovega ščitkarja in rastlinjakovega ščitkarja .
• na solati za zatiranje solatne listne uši.
• na kumarah, bučkah in drugih bučnicah z užitno
lupino za zatiranje listnih uši in ščitkarjev.
• na okrasnih rastlinah za zatiranje listnih uši,
tobakovega ščitkarja in rastlinjakovega ščitkarja.
Azaleje in
rododendroni
Azaleje in
rododendroni so
sorodne rastline, saj
jih botaniki vodijo pod
imenom rododendron.
Vrtnarji pa ločijo
rastline po tem, ali
so listopadne ali
zimzelene. Tako so po
vrtnarsko listopadne
azaleje in zimzeleni
rododendroni. Večina
tako azalej kot tudi
rododendronov je
zgodaj cvetočih.
Bogato cvetoč rododendron
Pri nas so najstarejši rododendroni
posajeni na Brdu in v arboretumu Vol­
čji Potok. V zasebnih vrtovih pa so se
množično pričeli širiti pred dobrimi
tremi desetletji. Danes lahko rečemo,
da je rododendron po priljubljenosti
takoj za vrtnicami. Če ne bi bili proti
drugim rastlinam v preteklosti nekoli­
ko dražji, pa bi jih bilo še veliko več.
postal nevtralen in nato bazičen, kar bi
azalejam in rododendronom škodova­
lo. Da pa rahlega substrata ne raznese
veter, ga zasadimo s kakšnim bršlja­
nom ali reso, ki prav tako zahtevata
kislo reakcijo tal.
Sajenje rododendronov
Zalivanje azalej in
rododendronov
Rastišče za azaleje in rododendro­
ne mora biti pripravljeno popolnoma
drugače kot za druge rastline. Azale­
je in rododendroni zahtevajo kisla tla
in zelo rahlo humusno prst. V navadni
vrtni zemlji lahko v nekaj letih povsem
propadejo.
Sadilno jamo napolnimo s SUBSTRATOM ZA AZALEJE IN RODODENDRONE. Če je podlaga apnenčasta, je
priporočljivo, da naredimo gomilo in
rastline posadimo na to gomilo, saj bi
v sadilni jami sicer kisli substrat kmalu
Pri sajenju moramo paziti, da nameni­
mo rastlinam dovolj prostora, saj bodo
rasle na istem mestu več desetletij.
Ker so azaleje in rododendroni posaje­
ni v kisel substrat, jih moramo zalivati
z deževnico. Če te nimamo, lahko upo­
rabimo za zalivanje tudi vodovodno
vodo, vendar moramo to natočiti za
zalivanje en dan pred uporabo. Nato­
čimo jo v večjo posodo, iz katere jo
potem previdno odvzamemo, ne da bi
jo zbrazdali, saj kalcij v stoječi vodi ne
propade, temveč se samo usede na dno
posode. Rododendronov pa ne zali­
vamo samo poleti, ko je suša, temveč
tudi pozimi, če je ta suha brez pada­
vin. Posebno nevarno je, če je zemlja
zmrznjena, vreme pa hladno in sonč­
no z vetrom. V takšnih razmerah rastli­
ne oddajajo vodo iz listov, sprejeti pa je
ne morejo, zaradi česar lahko povsem
propadejo. Če pa jih nekajkrat temeljito
zalijemo, jih bomo rešili propada.
Dognojevanje azalej in
rododendronov
Za bogato cvetenje potrebujejo tudi
azaleje in rododendroni veliko hra­
nilnih snovi. Vendar pozor, ni vsako
gnojilo dobro za azaleje in rododen­
drone. Gnojilo ne sme vsebovati kalci­
ja, kar pomeni, da mora biti fiziološko
kislo. Takšnih pa je le malo, zato vam
priporočamo, da uporabljate SPECIALNO GNOJILO ZA RODODENDRONE. Prvič gnojimo zgodaj spomladi,
preden pričnejo z rastjo. Običajno je
to meseca marca. Gnojilo potresemo
okoli rastlin in ga plitvo zagrebemo v
13
Cvetalova šola vrtnarjenja
Cvetal priporoča
Spe­ci­al­no gno­ji­lo za
rodo­den­dro­ne
Listna bledica
zemljo. Nato gnojimo drugič meseca
aprila, preden pričnejo rastline s cve­
tenjem. Tretjič jih pognojimo takoj po
končanem cvetenju.
Če je v času gnojenja suho vreme,
rastline še zalijemo, da se gnojilo čim
hitreje stopi in spere v območje kore­
nin, saj po cvetenju rastline potrebuje­
jo hranilne snovi za tvorbo novih pop­
kov, ki jih običajno rastline nastavijo
do meseca avgusta.
Preprečevanje listne
bledice
Azaleje in rododendroni dobijo v pole­
tnem času blede liste. To ni kakšna
bolezen, temveč fiziološki pojav. Ta
nastane, če rastlinam primanjkuje žele­
za. Izkušnje pa kažejo, da je lahko
železa v tleh dovolj, vendar ga rastline
ne morejo koristiti, ker je preveč kal­
cija. Zato jih ne smemo zalivati s trdo
vodovodno vodo.
Težave lahko rešimo zelo na hitro,
če rastline pravočasno poškropimo z
listnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO. Ker
pa se stari, bledi listi ne obarvajo nazaj
v zeleno, moramo celoten pojav redno
spremljati, ali pa enostavno takoj po
končanem cvetenju, ko pričnejo rastli­
ne poganjati nove liste, le-te poškro­
piti z železom. Škropljenje ali zalivanje
pa je potrebno najmanj enkrat ali pa
dvakrat ponoviti v 14-dnevnih presled­
kih. V tem primeru bodo rastline imele
lepo temno zeleno obarvano listje.
Varstvo azalej in
rododendronov
Azaleje in rododendroni so bili dolgo
časa popolnoma zdravi, brez bolezni
in brez škodljivcev. Danes pa se naj­
prej srečamo z boleznijo, ki ji pravi­
mo siva plesen. Ta se najprej pojavi
14
Rododendronov škržatek
na odcvetelih cvetnih lističih, ki niso
odpadli. Če je v času cvetenja dežev­
no vreme, je bolezen v dnevu ali dveh
na cvetovih. Zato je zelo pomembno,
da vse odcvetele cvetove odstranimo.
V deževnem vremenu pa to ni dovolj,
zato takrat rastline poškropimo z
ustreznim pripravkom, da preprečimo
pojav sive plesni, saj ta lahko v nada­
ljevanju prizadene tudi poganjke, ki se
običajno posušijo naslednjo pomlad
tik pred cvetenjem.
Azaleje v vlažnih letih rada napade
bulavost. Na listih opazimo, da se ti
nenormalno odebelijo in otrdijo. Čez
čas jih prekrije bela prevleka spor, s
katerimi se bolezen širi naprej. Obolele
liste moramo pobrati in uničiti. Nato pa
rastlino nekajkrat poškropimo z ustre­
znim fitofarmacevtskim pripravkom.
Jeseni in zgodaj spomladi jih poškropi­
mo z bakrovim pripravkom KUPRO.
Na rododendronih se lahko pojavi tudi
neozdravljiva peronospora. To lahko
zanesemo na naše rastline z naku­
pom okuženih rastlin. Da bi prepre­
čili njeno širjenje, pa je priporočljivo,
da rododendrone večkrat poškropi­
mo po listih s tekočim listnim gnojilom
NUTRI-PHITE. To gnojilo naredi liste
odpornejše proti okužbam s perono­
sporo. V zelo vlažnih in hladnih pole­
tjih pa gnojilu dodamo še TOPAS, da
jih z gotovostjo obvarujemo.
Rododendrone lahko napadejo tudi
listne uši. Te se najraje pojavijo v času
tik pred cvetenjem ali pa v času cve­
tenja, saj uši veliko lažje sesajo sok iz
cvetov in popkov kot pa iz kožnatih
listov. Če se pojavijo uši pred cvete­
njem, rastline poškropimo z MOSPILANOM. V kolikor pa so rastline cvetoče,
lahko uporabimo le pripravek CALYPSO, ki ni strupen za čebele.
Specialno gno­ji­lo za
rodo­den­dro­ne vse­
bu­je 15 % duši­ka,
11 % fosfor­ja in 11 %
kali­ja. Namenjeno
je za gno­je­nje
rodo­den­dro­nov,
aza­lej, rese, in hor­
ten­zij. To je gno­
ji­lo za vse tiste
rast­li­ne, ki zah­te­
va­jo za uspeš­no
uspe­va­nje kislo
reak­ci­jo tal, pH 4,5 do 5,5. Na
kva­drat­ni meter upo­ra­bi­mo 50 g
gno­ji­la, ki ga potro­si­mo po povr­
ši­ni in pli­tvo zade­la­mo v zem­ljo.
Substrat za aza­le­je,
rodo­dendro­ne
in Brusnice
Ta sub­strat je
­namenjen vzgo­ji
aza­lej in rodo­den­
dro­nov, ­ciklam,
­kamelij in ame­
riških borov­nic.
Visoko kva­li­tet­
nim ­kislim šotam
so doda­na
potreb­na hra­
ni­la. Substrat
lahko upo­
rab­lja­mo za
direkt­no saje­
nje ali za vsa­ko­let­no
­dodajanje.
Rododendrone in azaleje pa lahko
poleti napade tudi rododendronov
škržatek. To je pisan škržatek, ki sesa
sok iz listov in popkov. Pojavi se pole­
ti, ko se začne tvorba popkov za
naslednje leto. Škržatek na popke pre­
nese bolezen, zaradi katere se spo­
mladi popki ne odpro.
Napadene rastline poškropimo s pri­
pravkom MOSPILAN in škropljenje po
potrebi ponovimo.
Hortenzije
Hortenzije so priljubljene vrtne grmovnice, ki so se pri nas povsem
udomačile. Dobro uspevajo v polsenci, kjer imajo dovolj vlage.
Za uspešno rast pa potrebujejo kisla
tla. Zato jih posadimo na takšno
mesto, saj bomo sicer imeli stalne
težave z barvo listov, ki ne bo zelena,
temveč rumena. Hortenzije vzgajamo
zaradi lepih, velikih cvetov. Ti so obi­
čajno rožnate barve, znane pa so tudi
sorte z belimi, rdečimi ali celo modri­
mi cvetovi. Ali bodo cvetovi rožnati ali
modri, pa je odvisno od tal.
Gnojenje hortenzij
Hortenzije moramo vsako pomlad
pognojiti, če želimo da bodo njihovi
poganjki močni, cvetovi pa številni in
veliki. Največji cvet se vedno pojavi na
koncu poganjka. Za gnojenje pa mora­
mo uporabljati fiziološko kisla gnojila,
kot je npr. SPECIALNO GNOJILO ZA
RODODENDRONE.
Prvič jih pognojimo meseca marca,
nato pa še enkrat v aprilu in maju. Pri­
poročljivo je rastline po gnojenju zaliti,
da se gnojilo čim hitreje stopi in spere
v območje korenin.
Obrezovanje
Hortenzije po končanem glavnem cve­
tenju pomladimo. To pomeni, da pri
tleh izrežemo stare poganjke, ki so
imeli zelo majhne cvetove, ali pa so bili
celo brez cvetja. Do jeseni poženejo
novi poganjki, ki bodo naslednje leto
nosili le po en orjaški cvet. Čez dve leti
pa bo pognala iz vsakega lista veja s
cvetom. Tretje leto pa so cvetovi že
majhni, zato veje izrežemo.
Preprečevanje listne
bledice
Hortenzije imajo zelo pogosto listno
bledico. Ta nastane, če rastlina raste
v preveč bazičnih tleh, po domače
povedano, če so tla preveč apnen­
časta, ali pa, če jih poleti zalivamo
z vodovodno vodo. Ker listi zaradi
Hortenzije
prevelike vsebnosti kalcija ne dobijo
dovolj železa, porumenijo in se kmalu
tudi posušijo. Ker pa je list tovarna
hrane, moramo poskrbeti, da bo ta
tovarna normalno delala.
Ko opazimo, da postajajo listi nekoli­
ko bledi, rastlino nemudoma poškropi­
mo po listih s tekočim listnim gnojilom
FOLIAR ŽELEZO. Gnojenje po potrebi
nekajkrat ponovimo.
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Hortenzije so bile dolgo časa zdrave,
brez bolezni in brez škodljivcev. Sedaj
so ti časi definitivno mimo in srečujemo
se vedno pogosteje s sivo plesnijo in
pepelasto plesnijo. Siva plesen se poja­
vi, če je hortenzija posajena pod drev­
jem, kjer se v deževnih letih dolgo zadr­
žuje vlaga. Pojavi se najprej na odcve­
telih cvetovih, od tam pa se lahko raz­
širi tudi na liste, ki na okuženih mestih
gnijejo. Običajno ni potrebno poseb­
no zatiranje, saj zadošča, da odcvetele
cvetove porežemo in odstranimo.
Pepelasto plesen, ki napade liste, pa
moramo zatirati, ker je sicer letos pri­
zadeto le liste, naslednje leto pa cvete­
nje in listje. Napadene rastline poškro­
pimo s pripravkom TOPAS. Škroplje­
nje po potrebi ponovimo.
Od škodljivcev pa je najbolj nevaren
hortenzijin kapar. Ta se je najprej začel
pojavljati na Primorskem, danes pa je
razširjen že po večjem delu države.
Na spodnji strani listov opazimo sko­
raj cm velike bele kaparje, ki delajo
škodo s sesanjem soka iz listov. Napad
je lahko zelo močan in rastline močno
prizadene. Napadene rastline mora­
mo poškropiti z ustreznim fitofarma­
cevtskim pripravkom. Škropljenje pa
je potrebno vsaj še enkrat ali dvakrat
ponoviti. Z ostankom škropiva rastlino
še zalijemo.
15
Cvetalova šola vrtnarjenja
Cvetoče okrasne
grmovnice
Na vrtovih imamo običajno posajene tudi druge grmovnice, ki nas
postopoma od pomladi do konca poletja razveseljujejo s svojim
bogatim cvetenjem. Zgodaj spomladi med prvimi zacveti forzicija,
sledi pa ji španski bezeg.
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Večina vrtnih grmovnic je zdravih,
brez kakšnih posebnih bolezni. Le
pri forziciji se lahko dogodi, da jo v
deževni pomladi napade monilija ali
cvetna gniloba. Ker bolezen lahko pri­
zadene poganjke, ki se zaradi okuž­
be z gnilobo posušijo, moramo biti
pozorni. Že med cvetenjem jo večkrat
pregledamo. Če opazimo posamezne
suhe cvetove, je najbolje, da rastlino
takoj po končanem cvetenju obreže­
mo in nato poškropimo z ustreznim
fungicidnim pripravkom. Škropljenje
po 10 dneh še enkrat ponovimo.
Kasneje čez poletje pa so čudovite vaj­
gelije in nepravi jasmin. Tu so še različ­
ne vrste petoprstnika in medvejke. Vse
te grmovnice so lahko lepe leta in leta,
če jih pravilno negujemo.
Gnojenje vrtnih grmovnic
Vrtne grmovnice moramo vsako
pomlad pognojiti. Gnojimo jih lahko z
organskim ali mineralnim gnojilom. Naj­
bolje je, da gnojenje kombiniramo. Zgo­
daj spomladi, to je meseca februarja ali
v začetku marca, jih pognojimo z organ­
skim gnojilom AGROSOL. Potrosimo ga
po površini okrog grmovnic.
Nato pa jih konec meseca marca
pognojimo z mineralnim gnojilom
VRTNI GARDIN. Tega pa ne potro­
simo po površini, temveč naredimo
okrog rastline nekaj lukenj 10 do 20
cm globoko in vanje nasujemo malo
16
gnojila. V primeru suhega vremena
rastline še zalijemo. Tako bodo imele
na voljo dovolj hranilnih snovi tako za
rast kot tudi za bogato cvetenje.
Obrezovanje okrasnih
grmovnic
Okrasne grmovnice moramo tudi
obrezovati in pomlajevati, da se pre­
hitro ne postarajo. Forzicijo, ki zacve­
ti zelo zgodaj, obrežemo po konča­
nem cvetenju. Predolge veje po potre­
bi nekoliko prikrajšamo. Sicer pa pri
tleh izrežemo starejše veje od treh
let. Iz spečih očes v naslednjih tednih
poženejo nove veje, ki bodo naslednjo
pomlad že cvetele. Tudi španski bezeg
pomladimo takoj po cvetenju. Vse
ostale grmovnice, ki zacvetijo nekoli­
ko kasneje, pa lahko obrežemo zgodaj
spomladi, to je še v fazi mirovanja.
Na listih španskega bezga pa se sredi
poletja pojavi pepelasta plesen, zaradi
česar postanejo listi belkasti. Ker bole­
zen prezimi v brstih, lahko naslednje
leto pride do okužbe že zelo zgodaj.
Ker pa oboleli grmi lahko v hujši zimi
pozebejo, je prav, da bolezen redno
zatiramo. Ko opazimo prve znake
bolezni, grme poškropimo s priprav­
kom TOPAS. Škropljenje po potrebi
ponovimo.
Bolj nadležni pa so nekateri škodljiv­
ci, predvsem listne uši. Te se zelo rade
pojavijo na nepravem jasminu. V pri­
meru, da nismo pozorni, naredijo veli­
ko škode, saj so tako mladi poganjki
in cvetni nastavek popolnoma prekri­
ti z ušmi. Poganjki zaradi tega zakrni­
jo, cvetovi pa se ne odpro. Zato jih ob
prvem pojavu poškropimo s priprav­
kom MOSPILAN. Škropljenje po potre­
bi ponovimo.
Vrtni iglavci
Na vrtu so iglavci vse pogostejši, saj je njihova rast čudovita,
elegantna, cvetenje pa nekaj posebnega. Med najbolj priljubljene sodijo
smreke, posebno omorika. Ta je ozke piramidalne rasti. Njeni cvetovi
so prav zanimivi, prav tako tudi storžki.
Cvetal priporoča
Spe­ci­al­no gno­ji­lo
za iglav­ce
Specialno gno­ji­lo za
iglav­ce je name­nje­no
gno­je­nju in dogno­
je­va­nju vseh vrst
iglav­cev. Gnojilo
vse­bu­je 18 % duši­
ka, 8 % fosfor­ja in
10 % kalija. Na kva­
drat­ni meter povr­ši­ne upo­ra­
bi­mo 50 g gno­ji­la.
Borovci in brini so zelo skromni in
dobro uspevajo na vsakem mestu.
V Primorju ciprese, drugje pa ame­
riški klek ali tuja dajejo s svojo zna­
čilno rastjo poseben pečat. Ker so v
večini primerov to zimzelene rastline,
razen macesna, jih uporabljamo tudi
za živo mejo.
Sajenje iglavcev
Pri sajenju nimajo posebnih zahtev.
Posadimo jih lahko v jeseni oziroma
že ob koncu poletja, saj meseca avgu­
sta zaključijo svojo rast. Lahko pa jih
posadimo tudi zgodaj spomladi, pre­
den pričnejo z rastjo. Svetujem pa, da
ko se odločate za posamezne iglav­
ce, izberete zanje ustrezno rastišče. Tu
ne mislim na tla, ker ta niso tako zelo
pomembna, temveč na prostor. Omo­
rika potrebuje sorazmerno malo pro­
stora, vendar ne prenese mokrih tal
ali pa zelo težkih, kjer ni dovolj zraka.
Vsaka stoječa voda ji je lahko nevarna.
Navadna smreka pa se z leti zelo raz­
raste v širino, zato mora imeti dovolj
prostora. Malo prostora pa potre­
bujejo najrazličnejši brini, ki so zelo
skromni, obenem pa dobro prenaša­
jo tudi rez. Ko so preveliki, jih lahko
dobro obrežemo, pa nam ne bodo nič
zamerili.
Gnojenje iglavcev
Pri gnojenju iglavcev se držimo nače­
la, da jih gnojimo s fiziološko kislimi
gnojili, saj so tla, kjer rastejo iglavci, v
naravi običajno kisla. Zato vam svetu­
jemo uporabo SPECIALNEGA GNOJILA ZA IGLAVCE. Potresemo ga
spomladi, meseca marca, in še enkrat
meseca maja. Po gnojenju rastline še
zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi
in spere v območje korenin.
Čas je za
iglavce!
Šola
vrtnarjenja
Ključna meseca za uporabo
Specialnega gnojila za iglavce
sta meseca marec in maj.
Več na www.cvetal.si.
17
Cvetalova šola vrtnarjenja
Cvetal priporoča
Magnezijev sulfat
Rjavenje iglic
Šiške
Preprečevanje rjavenja
iglic
Po 10 dneh gnojenje še enkrat
ponovimo.
Iglavci potrebujejo tudi mikroelement
magnezij. Če ga v tleh ni dovolj, ali pa
je iz kakršnega koli razloga vezan v
spojino, ki je za iglavce nesprejemlji­
va, jim iglice rumenijo in rjavijo. Ker pa
je želja slehernega ljubitelja, da so nje­
gove rastline lepe in zdrave, moramo
poskrbeti tudi za magnezij. Ob prvem
pojavu bledenja iglic rastline poškro­
pimo ali zalijemo z gnojilom FOLIAR
MAGNEZIJ ali MAGNEZIJEV SULFAT.
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Iglavci so glede bolezni skoraj pov­
sem odporni, saj nam ne povzroča­
jo kakšnih posebnih težav. Izjema je le
kitajski in smrdljivi brin, ki sta vmesna
prenašalca hruševe rje.
Drugače pa je s škodljivci, ki so lahko
precej nadležni. Med najbolj nadle­
žne sodi tujin zavrtač, ki dela škodo
Magnezijev sulfat
uporabljamo za
preprečevanje ali
zdravljenje fizi­
oloških bolezni,
ki se pojavijo
zaradi pomanj­
kanja magnezi­
ja (odpadanje
in rumenenje
iglic pri iglav­
cih, razbar­
vanje listov in
posledično zmanjšanje fotosin­
teze pri sadnem drevju ter raz­
barvanje listov in sušenje peclje­
vine pri vinski trti). Pri drevesih,
višjih od 2 m, uporabimo 200 g/
m2. Sadno drevje in vinska trta:
50 g gnojila/m2 (5g/100 m2). Za
preventivni učinek gnojilo upo­
rabimo enkrat letno, praviloma
spomladi. Če se je pomanjkanje
magnezija že pojavilo, gnojilo
uporabimo takoj, ko opazimo
znake pomanjkanja (kadarkoli v
rastni sezoni).
na tujah in kitajskem brinu. Spomla­
di odlagajo jajčeca na mlade poganjke
drobni metuljčki. Iz jajčec izlegle ličin­
ke pa se zarijejo v sam stržen, kate­
rega izjedajo. Zaradi tega se mladi
poganjki posušijo. Škodljivca uspešno
zatremo, če tuje in kitajski brin nekaj­
krat v mesecu juniju poškropimo s pri­
pravkom MOSPILAN.
Na navadni smreki pa se lahko zgodaj
spomladi, ko je komaj dobro pognala,
pričnejo delati šiškam podobne tvor­
be, ki spominjajo na ananasov plod. To
so posledice napada smrekove uši, saj
se v tej šiški razvijajo uši. Zato takšne
šiške odstranimo. Naslednjo pomlad
pa smreke poškropimo že meseca
marca s pripravkom DECIS, MOSPILAN ali CALYPSO. Škropljenje je treba
nekajkrat ponoviti.
18
Zelenjavni vrt
Zelenjavni vrtovi so bili ne tako dolgo nazaj skoraj pozabljeni. Vsaka
gospodarska kriza pa nas spodbudi k razmišljanju, da na svojem vrtu
lahko pridelamo velik del nujno potrebne zelenjave. Ta nam bo vedno
pri roki, ko jo bomo potrebovali, pa še bolj zdrava bo od tiste kupljene,
saj se moramo zavedati da je rastlina živo bitje, ki ni navajena, da se
jo transportira na velike razdalje. Zato je vrednost v bližini pridelane
zelenjave ali sadja v primerjavi s tisto iz daljnih dežel neprimerljiva.
Lega zelenjavnega vrta
Priprava tal
Zelenjavni vrt naredimo na sončni legi,
kjer bodo rastline čim dlje na svetlem
in sončnem. Na takšnih zračnih mestih
se rosa zjutraj hitro osuši, kar pomeni,
da bodo rastline dolgo ostale zdrave,
saj ne bo pogojev za pojavljanje različ­
nih glivičnih bolezni.
Na zelenjavnem vrtu vzgajamo veliko
različnih rastlin, ki se med seboj razli­
kujejo tudi po zahtevnosti. Zato je naj­
bolje, da vrt razdelimo na 4 dele, da
lahko optimalno kolobarimo. To pa
pomeni, da naredimo mini načrt zasa­
ditve, da lahko temu primerno tudi
gnojimo.
Zelenjavni vrt naj bo, če je le mogo­
če, oddaljen od prometne ceste, saj so
na cesti in v njeni bližini prisotni stru­
peni izpušni plini in še kaj, kar ne sodi
na naš krožnik. Če ne gre drugače, ob
njem zasadimo živo mejo, ki bo vsaj
deloma preprečevala dostop prahu s
cestišča.
Osnovno gnojenje zelenjavnega vrta je
nespremenjeno že tisoč let. Naši pred­
niki so že stoletja gnojili s hlevskim
gnojem. Danes je pogosto problem,
da je težko priti do dobrega hlevske­
ga gnoja, posebno če ga potrebujemo
nekoliko več. Težava pa je še v tem,
da večina ljudi ne ve, da vse rastline
ne marajo gnojenja s svežim hlevskim
gnojem. Hlevski gnoj lahko nado­
mestimo z drugimi organskimi gno­
jili, kot sta npr. BIOPOST ali AGROSOL. Odlične rezultate dobimo, če
gnojimo s polovično količino jeseni in
drugo polovico spomladi. Na ta način
že jeseni tla zrahljamo in gnojilo vde­
lamo v zgornjo plitvo plast. Takšna tla
se v zimskem času napijejo vode, kar
ugodno vpliva na rast v pomladan­
skem času, ko običajno primanjkuje
vlage. Spomladi pa dodamo še drugo
polovico gnojila in ga le plitvo vdela­
mo v zemljo, saj morajo vsa organska
gnojila predelati še drobnoživke, kate­
rih pa je v zgornjih 10 do 15 cm naj­
več. Tako za razliko od nekdaj, ko smo
gnojili zgodaj spomladi in gnoj globo­
ko zakopali, rastline sedaj mnogo bolje
rastejo, saj imajo takoj po setvi ali saje­
nju na voljo nujno potrebna hranila.
Rastlinam pa pomagamo tudi na ta
način, da že seme pred setvijo zapraši­
mo z AGROSTEMINOM. Nato pa škro­
pljenje ponavljamo, ko imajo rastli­
ne vsaj 3 do 4 liste. Podobno je pri
rastlinah, ki smo jih posadili. Takoj po
sajenju jih zalijemo z vodo, nato pa
poškropimo po listih z AGROSTEMINOM in tekočim listnim gnojilom
FOLIAR.
Vrtni kolobar
Vrstenje ali vrtni kolobar je zelo
pomemben za večino rastlin. Rekli
smo že, da vrt razdelimo na 4 polja,
temu pravimo štiripoljni kolobar.
Obstaja tudi tripoljni, ki pa je nekoliko
19
Cvetalova šola vrtnarjenja
Zbita in suha tla so posledica
pomanjkanja organskih gnojil v tleh
slabši, saj si iste rastline sledijo na isto
mesto vsako tretje leto.
Pri štiripoljnem kolobarju delamo po
naslednjem vrstnem redu.
1. Polje pognojimo z BIOPOSTOM ali
AGROSOLOM. Tla globoko preko­
pljemo ali preorjemo, nato po površi­
ni potrosimo gnojilo in ga plitvo vko­
pljemo v zemljo. Na to površino bomo
posejali ali posadili solatnice in kapu­
snice, saj te dobro prenašajo gnojenje
z organskimi gnojili.
2. Drugo polje pognojimo z mineral­
nim VRTNIM GARDINOM. Tudi v tem
primeru tla globoko zrahljamo in gno­
jilo potrosimo po površini in ga plitvo
vdelamo v zemljo. Posadimo pa vse
vrste gomoljnic, korenovk in čebulnic.
3. Tretjega polja ne gnojimo, temveč
samo zrahljamo in posejemo ali zasa­
dimo z raznimi dišavnicami. Te res ne
bodo rasle ne vem kako bujno, zato pa
bodo zelo aromatične.
4. Četrtega polja ne gnojimo in ga
zasejemo z deteljo ali kakšno drugo
rastlino, ki jo bomo jeseni podkopali in
tako opravili tako imenovano zeleno
gnojenje. Preden pa ga podkopljemo,
gredo pognojimo s polovično količino
BIOPOSTA.
Pri obdelavi tal ugotovimo, kakšna tla
imamo. Če so tla peščena, svetujemo,
da jim dodate UNIVERZALNI BIOSUBSTRAT. Tako bodo sčasoma vse­
bovala več vode in bodo rastline bolje
uspevale. Če pa so tla težka in zaradi
nepropustnosti kisla, jim dodajte KALCIMAG. Seveda pa ne moremo izbolj­
šati tal z enim samim dodajanjem.
Izboljševanje je nekoliko daljši posto­
pek, ki običajno traja kar nekaj sezon.
20
Domač hlevski gnoj je
lahko vir plevelov
Vrtni kolobar
Setev in sajenje
Včasih smo že kmalu po novem letu
šli v nabavo semen, da jih ne bi slučaj­
no zmanjkalo. Danes pa je takšnih, ki
sami sejejo vse vrtnine, zelo malo, saj
se s semenom razmnožujejo le osnov­
ne vrste. Če pa želimo kakšno boljšo
sorto, moramo kupiti sadiko. To lahko
nabavimo direktno pri vrtnarju ali pa v
vrtnem centru.
Seveda pa še vedno sadimo čebulček
in česen, sejemo pa korenje in peteršilj
ter številne solate.
Pravi hit pa so zadnja leta ceplje­
ni paradižniki, paprika, kumare in jaj­
čevci. Takšne cepljene vrtnine so res
nekoliko dražje, vendar pa jih je vse­
eno vredno nabaviti. Te rastline so
običajno nekoliko odpornejše in dajo
veliko večji pridelek od tistih, ki niso
cepljene.
Številne plodovke, kot so paradižnik,
paprika, kumare, bučke in jajčevci,
zahtevajo toploto, zato moramo pazi­
ti, da jih ne posadimo prehitro. Tla in
zrak naj se ogrejeta, potem jih šele
posadimo.
Ko pa jih posadimo, jih najprej dobro
zalijemo z vodo, nato pa poškropimo
s pripravkoma AGROSTEMIN in teko­
čim listnim gnojilom FOLIAR. Škroplje­
nje ponovimo po dobrem tednu dni in
nato pred cvetenjem še enkrat. Rastli­
ne se bodo dobro vrasle in bogato
zacvetele. Ker bodo dobro vraščene,
bodo veliko bolje prenašale sušo kot
neškropljene. Razen tega pa so takšne
rastline, ki so dobro prehranjene, tudi
odpornejše na bolezni.
Cvetal priporoča
NPK 15-15-15
To je kom­plek­
sno mine­ral­no
gno­ji­lo, kate­re­ga
upo­rab­lja­mo za
gno­je­nje vrt­nin,
okra­snih rast­lin,
trate, sad­ne­ga
drev­ja in vin­ske
trte. Hranila so
raz­po­re­je­na v
ena­kih odmer­
kih. Vsebuje
po 15 % duši­
ka, 15 % fosfor­ja
in 15 % kali­ja.
Urea
To je kon­cen­tri­ra­
no gno­ji­lo, ki vse­
bu­je 46 % dušika
v ami­dni obli­ki.
Uporabljamo ga
za dogno­je­va­nje
vrt­nin, sad­ne­ga
drev­ja, vin­ske trte
in okra­snih rast­
lin. Za dogno­je­
va­nje vrt­nin ga
potro­si­mo 20
do 30 gra­mov
na kva­drat­
ni meter, 3 do
4 krat v času vege­ta­ci­je.
Sadno drev­je in vin­sko trto pa
dogno­ju­eje­mo z manjšim odmer­
kom, saj zadošča 20 do 25 gra­
mov na kva­drat­ni meter.
Setev in sejanje
Zelenjavni vrt na balkonu
V zadnjem času pa tisti, ki nimajo svo­
jih vrtov razmišljajo, kako napraviti
zelenjavni vrt na balkonu. Zgodaj spo­
mladi lahko cvetlična korita zasadite z
barvitimi solatnicami, ki ne bodo samo
lep okras balkona, temveč tudi izvr­
sten dodatek kosilu.
Na balkonu pa lahko vzgajate tudi vso
cepljeno zelenjavo, če jo posadite v
nekoliko večje posode, bodo pridel­
ki izvrstni. Če pa je balkon še zaščiten
pred dežjem, bodo rastline ostale tudi
zdrave.
Dognojevanje
Za dognojevanje vrtnin na vrtu upo­
rabljamo lahko trda ali tekoča gnojila.
Trda gnojila, kot so: KAN, UREA vse­
bujejo dušik v različnih oblikah, ki raz­
lično hitro deluje. Da bo dognojevanje
uspešno, morajo biti tla vlažna, saj se
sicer gnojilo ne more stopiti in sprati v
območje korenin.
Lahko pa rastline zalivamo tudi s teko­
čimi gnojili, kot so: TEKOČE GNOJILO
ZA VRTNINE ali TEKOČE GNOJILO
ZA PARADIŽNIK.
V sušnih letih, ko je pomanjkanje vode
in rastlin ne smemo zalivati, pa jih oro­
simo ali poškropimo s tekočim listnim
gnojilom FOLIAR ali NUTRI-PHITE.
Sicer pa bo na vrtu manj težav s sušo,
če bomo rastline že spomladi nekaj­
krat poškropili z AGROSTEMINOM, da
bodo dobro ukoreninjene.
Okopavanje in rahljanje
V zelenjavnem vrtu je zelo pomemb­
no rahljanje zemlje po vsakem moč­
nejšem dežju, saj dež običajno zemljo
zbije, zaradi česar se ta potem hitro
Zelenjavni vrt na balkonu
osuši in rastlinam primanjkuje vlage.
Če pa tla zrahljamo, ostane vlaga v
tleh.
Okopavanje in rahljanje pa ima še
eno veliko prednost: z rahlanjem isto­
časno odstranjujemo tudi plevele,
saj ti ne samo da odvzemajo hranil­
ne snovi vrtninam, temveč so lahko
nevarni prenašalci nekaterih bolezni in
škodljivcev.
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Vrtnine so že stare kulturne rastline,
ki jih napadajo tudi škodljivci in različ­
ne bolezni. To pa pomeni, da jih mora­
mo včasih tudi poškropiti. To ni nikakr­
šen bav bav, kot bi škropljenje nekate­
ri radi prikazali. Proti boleznim in ško­
dljivcem škropi ves svet. Če to delamo
sami v svojem vrtu, natančno vemo,
kdaj in s čim smo škropili. Vemo tudi,
kdaj smemo škropljene rastline uži­
vati. Če pa vse skupaj kupujemo, ne
vemo nič od tega. Zanašamo se lahko
le na poštenje tujih gojiteljev. Ker pa
vsi delajo za denar, jim lahko verjame­
mo manj kot nič. Inšpekcije, kot sami
vemo, pri kontroli uvoženega blaga
niso učinkovite.
Odkar se pri nas dobi mnogo manj
zaščitnih sredstev kot pred leti, imamo
več težav z boleznimi in škodljivci, saj
za zatiranje nekaterih enostavno nima­
mo ustrezne rešitve. Takšni proble­
mi so pri talnih škodljivcih, kjer strune
lahko naredijo veliko škode predvsem
gomoljnicam in korenovkam. Zatre­
mo pa jih lahko le tako, da spomladi
pred sajenjem pognojimo površino z
gnojilom AGROSTRUN (apneni dušik).
Uporabiti pa ga ne smemo prezgo­
daj, ker takrat strun še ni v zgornjih
Zelenjavni vrt na balkonu
Cvetal priporoča
Agrostrun
Agrostrun (apneni
dušik) je dušično in
kalcijevo gnojilo,
namenjeno gnoje­
nju vrtnih in dru­
gih kultur s kalci­
jem in dušikom.
Ima vrsto kori­
stnih lastnosti, ki
lahko odpravijo
nadloge na vrtu.
Uporabljamo ga
lahko tudi kot kori­
stni dodatek pri kompostiranju
organskih odpadov. Zaradi vseb­
nosti kalcija nevtralizira zemljo.
Gnojilo v zemlji razpada 14 do 20
dni, ob tem pa se sprošča plin, ki
očisti zemljo. Učinek je dosežen
le ob prisotnost vlage.
Kalcimag
Kalcimag je naravno
sredstvo za urav­
navanje kislosti tal,
rahljanje tal ter
gnojenje s kalci­
jem in magnezi­
jem. Kalcimag v
trajnih kulturah in
v trati uporabimo
enkrat letno, zgodaj spomladi ali
pozno v jeseni oz. pred sajenem
rastlin. Kalcimag enakomerno
potrosimo po gredi, trati, vino­
gradu ali sadovnjaku. Kjer je
mogoče, polovico gnojila zade­
lamo v zemljo, polovico pa ga
potrosimo po površini.
21
Cvetalova šola vrtnarjenja
Cvetal priporoča
Tekoče gno­ji­lo za
paradižnike
Polži so pogosti
obiskovalci naših vrtov
Solatna plesen
plasteh zemlje. Paziti pa moramo tudi
na to, da gnojimo dovolj zgodaj, da ne
poškodujemo rastlin.
Nekatere solate so zelo občutljive na
solatno plesen, ki lahko naredi veli­
ko škode. Ker solata hitro raste, jo
zelo težko škropimo s fungicidi, da
bi jo obvarovali pred boleznijo. Zato
si pomagamo tako, da jo nekajkrat
poškropimo s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom
NUTRI-PHITE.
Rastline bodo tako
Cvetal oglas 10X10cm 2.pdf 1 19.1.2012
odpornejše na solatno plesen.
C
M
Y
Ure
sničit
o do
p
o
j
l
e si že
Nekaterim boleznim pa se enostav­
no ne moremo izogniti samo z gnoje­
njem, temveč je treba rastline poškro­
piti z ustreznim fungicidom. Takšna je
kumarna plesen, krompirjeva plesen,
paradižnikova in čebulna plesen. Vse
te kulture poškropimo v času velike
ogroženosti s pripravkom RIDOMIL
GOLD COMBI PEPITE.
Podobno je tudi pri pepelasti plesni
kumar in buč, kjer uporabimo pripra­
vek TOPAS.
13:52:40
pri
a
m
d
zelenjavi.
i
n
ela
CM
To je tekoče gno­
ji­lo, s kate­rim
dogno­jujemo
plodov­ke. Gnojilo
vse­bu­je 50 g
dušika, 50 g
fosfor­ja, 80 g
kali­ja in 3 g
magne­zi­ja.
Vsebuje tudi
mikro­ele­men­
te, kot so: bor,
baker, man­gan,
molib­den in železo. Plodovke
pogno­ji­mo prvič tri tedne po
saje­nju, nato pa jih dogno­jujemo
v teden­skih presledkih.
Vrtni gardin
Vrtni Gardin je
s svojo sestavo
hranil primeren za
založno gnojenje
kultur, ki jih goji­
mo na vrtu (zele­
njava, začimbe,
okrasne rastli­
ne). Gnojilo
uporabljamo
pri vzgoji na
prostem in v
rastlinjakih.
Z uporabo Vrtnega
Gardina omogočimo rastlinam
optimalno prehranjenost in s tem
pospešeno rast, bujno cvetenje
in bogato rodnost.
MY
CY
Brez ustreznega škropljenja si ne
moremo pomagati niti pri škodljiv­
cih, kot so koreninske uši na solati in
radiču, rastlinjakov ščitkar na paradi­
žniku, kapusove stenice in kljunotaj. V
teh primerih rastline poškropimo s pri­
pravkom MOSPILAN.
CMY
K
SEMENARNA Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.semenarna.si
22
Veliko škode nam lahko naredijo
tudi polži, posebno če je leto mokro,
s številnimi padavinami. Takrat se
polži lahko lotijo vseh rastlin, celo
paradižnika.
Sadovnjak
Sadovnjak je bil od nekdaj sestavni del vrta. Še danes lahko vidimo
tudi 100 in več let stara drevesa, ki še vedno rodijo. Seveda pa je s
tako starimi drevesi bistveno več dela kot z mladimi. In ker so danes
vrtovi bolj vrtički, je za kakšen velik oreh ali mogočno jablano premalo
prostora. Zato jih danes nekateri sadijo v lonce in jih vzgajajo na
balkonu ali terasi, podobno kot cepljeno zelenjavo.
Pregovor pravi, da jabolko na dan
odžene zdravnika stran, kar je sicer
res, vendar samo pod pogojem, da je
to jabolko zdravo. Če pa je napade­
no od škrlupa, je lahko našemu zdrav­
ju mnogo bolj nevarno, kot so nevarni
morebitni ostanki škropiv, ki bi osta­
li na plodovih. To pa ne pomeni, da
lahko škropimo, kadar se nam zlju­
bi. Škropimo takrat, ko je to potreb­
no, z upoštevanjem vseh varnostnih
predpisov.
V zadnjem času pa nam drevesničar­
ji ponujajo vse večje število odpornih
sort. Tu pa nas ne smejo zavesti, saj so
te nove sorte odporne le proti posa­
meznim boleznim, na primer proti škr­
lupu ali pa proti plesni. Ostanejo pa
še vedno vsi škodljivci, ki jih moramo
zatirati. Med škropivi pa so sredstva
za zatiranje rastlinskih bolezni mnogo
manj strupena kot insekticidi, s kateri­
mi zatiramo škodljivce.
Sajenje sadnega drevja
Sadno drevje lahko posadimo jese­
ni ali spomladi. Prednost ima jesen­
sko sajenje, ker se do pomladi rastli­
ne že dobro vrastejo in zato hitreje
obrodijo. Ker bo sadno drevo na istem
mestu raslo več deset let, mu mora­
mo pripraviti dobre rasne pogoje.
Sadilna jama mora biti meter široka in
pol metra globoka. Izkopljemo jo vsaj
mesec dni pred sajenjem, da se dobro
prezrači. Rušo odstranimo in jo odlo­
žimo na poseben kup. Nato odstra­
nimo 15 do 20 cm tako imenovane
živice. To je najbolj biološko aktiv­
na prst, ki vsebuje največ koristnih
mikroorganizmov. Nato odstranimo
še ostalo zemljo do globine pol metra.
To zemljo odložimo na drugi kup, da
se ne pomeša s živico. Spodnjo plast v
sadilni jami pa samo dobro prekoplje­
mo in zrahljamo, da v jami ne bo zao­
stajala voda.
Ko pa se lotimo samega sajenja
sadnega drevja, v jamo najprej zabi­
jemo oporni kol, ki bo nudil drevesu
oporo. Zabijemo ga na sredino in za
količek namestimo drevesce, to stori­
mo tako, da je kol na južni strani. Tako
ne nudi samo opore, temveč debelce
varuje tudi pred južnim soncem. Tako
preprečujemo zgodnjo pomladansko
pozebo, ki nastane, če drevo prehi­
tro odžene, saj sončni žarki segrevajo
deblo drevesa in sokovi se začno
pretakati.
Ko smo količek zabili, položimo na
dno sadilne jame rušo, ki jo obrne­
mo “na glavo”, da ne bodo začeli rasti
pleveli. Nato nasujemo po ruši malo
zemlje, kateri primešamo 30 d0 50
dkg mineralnega gnojila SADJARSKI
GARDIN. To je tako imenovano zalo­
žno gnojenje. Nato to plast zemlje
in gnojila pokrijemo z za prst ali dva
debelo plastjo živice. Nato pa ob koli­
ček postavimo sadno sadiko. Njene
korenine pokrijemo z živico, kateri
lahko primešamo dober domač kom­
post ali pa UNIVERZALNI BIOSUBSTRAT. Ko so korenine pokrite, okrog
rastline namečemo še star hlevski gnoj
23
Cvetalova šola vrtnarjenja
Hruške na dobro
negovanem drevesu
ali pa organsko gnojilo BIOPOST ali
AGROSOL. Vse skupaj pokrijemo z
ostankom zemlje. Še zadnjič preve­
rimo, da je drevo posajeno natančno
tako globoko, kot je bilo v drevesni­
ci. Cepljeno mesto mora ostati 8 do 10
cm nad zemljo. Okrog drevesa obliku­
jemo še sadilni kolobar. Zemljo dobro
potlačimo in rastlino temeljito zalije­
mo. Ne smemo pa pozabiti še na pri­
vezovanje drevesa h kolu. Dodamo
še START GNOJILNE TABLETE, da
mlado drevo oskrbimo z vsemi nujno
potrebnimi minerali. Sadnemu drevesu
dodamo po dve tableti, ki jih položimo
na zemljo 10 cm proč od debla, vsako
na svojo stran. Nato pa tableto poti­
snemo 5 cm globoko v zemljo. Hranila
v tableti so v takšni obliki, da se spro­
ščajo počasi, to je dve do tri leta.
Podobno ravnamo tudi v primeru, če
drevo posadimo v lonec.
Obrezovanje sadnega
drevja
O samem obrezovanju sadnega drev­
ja je bilo napisanega že zelo veliko.
Obstajajo številne metode, vsem pa je
skupno to, da drevesa ne smemo pre­
več obremeniti in da moramo omogo­
čiti, da pride sončna svetloba do vsa­
kega lista in plodu. Kako bomo to sto­
rili, pa je odvisno od nas samih.
Za uspešno obrezovanje si je dobro
ogledati v spomladanskem času v
kakšni sadjarski drevesnici praktičen
prikaz obrezovanja. Za uspešno obre­
zovanje pa potrebujemo tudi kvali­
tetno orodje, kot je dobra sadjarska
žaga in sadjarske škarje.
Sadno drevje obrezujemo večinoma
spomladi, pred pričetkom vegetacije.
24
Zdrave marelice
Tako obrezujemo jablane in hruške,
koščičastemu sadju pa spomladi oči­
stimo od zime poškodovane veje.
Glavno obrezovanje pa opravimo
poleti po obiranju, saj bi s pomladan­
sko rezjo odstranili veliko cvetnega
nastavka in s tem plodov. Pri obrezo­
vanju starejših dreves pa lahko nasta­
nejo velike rane, ki jih je priporočlji­
vo zamazati s KAMBISANOM. Tako
preprečimo dostop glivam, ki pov­
zročajo gnilobo, kot tudi nekaterim
škodljivcem.
V času, ko obrezujemo sadno drev­
je, pa ne smemo gledati samo na to,
katere veje bomo odrezali in kate­
re pustili. Čas obrezovanja je tudi čas
pregledovanja zdravstvenega stanja
dreves, saj lahko na vejah in mladih
poganjkih že opazimo jajčeca listnih
uši, nekoliko kasneje pa že uši same.
Vidimo pa tudi številne druge škodljiv­
ce. Zato odvisno od tega, kar odkri­
jemo, opravimo pred pomladansko
škropljenje.
Gnojenje sadnega drevja
V starih časih je sadno drevje obrodi­
lo vsako drugo leto. Vzrok za to je bilo
pomanjkanje hrane, ker sadnega drev­
ja ni skoraj nihče gnojil. Če pa so ga
že pognojili, so ga pognojili s hlevskim
gnojem. Prvo leto po gnojenju je drev­
je bujno pognalo, naslednje leto pa je
zopet obrodilo.
Danes pa imamo v vrtovih večino­
ma sorte, ki niso podvržene izmenični
rodnosti, zato želimo imeti vsako leto
vsaj nekaj pridelka. Da bo drevje vsako
pomlad bogato zacvetelo, pa potrebu­
je dovolj hranilnih snovi, saj založnega
gnojenja kot mineralnih snovi, ki smo
jih dodali s pomočjo tako imenovanih
Pomankanje mikroelementov
start tablet, po nekaj letih ni več. Zato
svetujem, da vsako leto pognojimo
drevje. To opravimo zgodaj spomla­
di, pred pričetkom vegetacije. Običaj­
no gnojimo izmenično, enkrat z organ­
skim gnojilom, drugič z mineralnim.
priporočamo uporabo AGROSOLA.
Naslednje leto pa uporabimo mineral­
no gnojilo SADJARSKI GARDIN.
Pri gnojenju z organskimi gnojili je naj­
bolje, če na zunanjem robu krošnje
z lopato dvignemo rušo in pod rušo
nasujemo organsko gnojilo, nato pa
rušo položimo nazaj in jo dobro poho­
dimo. Tako ne bo dobila hrane samo
trava, temveč tudi drevo.
Pri gnojenju z GARDINOM pa nare­
dimo pod krošnjo več lukenj različ­
ne globine, od 10 do 20 cm in v vsako
luknjo nasujemo eno pest gnojila. To
je tako imenovano osnovno gnojenje
sadnega drevja.
Dognojevanje sadnega
drevja
Ko prične sadno drevje z rastjo in
poženejo prvi listi, ga poškropimo
po listih s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje po 10 dneh ponovimo,
nato pa še enkrat po končanem cve­
tenju. Ker pa listno gnojenje ni dovolj,
malo pred začetkom cvetenja drevesa
pognojimo z dušičnim gnojilom KAN.
Sadno drevje prav v času cvetenja
potrebuje največ dušika. KAN potre­
semo po površini in nato zalijemo z
vodo, da se čim hitreje stopi in spere
do korenin.
Koščičasto sadje pa najprej pože­
ne popke, šele po cvetenju pa tudi
liste, zato opravimo škropljenje z
Cvetal priporoča
Kan
Škrlup
AGROSTEMINOM in FOLIARJEM šele
po cvetenju. Na ta način dosežemo, da
se rastline bolje ukoreninijo in so zara­
di tega odpornejše na sušo in tudi na
bolezni.
Foliarna gnojila pa uporabljamo tudi
poleti v času hude suše, ko rastline ne
dobijo dovolj hranilnih snovi. Takrat
jih lahko celo rešimo pred propadom.
Škropljenje s tekočim listnim gnojilom
FOLIAR ali NUTRI-PHITE opravimo v
večernem času.
Redčenje sadja
Redčenje je eden od ukrepov, ki omo­
goča, da drevesa niso preveč obreme­
njena. To pomeni, da ocenimo, koliko
plodov je na drevesu preveč, saj drevo
ni sposobno prehraniti vseh plodov, ki
so se razvili iz cvetov. Ker bodo mnogi
plodiči ostali drobni, drevo pa zanje
porabi hrano, jih je bolje odstraniti. Če
tega ne bomo storili mi, jih bo sredi
poletja drevo odvrglo samo.
Pri redčenju pa pazimo, da ne odstra­
njujemo lepih debelih plodov, tem­
več tiste, ki so kakor koli poškodovani
in drobni. Ostalim bo tako ostalo več
hranilnih snovi in se bodo lepše raz­
vili. Pri tem pa ne razmišljajte preveč,
kakšno škodo ste si z redčenjem pov­
zročili. Škoda bi bila veliko večja, če ga
ne bi opravili.
Pomanjkanje
mikroelementov
Mikroelementi niso, kot bi po imenu
sodili, nekaj majhnega in nepo­
membnega. Mikroelementi so še
kako pomembni, saj odločajo o kva­
liteti plodov. Nič nam ne pomaga,
če je drevje bogato obrodilo, pa je
Jabolčni zavijač
zaradi pomanjkanja kalcija ves pride­
lek neužiten.
Hruške potrebujejo za normalen razvoj
plodov mikroelement bor. Ker je bora
v tleh pogosto premalo, ga moramo
dodati. Dodamo ga že pred cvetenjem
in še enkrat v začetku meseca junija.
Tako omogočimo dobro oploditev in
preprečimo, da bi se v plodovih poja­
vila kamnita zrna.
Jablane prav tako poškropimo pred
cvetenjem, da omogočimo boljšo
oploditev. Kasneje pa je treba opravi­
ti škropljenje v primerih, ko so se pre­
teklo leto plodovi razvijali zvezdasto,
namesto da bi bili okrogli.
Ker prihaja do pomanjkanja bora tudi
pri koščičarjih, je priporočljivo poškro­
piti tudi te. Pri slivah nastanejo v plo­
dovih rjava mesta, podobno tudi pri
breskvah. Plodovi se predčasno obar­
vajo in odpadejo. Težave pa so lahko
že pri sami oploditvi.
Pomanjkanje bora rešujemo tako, da
sadno drevje poškropimo s tekočim
listnim gnojilom FOLIAR BOR. Pri bre­
skvah se redno pojavlja pomanjka­
nje železa, posebno če te rastejo na
tleh, bogatih s kalcijem. V takšnih pri­
merih že sredi poletja listi postanejo
bledi, rumenkasti. Takšni listi pa dobi­
jo kmalu rjave pege in se posušijo in
odpadejo. Ker pa je list tovarna hrane,
ga moramo obdržati za vsako ceno,
sicer ne bo nič s plodovi. Ob prvem
pojavu listne bledice pri kateri koli
sadni vrsti je nujno potrebno takojšnje
škropljenje s tekočim listnim gnojilom
FOLIAR ŽELEZO. Škropljenje je treba
vsaj še enkrat ali celo dvakrat ponoviti.
To je gno­ji­lo z
27% dušika in je
namenje­no dogno­
je­va­nju naj­ra­
zličnejših rast­lin.
Polovico dušika je
v nitr­at­ni obli­ki, ki
ga rast­li­ne lahko
sprej­me­jo takoj.
Druga polo­vi­ca pa
je v amo­nij­ski obli­ki.
Tudi ta je rast­li­nam dosto­pen
takoj, ven­dar je bolj obsto­jen v
tleh, zato je rast­li­nam dalj časa na
raz­po­la­go. Vrtnine dogno­jujemo
v času vege­ta­ci­je z 20 do 30 gr
na kva­drat­ni meter, 3 do 4 krat
v sezo­ni. Sadno drev­je in vin­sko
trto dogno­jujemo maja in juni­ja z
15 do 25 gr na kva­drat­ni meter.
Sadjarski gardin
Sadjarski Gardin je s svojo sesta­
vo hranil primeren za osnovno
gnojenje sadnega
drevja (jablane, hru­
ške, slive, breskve,
marelice, češnje,
vinska trta … ). Z
uporabo sadjarske­
ga Gardina omo­
gočamo sadnemu
drevju optimalno
prehranjenost in
s tem pospešeno
rast, bujno cve­
tenje in bogato
rodnost. Gnojimo
zgodaj spomladi.
Gnojilo enakomerno potrosimo
po celotni površini pod rastlinami
ali pa naredimo pod krošnjo nekaj
lukenj in vanje nasujemo gnojilo.
Zelo pomemben mikroelement je
tudi kalcij, ki ga redno primanjkuje pri
25
Cvetalova šola vrtnarjenja
Pomanjkanje mikroelementov
češnjah in jablanah. Češnje rade raz­
pokajo, če nimajo dovolj kalcija v plo­
dovih. Pri jablanah pa se že pred obi­
ranjem ali pa kmalu po njem pojavijo
v plodovih udrte grenke pege. S kalci­
jem škropimo prvič 5 tednov po kon­
čanem cvetenju, nato pa odvisno od
pomanjkanja v preteklosti še nekajkrat
ponovimo. Zadnjič škropimo 14 dni
pred obiranjem. Za škropljenje upo­
rabimo tekoče listno gnojilo FOLIAR
KALCIJ.
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Sadno drevje se že dolgo vzgaja, zato
ga napadajo nekatere tipične bole­
zni in škodljivci. Ti nam lahko naredi­
jo veliko škode, včasih smo zaradi njih
celo ob ves pridelek. Če pa ga že ne
uničijo, zmanjšajo njegovo kvaliteto.
Nekatere od bolezni so lahko nevarne
celo našemu zdravju, zaradi česar jih
moramo redno zatirati.
Doma pridelano sadje bo tako zdravo,
saj ne bo podvrženo stresu kot tisto, ki
ga kupimo v trgovini. Vzgojeno je bilo
daleč od nas in pripeljano z velike raz­
dalje, obenem pa hranjeno v hladilnici.
Bolezni na breskvah
Najhuje pa je, da ne vemo niti koliko­
krat in s čim je bilo to sadje škroplje­
no. V domačem vrtu pa smo pametni
in si vsako škropljenje in druge potreb­
ne dogodke zapišemo. Tako lahko tudi
v naslednjem letu hitreje ukrepamo,
če imamo letošnje izkušnje, kdaj sta
se posamezna bolezen ali škodljivec
pojavila.
Prvo predpomladansko
škropljenje
Prvo predpomladansko škropljenje
opravimo zgodaj spomladi, običajno
takoj po obrezovanju sadnega drev­
ja. Na vsak način pa ga opravimo še
v fazi mirovanja, najkasneje do faze
brstenja. Za preprečevanje bolezni,
kot so: jablanov in hrušev škrlup, jabla­
nov rak, bakterijski hrušev ožig, hru­
ševa in jablanova rja, breskova kodra­
vost, uporabimo pripravek KUPRO.
Da pa zatremo še jajčeca različnih
listnih uši, bolšice, kaparja, pa upora­
bimo BELO OLJE-FRUTAPON. Pripo­
ročljivo je, da opravimo vsako škro­
pljenje posebej, saj je tako učinek pri­
pravkov močnejši. Najprej uporabi­
mo KUPRO, čez nekaj dni pa še oljni
pripravek.
Prvo predpomladansko škropljenje
opravimo tako pri koščičastem kot
tudi pri pečkatem sadju.
Drugo škropljenje v fazi
brstenja
Poškodba zaradi
prisotnosti pršic
26
Tudi drugo škropljenje v fazi brste­
nja opravimo s pripravkom KUPRO,
saj se sedaj že pojavljajo prve okuž­
be s hruševim škrlupom. Zato je
zelo pomembno, da poškropimo
Varstvo pred bolezmi in
vse hruške, breskve in nektarine in
škodljivce
Mravlje ko pokazatelj
prisotnosti uši
občutljivejše sorte jablan. Za te je
škropljenje nujno potrebno, ne bo pa
škodilo, če poškropite kar vse sadno
drevje.
Škropljenje pred
cvetenjem
Ko se cvetni popki koščičarjev prič­
nejo barvati, niso pa se še začeli odpi­
rati, je čas za škropljenje s priprav­
kom OCTAVE ali TOPSIN proti cvetni
moniliji. Škropljenje ponovimo takoj
po končanem cvetenju, da ne motimo
čebel pri opraševanju.
Jablane poškropimo, preden se njihovi
cvetovi odpro, s pripravkom TOPAS,
da preprečimo pojav jablanove pepe­
lovke, jablanovega škrlupa in jablano­
ve rje.
Hruške poženejo liste šele po cvete­
nju, zato pazimo, da takrat ne zamudi­
mo škropljenja s pripravkom TOPAS.
Na ta način jih zavarujemo pred hruše­
vim škrlupom, hruševo rjo. Škropljenje
moramo ponoviti vsaj trikrat v deset­
dnevnih presledkih.
Ker pa se posebno pri jablanah lahko v
času pred cvetenjem pojavijo že prve
uši, dodamo še MOSPILAN, da uniči­
mo listne uši.
V začetku meseca junija se pojavi pri
nas prva generacija jabolčnega zavi­
jača, čez mesec dni pa še druga. Zato
v začetku meseca junija in julija škro­
pimo jablane, hruške, orehe, slive in
češplje s pripravkom MOSPILAN proti
črvivosti.
V posameznih zelo vročih poletjih pa
se lahko prerazmnožijo tudi pršice. Te
lahko tako izsesajo liste sadnega drev­
ja, da to porjavi, zaradi česar je mote­
na preskrba s hrano in razvoj plodov
pojavi na ranjenih mestih. Krvava uš je
sicer nevaren škodljivec jablan.
Pobiranje odpadlega in
gnilega sadja
Prisotnost krvave uši
se lahko popolnoma zaustavi. Za zati­
ranje pršic uporabimo ENVIDOR ali
MILBEKNOCK. Škropljenje po potrebi
ponovimo.
Odpravljanje posledic
naravnih nesreč
V zadnjih letih je vse več neurij z moč­
nim vetrom in točo. V kolikor se vam
zgodi, da neurje poškoduje sadno
drevje, je nujno takojšnje ukrepa­
nje, saj sadno drevo raste leta in leta,
zato ga ne smemo pustiti brez pomo­
či. Običajno veter polomi veje in potr­
ga liste. V skrajnem primeru pa drevo
lahko tudi podre. Seveda v primeru
podiranja drevja ne preostane nič dru­
gega kot njegova odstranitev in zasa­
ditev novega.
V primerih, ko je poškodovano samo
listje, rastlino poškropimo s priprav­
kom AGROSTEMIN in tekočim listnim
gnojilom FOLIAR. List je tovarna
hrane, in če ni listov, sadje ne more
dozoreti. V primerih hude toče ravna­
mo podobno. Če je poškodovanega
malo listja, potem uporabimo AGROSTEMIN in NUTRI-PHITE, v primeru
hujših poškodb listja pa AGROSTEMIN
in CVETAL FOLIAR. Škropljenje lahko
nekajkrat ponovimo v sedemdnev­
nih presledkih. Listje kot tudi rane na
vejah se bo pričelo obraščati. Poško­
dovani plodovi bodo po vsej verjetno­
sti zgnili ali odpadli, saj jih ne moremo
rešiti.
V primerih, ko je drevje poškodovano
ali od vetra ali od toče, je priporočljivo
dodati AGROSTEMINU in tekočemu
gnojilu še fungicid, kot je TOPAS, da
preprečimo gnitje in druge bolezni.
Po močnejši toči pa moramo biti
pozorni tudi na krvavo uš, ki se rada
Čas je za
jabolka!
v poletnem času opazimo, da posa­
mezni plodovi na jablanah, hruškah
in ostalem drevju gnijejo. To je tako
imenovana sadna gniloba, ki nastane
na kakorkoli poškodovanjih plodovih.
Vzrok je lahko poškodba od toče, od
jabolčnega zavijača, ali pa so plodo­
vi razpokali zaradi dežja. Te plodove
moramo pobrati in odstraniti iz sadov­
njaka, sicer bo vir gnilobe v sadovnja­
ku tudi za naslednje leto.
Sadno gnilobo preprečujemo najla­
že tako, da v sušnem vremenu dreve­
sa zalivamo, da ob močnejšem dežju
plodovi ne razpokajo. Redno skrbimo
za zdravje rastlin, da sproti zatiramo
zavijača, ki poškoduje plodove. Tako
plodovi ne bodo gnili, obenem pa smo
preprečili še črvivost.
Odstraniti pa moramo tudi vse plodo­
ve, ki so odpadli, saj ti prav tako lahko
gnijejo pod drevjem.
Šola
vrtnarjenja
o
Danes lahko jablano zasadim
na
celo
o
ajam
vzg
jo
in
c
v lone
balkonu ali terasi.
Več na www.cvetal.si.
27
Cvetalova šola vrtnarjenja
Jagodičevje
Jagodičevje je že dolgo priljubljena kultura, ki ne sme manjkati v nobenem
vrtu. To pa niso samo jagode, kot bi lahko sodili po imenu. V to skupino
sodijo tudi ribez, maline, kosmulje in križanci, kot so josta, Tayberry in
Boysenberry. Najbolj priljubljene in tudi najbolj razširjene so seveda
jagode, ki jih lahko vzgajamo celo v koritu ali obešanki na oknu ali balkonu.
tudi v času rasti. Da se čim hitreje in
čim bolje ukoreninijo, jih prav tako
poškropimo s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom
FOLIAR.
Večje rastline, kot so josta, ribez, mali­
ne, pa lahko dodatno pognojimo še s
START GNOJILNO TABLETO. Ker so
te rastline ob nakupu običajno visoke
okrog pol metra, damo vsaki rastlini
samo po 1 tableto.
Gnojenje jagodičevja
Sajenje jagodičevja
Včasih smo jagode sadili poleti, mese­
ca avgusta, da so se do jeseni dobro
vrasle in prezimile. Naslednje leto pa
so nam prvič rodile. Pustili smo jih še
dve leti, nato pa naredili nov nasad.
Danes počne to le še kakšen ljubitelj.
Sadike si večinoma priskrbimo spo­
mladi, jih posadimo in že prvo leto
imamo nekaj pridelka. Seveda pa je
potrebno dobro poskrbeti zanje.
Pred sajenjem dobro pripravimo
tla, odstranimo plevele in jih dobro
pognojimo z organskim gnojilom. V ta
namen lahko uporabimo BIOPOST ali
AGROSOL ali ORGANO. Pred samim
sajenjem pa gredico pognojimo še s
28
SPECIALNIM GNOJILOM ZA JAGODE. Gredo prekrijemo s črno folijo, v
katero na mesto zasaditve z nožem
zarežemo v obliki križa. Nato posadi­
mo rastline in robove folije zravnamo
do rastlinice. Ob strani gredice folijo
zasujemo s zemljo, da nam je veter ne
odnese. Rastline še dobro zalijemo in
poškropimo s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje po tednu dni ponovi­
mo, nato pa še enkrat pred cvetenjem
jagod.
Vse druge rastline pa sadimo v času
mirovanja. Ker pa jih v trgovskih cen­
trih lahko kupimo tudi poleti, saj so
posajene v lončkih, jih lahko posadimo
Ko spomladi jagode pričnejo z rastjo,
jih najprej očistimo starih listov. Nato
jih pognojimo s SPECIALNIM GNOJILOM ZA JAGODE. Gnojilo potrosimo
med rastlinami in ga plitvo vkoplje­
mo v zemljo. Pri tem smo zrahljali še
zemljo in odstranili morebitne pleve­
le. To pa lahko naredimo samo tam,
kjer ni folije okoli rastlin. Tam, kjer smo
pogrnili folijo, da jagode niso umaza­
ne, moramo to pri vsaki sadiki nekoli­
ko odgrniti, da pridemo do zemlje, da
jagodo lahko pognojimo. Po gnojenju
rastline dobro zalijemo, da se gnoji­
lo čim hitreje stopi in spere v območje
korenin.
Ostalo jagodičevje očistimo od zime
poškodovanih poganjkov in jih prav
tako pognojimo in zalijemo. Drugič jih
gnojimo pred cvetenjem in tretjič takoj
po obiranju. Tretje gnojenje je name­
njeno pridelku naslednje leto, saj so
rastline z letošnjim pridelkom pora­
bile hranila v tleh, zato jih moramo
nadomestiti.
Ko jagodičevje požene vsaj 2 do 3
liste, ga poškropimo po listih s priprav­
kom AGROSTEMIN in tekočim listnim
Gnitje jagod
gnojilom FOLIAR. Čez 7 do 10 dni škro­
pljenje ponovimo. Tokrat pa že lahko
nadomestimo FOLIAR z gnojilom
NUTRI-PHITE, da rastline nastavijo več
cvetnega nastavka in da bodo cveto­
vi bolje oprašeni, rastline pa odpornejše
tako proti stresu, suši kot tudi boleznim.
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Jagode v času zorenja zelo rade gni­
jejo, posebno če je nasad nekoliko bolj
gost, ali pa če je takrat vlažno vreme.
Gnilobo lahko preprečimo tako, da jih
nekajkrat poškropimo s pripravkom
SWITCH. Prvo škropljenje opravimo
še pred cvetenjem jagod. Drugič škro­
pimo po končanem cvetenju in tretjič
3 tedne pred obiranjem.
Na malinah, robidnicah in ribezu se
rada pojavi rja. Na listih opazimo
okrogle rumenkaste pegice, na spo­
dnji strani pegic pa drobne mehurč­
ke, ki počijo in iz njih se vsiplje rumeno
oranžen prah. To so spore, s katerimi
se bolezen širi naprej na druge rastli­
ne. Ob prvem pojavu rumenih pegic
moramo rastline poškropiti s priprav­
kom TOPAS. Škropljenje je potrebno
po 8 do 10 dneh ponoviti.
Kosmulje in ribez vsako leto napa­
de tako imenovana kosmuljina ple­
sen. Ker se na kosmuljah pojavi že zelo
zgodaj, jih v primeru, da jih ne poškro­
pimo, lahko popolnoma uniči. Plodovi
so najprej beli, plesnivi, nato pa posta­
nejo popolnoma črni, neužitni. Na ribe­
zu pa se pojavi kasneje, na listih in
mladih poganjkih, zato na sam pride­
lek nima vpliva. Bolezen ribez prizade­
ne bolj v naslednjem letu. Zato mora­
mo tako ribez kot kosmulje poškro­
piti proti pepelasti plesni s priprav­
kom TOPAS. Prvo škropljenje opravi­
mo takoj po cvetenju kosmulj, nato pa
spremljamo razvoj bolezni. Ob prvem
pojavu plesnivih pegic na plodovih
kosmulje ponovimo škropljenje.
Ribez pa pogosto napadejo različne
vrste ribezovih uši. Te so najbolj oči­
tne pri rdečem ribezu, kjer je lahko
listje zaradi napada uši povsem sko­
drano in živo rdeče obarvano. Tu ne
gre za kodravost, kot mnogi mislijo.
Če takšen list obrnemo, nam bo takoj
jasno, kdo je kriv za kodranje in bar­
vanje listja. Na spodnji strani opazi­
mo rumenkaste uši, kako sesajo sok iz
mladih listov.
Da preprečimo preveliko iznakaže­
nje, že zgodaj spomladi ribez poškro­
pimo s pripravkom BELO OLJE-FRUTAPON, ki zaduši jajčeca uši. Če pa
se kasneje zopet pojavijo uši, rastline
poškropimo s pripravkom MOSPILAN
ali CALYPSO.
Cvetal priporoča
Specialno gnojilo za
jagode
Specialno gnojilo za
jagode vsebuje 13 %
dušika, 13 % fosforja
in 20 % kalija. S svojo
kombinacijo omo­
goča skladno rast
in razvoj rastlin. Za
osnovno gnojenje
uporabimo 100 g
na kvadratni meter,
za dognojevanje pa pol manj, to
je 50 g na kvadratni meter. Enako
gnojilo uporabimo tudi za gnoje­
nje ribeza, joste, robid in malin.
29
Cvetalova šola vrtnarjenja
Ameriške
borovnice
in brusnice
Brusnice smo do nedavnega poznali
iz narave. V zadnjem času smo odkrili
njihove zdravilne lastnosti in jih pričeli
saditi v vrtove.
Ti dve kulturi pa sta od ostalih vrtnih
rastlin nekoliko zahtevnejši, saj dobro
in dolgo časa uspevata samo, če smo
jih posadili v pravo zemljo. Zahtevata
namreč kisla, rahla in zračna tla brez
prisotnosti kalcija. To pomeni, da jih ne
moremo posaditi na vrt in pričakovati,
da bo vsako leto veliko okusnih
borovnic in brusnic.
Sajenje borovnic in brusnic
Borovnice in brusnice posadimo v SUB­
STRAT ZA RODODENDRONE. Če so tla
peščena, jih posadimo na visoko gredo.
To pomeni, da naredimo iz lesa ogrod­
je, napolnimo dno najprej z dračjem, ki
bo poskrbelo, da ne bo zastajala voda,
nato pa nasujemo že omenjeni substrat
za rododendrone. Rastline moramo v
suši redno zalivati, za kar moramo imeti
na voljo mehko vodo. Če te ni na voljo,
v sod natočimo vodovodno vodo in jo
pustimo stati najmanj 24 ur, da se kalcij
usede na dno. Nato pa previdno z vrha
vzamemo vodo za zalivanje.
Ko pričnejo rastline z rastjo in so nare­
dile vsaj 3 liste, jih poškropimo s pri­
pravkom AGROSTEMIN in tekočim
listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje
ponovimo po tednu dni. Tretje škro­
pljenje pa opravimo s pripravkoma
AGROSTEMIN in tekočim listnim gno­
jilom NUTRI-PHITE. Rastline se bodo
dobro vrasle in nastavile veliko cvetne­
ga nastavka.
30
Dognojevanje borovnic in
brusnic
Da bodo borovnice in brusnice bogato
cvetele in dobro obrodile, potrebujejo
veliko hranilnih snovi. Te jim dodajamo
v obliki vsakoletnega dognojevanja s
SPECIALNIM GNOJILOM ZA BOROVNICE IN BRUSNICE. Gnojilo potrosimo
prvič okrog rastlin že meseca marca
in ga plitvo zagrebemo v zemljo. Nato
gnojimo drugič pred cvetenjem in še
enkrat po obiranju. Tako bodo rastline
imele na voljo nujno potrebne snovi za
rast in cvetenje.
Pomanjkanje železa
V primeru, da rastlinam primanjku­
je železa, postajajo njihovi listi bledi,
sčasoma pa se posušijo in odpadejo.
Če se to dogaja pred obiranjem, bodo
plodovi slabo dozoreli. Če pa pride
do pojava po obiranju, bodo rastline
naslednje leto imele le malo cvetne­
ga nastavka. Zato priporočam, da si
tako ameriške borovnice kot brusni­
ce redno dobro ogledate. Ob prvem
pojavu listne bledice pa jih takoj
poškropite s tekočim listnim gnoji­
lom FOLIAR ŽELEZO. Škropljenje ali
zalivanje po 10 dneh najmanj enkrat
ponovite. Najboljše rezultate dobimo,
če škropljenje opravimo v večernem
času.
Obrezovanje borovnic
Vsako pomlad moramo pregleda­
ti rastline, da jim zima ni poškodova­
la poganjkov. Vse poškodovane ali
polomljene poganjke porežemo, da ne
propadajo na rastlini. Po obiranju pa je
potrebno odstraniti kakšno staro vejo,
da požene nova. Rastline na starem
lesu manj rodijo, plodovi pa so drob­
ni. Na mladem lesu pa so tudi plodovi
debelejši.
Cvetal priporoča
Specialno gnojilo za
borovnice in brusnice
Specialno gnojilo je namenjeno
gnojenju borovnic in brusnic.
Borovnice za svojo rast potrebu­
jejo fiziološko kisla tla in gnojila s
fiziološko kislo reak­
cijo. Sestava gno­
jila je prilagojena
potrebam teh dveh
kultur in omogoča
optimalno rast,
bujno cvetenje in
bogato rodnost
ameriških borov­
nic in brusnic.
Aktinidija
Aktinidija se je pri nas v zadnjih 30
letih povsem udomačila, kljub temu
da je bila v začetku namenjena bolj
za tople kraje. Danes pa vemo, da se
je udomačila tako v Prekmurju kot
na Gorenjskem. Zaradi bujne rasti ji
moramo nuditi primerno oporo, saj
njeni poganjki vsako leto zrastejo po
več metrov visoko.
Sajenje
Aktinidija glede zemlje ni zahtevna, saj
dobro uspeva na vsakem mestu. Le v
primeru, če so tla zelo bogata s kalci­
jem, bomo imeli nekaj težav z listno ble­
dico. Posadimo jo spomladi, da se do
jeseni že dobro vraste, da nam čez zimo
ne pozebe. Zaradi bujne rasti potrebu­
je ustrezno oporo, kamor jo priveže­
mo in okrog katere se bo ovijala s svo­
jimi vejami. Nabaviti pa moramo vedno
moško in žensko rastlino, sicer bomo
ostali brez plodov. Običajno potrebuje­
mo za opraševanje eno moško rastlino
na dve ali tri ženske rastline.
Aktinidije prodajajo v majhnih lončkih.
Ko pripravljamo sadilno jamo, jo naredi­
mo nekoliko večjo in ne samo tolikšno,
da gredo vanjo njene korenine, saj bo
rastlina brez presajanja ostala na istem
mestu dolga leta. Pognojimo jo z enim
od naslednjih organskih gnojil: BIOPOST, AGROSOL ali ORGANO. Dodamo
pa ji še START GNOJILNO TABLETO.
Dognojevanje
Med redno oskrbo aktinidije sodi tudi
dognojevanje, dognojevanje, saj je
rastlina bujne rasti, kar pomeni, da
potrebuje tudi veliko hranilnih snovi.
Kljub temu, da smo jo ob sajenju dobro
pognojili, do takrat ko prične roditi, ni
o gnojilih nobenega sledu več. Zato
jo vsako pomlad dvakrat pognojimo s
SPECIALNIM GNOJILOM ZA KIVI. Prvič
gnojimo meseca marca in drugič takoj
po cvetenju. Rastline dobro zalijemo, da
se gnojilo spere v območje korenin.
Zalivanje
Aktinidija je velik porabnik vode, zato
je posebno v rodni dobi ne sme niko­
li manjkati, saj sicer ostanejo plodovi
drobni. Ob prvem večjem nalivu pa se
ti plodovi napijejo vode, zaradi česar
lahko razpokajo. Razpokani plodovi kaj
hitro zgnijejo. Pri zalivanju pa priporo­
čam obvezno uporabo mehke vode, da
ne bo kasneje težav z listno bledico in s
tem povezanim pomanjkanjem železa.
Prezimovanje
Ker je aktinidija doma iz toplih krajev,
je normalno, da lahko pri nas pozebe.
Najbolj nevarna je zgodnja pomladan­
ska pozeba. To je takrat, ko se febru­
arja dnevi ogrejejo, zaradi česar se po
rastlini pričnejo pretakati sokovi. Noči
pa so hladne, zaradi česar prevodne
cevi počijo in iz njih prične iztekati sok.
Poganjki, ki so tako razpokali, pa lahko
v naslednjih mesecih že odženejo,
nato pa se posušijo. To pa najlaže pre­
prečimo tako, da poganjke vsaj meter
visoko, če je mogoče pa še više, zava­
rujemo s slamo, senom, steljo, koruzni­
co. Če sonce ne sveti direktno nanje,
se ne bodo ogreli in rastlina bo še
nekaj časa počivala, preden bo pričela
z rastjo. V zimskem času okrog rastli­
ne namečemo sneg. Ta sneg pozimi
preprečuje globoko zmrzovanje tal,
spomladi pa s taljenjem ohranja zemljo
hladno, da zavira prezgodnjo rast.
Obrezovanje
Obrezovanje je eno od nujnih spomla­
danskih opravil, ki ga ni dobro zamu­
diti, da rastlina preveč ne solzi. Ker pa
je v nekaj stavkih težko naučiti pravil­
ne rezi, če tega nismo še nikoli poče­
li, svetujem nabavo knjige o aktinidiji,
kjer je obrezovanje opisano in slikovno
prikazano. Druga možnost pa je obisk
praktične rezi v drevesnici. Vendar se
pozanimajte, če v najbližji drevesnici
imajo kakšno aktinidijo, da bodo lahko
prikazali njeno rez.
Pomladansko aktiviranje
Ko spomladi aktinidija odžene in nare­
di vsaj 3 liste, jo poškropimo s priprav­
koma AGROSTEMIN in tekočim listnim
gnojilom NUTRI-PHITE. Škropljenje
ponovimo še enkrat pred cvetenjem in
takoj po končanem cvetenju. V prime­
ru hude suše, kakršna je bila leta 2011,
poškropimo še nekajkrat v poletnem
času. Škropljenje opravimo v večer­
nem času, da s pomočjo rose rastli­
na lahko posrka gnojilo v liste in druge
nadzemne dele. Rastlina bo manj trpela
zaradi suše, plodovi pa se bodo lepše
razvijali.
31
Cvetalova šola vrtnarjenja
Sobne rastline
V okrasne namene se vzgaja več sto vrst in sort sobnih rastlin. Te
izvirajo večinoma iz toplih tropskih predelov, zato mnoge med njimi
tudi pozimi potrebujejo toplo in svetlo rastišče. Tega pa v današnjih
sodobnih stanovanjih ni težko ponuditi.
Iz tako obširnega izbora tudi ni težko
najti takšnih, ki nam cvetijo v zimskih
mesecih, ko sta zunaj zima in mraz.
Med temi so takšne, ki hočejo imeti
svetlo in hladno rastišče, druge pa
svetlo in toplo. Če rastlin ne poznate,
ob nakupu povprašajte vsaj o imenu,
da boste lahko poiskali, kaj vse morate
o določeni rastlini vedeti, da jo boste
lahko uspešno negovali. Ta pa bo vašo
skrb nagradila z bujno rastjo in boga­
tim cvetenjem.
Za uspešno vzgojo morate vedeti,
kakšno temperaturo potrebuje rastlina,
ali uspeva v toplem, centralno ogre­
vanem prostoru, kjer je zrak suh, ali
hoče imeti visoko zračno vlago. Vedeti
moramo, če rastlina prenese rosenje ali
ne, ali moramo za zalivanje uporablja­
ti mehko vodo ali jo lahko zalivamo z
ogreto vodovodno vodo. Bo uspevala
v klasičnem substratu ali je treba zanjo
pripraviti posebno mešanico zemlje.
Večina cvetočih kot tudi zelenih okra­
snih rastlin zahteva nekoliko višjo zrač­
no vlago. Prava izjema je kalanhoja, ki
dobro uspeva tudi v centralno ogreva­
nem stanovanju, kjer je zrak večinoma
zelo suh.
Usambarka, orhideje, ananasovke, fla­
mingovci, potrebujejo visoko zrač­
no vlago. Ananasovke in flamingov­
ce lahko rosimo z mlačno vodo brez
škode. Orhidej ne smemo rositi po
cvetovih, prav tako ne usambark. Vse
rastline zalivamo z mehko vodo, ideal­
na je deževnica.
Ker pa rastline potrebujejo za boga­
to cvetenje tudi hrano, jih v poletnem
času dognojujemo s TEKOČIM GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE. Dogno­
jujemo jih v tedenskih presledkih.
Presajanje sobnih rastlin
Sobne rastline vzgajamo v lončkih, ki so
običajno iz plastike ali gline. Ker je obi­
čajno lonček kaj hitro poln korenin, je
potrebno vsaj mlade rastline presadi­
ti vsako leto. Presajamo jih vedno pred
začetkom rasne dobe, to je spomladi.
Sama tehnika presajanja je takšna, da
z eno roko primemo lonček, z drugo
samo rastlino za koreninski vrat, jo obr­
nemo na glavo in z robom lončka na
rahlo udarimo ob kos lesa, da se rastli­
na izlonči. Vrtnarji imajo v ta namen
mizo, na kateri je tudi pripravljen sub­
strat. Doma lahko v ta namen uporabi­
mo staro, nerabljeno mizo. Glede sub­
strata pa priporočam uporabo kva­
litetnega substrata, kot so R – SUBSTRAT ali PREMIUM ali UNIVERZALNI
BIOSUBSTRAT.
Ko je rastlina izlončena, vidimo, kakšne
so korenine in koliko jih je. Če je bil lon­
ček poln korenin, potem vzamemo za
2 do 3 cm večji lonček. Na dno lonč­
ka damo malo substrata, postavimo
koreninsko grudo v lonček in ob stra­
neh nasujemo substrat. Nato s palci
obeh rok substrat ob robu potlačimo,
da rastlino učvrstimo. Sledi zalivanje
z vodo, da ta zapolni prazne prostore
med koreninami in substratom. Nato
rastlino poškropimo po listih s priprav­
koma AGROSTEMIN in tekočim listnim
gnojilom FOLIAR. Tako smo prepreči­
li tako imenovani presajalni šok, ki ga
rastlina doživi po presaditvi.
Zalivanje
Idealna voda za zalivanje je deževni­
ca, saj je ta mehka in dobro vpliva na
vse rastline. Vendar pa je težava, da
je deževnice običajno premalo. Zato
nam ne preostane nič drugega, kot
da uporabljamo za zalivanje vodovo­
dno vodo. Vodovodna voda pa vsebu­
je veliko kalcija, ki je večini rastlin ško­
dljiv. Vodovodna voda pa je običajno
tudi bolj ali manj klorirana. Klor pa je
prav tako škodljiv, tako ljudem, živalim
kot tudi rastlinam. Zato pa je potrebno
vodo natočiti vsaj 24 ur prej, preden jo
uporabimo. Tako dosežemo dvoje: da
se kalcij usede na dno in da klor izhla­
pi. Seveda pa ne smemo potem upo­
rabiti vse vode za zalivanje. Uporabi­
mo jo 3/4, na dnu posode pa pustimo
četrtino. Po nekajkratnem dolivanju
pa posodo izpraznimo in očistimo in
zopet natočimo novo vodo.
Pri zalivanju pazimo, da rastline zali­
vamo zjutraj, da se te hitro osušijo, če
smo jih zmočili po nadzemnih delih.
Tako preprečujemo nekatere glivič­
ne bolezni, ki za svoj razvoj potrebuje­
jo vlago.
Rastline vedno zalivamo zvrha, da
voda počasi pronica skozi substrat. Če
32
Cvetal priporoča
SUBSTRAT ZA KAKTEJE
Zračen substrat
iz kvalitetne
mešanice šot in
kremenčevega
peska, priporo­
čamo za vzgojo
kaktusov in
sočnic.
pH 6,5-7,0.
TEKOČE GNOJILO ZA KAKTUSE
NPK 3-7-7 + mikroelementi
zalivamo v podstavek, lahko kaj hitro
pride do pojava koreninske gnilobe.
Pomlajevanje prevelikih
rastlin
V stanovanju nam mnoge rastline čez
nekaj let postanejo prevelike. Ker smo
se na določeno rastlino navadili, ali
pa nam je drag spomin, je ne more­
mo kar zavreči. Ne moremo pa je več
imeti v sobi, ker zanjo ni dovolj prosto­
ra. V takšnih primerih si pomagamo s
tako imenovanim pomlajevanjem, To
pomeni, da rastlino obrežemo. Pomla­
ditveno rez vedno opravimo zgodaj
spomladi, ko se dan daljša in ko rastli­
ne pričenjajo z rastjo.
Rastlinske poganjke, ki smo jih poreza­
li, lahko uporabimo za razmnoževanje,
saj mnoge sobne rastline lahko raz­
množimo s potaknjenci.
Če je postal prevelik filodendron ali
monstera, ki imata že sama po sebi
dobro razvite zračne korenine, jih
samo odrežemo in posadimo. Že v
kratkem času rastlina prične z rastjo,
saj se zračne korenine v vlažni zemlji
oziroma substratu preobrazijo v prave
korenine.
Pri fikusu pa moramo narezati pota­
knjence, ki naj ne bodo preveliki.
Postavimo jih v vodo in na toplem in
svetlem mestu se ukoreninijo po 5 do
6 tednih. Dobro ukoreninjene pa lahko
posadimo v SUBSTRAT ZA SETEV IN
PIKIRANJE.
Da pa se bodo potaknjenci čim hitreje
ukoreninili, obrezana rastlina pa obra­
sla, tako matično rastlino kot pota­
knjence poškropimo po listih s pri­
pravkoma AGROSTEMIN in tekočim
listnim gnojilom FOLIAR. Škroplje­
nje nekajkrat ponovimo v tedenskih
presledkih.
Oskrba poleti cvetočih
rastlin
V poletnem času imamo številne cve­
toče sobne rastline, kot so flamingov­
ci, usambarke, streptokarpusi, begonije
in še mnoge druge. Ker rastline bogato
cvetijo, če imajo na voljo dovolj hranil­
nih snovi, je zelo pomembno dogno­
jevanje. Dognojujemo jih s TEKOČIM
GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE
v tedenskih presledkih. Če pa želite, da
rastline nastavijo veliko število popkov,
pa jih nekajkrat zalijemo s kristaličnim
gnojilom KRISTALIN CVET. Ko rastli­
na nastavi obilico cvetnega nastavka,
zamenjamo kristalin za tekoče gnojilo.
Zelo pomembno pa je, da vse odcve­
tele cvetove sproti odstranimo z
rastlin, da ti ne gnijejo na rastlinah.
Oskrba pozimi cvetočih
sobnih rastlin
Mineralno gnojilo vsebuje
vsa potrebna hranila za
optimalen razvoj vseh
vrst kaktusov in sočnic.
Zagotavlja viden razvoj
kaktusov v času aktiv­
ne rasti, spodbuja cve­
tenje cvetočih vrst
kaktusov ter čvrste
in lepe rastline.
Tekoče gnojilo za zelenje
To tekoče gnojilo, prav tako
kot Tekoče gnojilo za cvetoče
rastline, praznuje 4 desetletja
obstoja. Z njim dognojujemo vse
tiste rastline, ki jih vzgajamo
zaradi lepih listov. Gnojilo
vsebuje 90 g dušika, 70
g fosforja, 70 g kalija 1
g magnezija in mikro­
elemente: bor, žele­
zo, baker, mangan
in molibden. V času
rasti, od spomladi do
jeseni ga uporablja­
mo v tedenskih pre­
sledkih. V zimskem
času pa ga upora­
bljamo v 3-tedenskih
presledkih.
Včasih smo imeli v zimskem času le
malo cvetočih sobnih rastlin. Najpogo­
stejše so bile primule in božični kaktu­
si. Danes pa imamo tudi pozimi veli­
ko cvetočih rastlin. V decembru se v
33
Cvetalova šola vrtnarjenja
naših vrtnarijah in cvetličarnah pojavijo
božične zvezde. Te so toplotno nekoli­
ko zahtevnejše rastline, zato pazite, da
jih ob nakupu ne prehladite, saj zara­
di prehladitve odvržejo najprej liste,
lahko pa tudi ovršne liste. Redno jih
zalivamo z mehko vodo, enkrat na dva
tedna pa rastlino pognojimo. Za gno­
jenje uporabljamo TEKOČE GNOJILO
ZA BOŽIČNE ZVEZDE.
Za vse ostale pozimi cvetoče rastli­
ne pa lahko uporabljamo TEKOČE
GNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE.
Dognojujemo jih v 14-dnevnih presled­
kih. Pri tem pazimo, da nikoli ne gnoji­
mo suhih rastlin. Suhe rastline najprej
dobro zalijemo, čez kakšno uro ali dve,
ko se dobro napijejo vode, pa jih še
dognojimo.
Pozimi cvetoče rastline za
hladne prostore
Večina okrasnih rastlin izvira iz toplih
tropskih krajev, zato zahtevajo tudi
pozimi dokaj visoko temperaturo.
Nekatere pa veliko lepše uspevajo pri
zmerni temperaturi. Če imamo na pri­
mer ciklamo na toplem mestu, nam bo
zelo hitro odcvetela. Podobno je tudi
pri primulah. Pri cinerariji pa se zgodi,
da jih na toplem mestu napadejo listne
uši. Za ciklamo, azalejo, kamelijo, pri­
mulo, cinerarijo in kalceolarijo je naj­
primernejša temperatura okrog 10 do
12 stopinj. Pri takšni temperaturi traja
njihovo cvetenje zelo dolgo.
Pri sami oskrbi rastlin, ki stojijo na hla­
dnem mestu, pa moramo paziti, da
jim sproti odstranjujemo odcvele cve­
tove, da ti ne gnijejo na rastlinah. Pri
ciklami je treba vsak cvet ali porume­
neli list odstraniti tako, da ga primemo
in zavrtimo v smeri urinih kazalcev in
istočasno izvlečemo iz gomoljčka.
Pazljivi pa smo tudi pri zalivanju. Zali­
vamo jih pazljivo, da ne omočimo nad­
zemnih delov. Če se le da, jih zalijemo
zjutraj, da se do večera osušijo, če smo
jih omočili po listih ali steblu.
Siljenje čebulnic
V zimskem času radi silimo čebulico
vitezove zvezde za cvetenje v zim­
skem času. To čudovito čebulnico,
ki je bolj znana pod starim imenom
AMARILIS, smo včasih vzgajali kot
vrtno rastlino. Potem pa smo ugoto­
vili, da jo lahko po posebnem postop­
ku pripravimo, da nam zacveti v zim­
skem času. Od takrat dalje jo vzgaja­
mo samo še kot sobno rastlino.
Čebulico, ki jo kupimo v trgovini, posa­
dimo v lonček, in to tako, da je polovica
čebule v zemlji, polovica pa zunaj. Pred
sajenjem je čebulo priporočljivo namo­
čiti za 1 uro v raztopino pripravka PREVICUR ENERGY in OCTAVE, da prepre­
čimo koreninsko gnilobo in rdeči ožig.
Posajeno čebulico zalijemo z ostankom
škropiva, nato pa jo pokrijemo s pra­
znim lončkom, da bo čebula v popol­
ni temi. V temnem in pri temperaturi
okrog 15 do 18 stopinj, raste cvetno ste­
blo. Ko je to veliko 8 do 12 cm, čebuli­
co odkrijemo in postopoma navajamo
na svetlobo. To delamo tako, da jo vsak
dan pomaknemo bliže k oknu. Ko bo
rastlina na svetlem mestu, bodo pričeli
poganjati tudi listi. Ko jo odkrijemo, pa
jo pričnemo tudi zalivati, saj je bila do
takrat suha. Ko se dobro napije vode,
jo v tedenskih presledkih tudi dogno­
jujemo. V ta namen lahko uporabljamo
Čas je za
presajanje!
Več na www.cvetal.si.
SUBSTRAT PREMIUM
Za vse vrste sobnih in balkonskih
rastlin, še posebej cvetočih, ki
potrebujejo kvalite­
tno rastno podlago.
Je mešanica visoko
kakovostnih belih in
črnih šot, z dodatkom
dolomita, gline, žele­
za in dolgo delujočim
gnojilom Nutricote.
Zagotavlja: ekono­
mičnost gnojenja
zaradi vsebnosti
gnojila Nutricote,
boljši sprejem hra­
nil in zadrževanje
vlage, dobro zračnost; preprečuje
pojav kloroze, ki je pogosta pri
surfinijah in petunijah.
TEKOČE GNOJILO ZA CVETOČE
RASTLINE ali pa KRISTALIN CVET.
Spomladi, ko mine nevarnost pozebe,
pa vitezovo zvezdo prenesemo na vrt,
kjer jo presadimo v zemljo. Gredico
predhodno dobro pognojimo. Poza­
biti pa ne smemo tudi na dognojeva­
nje, saj si mora čebulica nabrati dovolj
hranilnih snovi za cvetenje v naslednji
zimi. Zato jo dognojujemo v začet­
ku s kristaličnim gnojilom KRISTALIN
CVET. Nadaljujemo pa s TEKOČIM
GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE.
Šola
vrtnarjenja
Pomlad je pravi letni čas
za presajanje.
34
Cvetal priporoča
Orhideje
Orhideje že dlje časa sodijo med najbolj cenjene sobne rastline. Zadnjih
15 let pa so postale pravi hit, saj so na voljo v vseh mogočih trgovinah,
v zadnjem času po dokaj ugodnih cenah. To velja le za širokolistno
orhidejo. Mnoge druge so dražje in predvsem zahtevnejše.
Orhideje moramo imeti na toplem
mestu, kjer temperatura ne pade pod
16 stopinj C. Zalivamo jih obvezno z
mehko vodo, idealna je deževnica, ker
ne vsebuje klora, ki ga orhideje zelo
slabo prenašajo.
vodo, dognojujemo pa s TEKOČIM
GNOJILOM ZA ORHIDEJE. Dognoju­
jemo jih v 14-dnevnih presledkih.
Orhideje bodo dolgo časa bogato cve­
tele, če jih pravilno oskrbujemo. Vse
skupaj se začne že ob samem naku­
pu. Številni domači in tuji trgovci nare­
dijo akcijo orhidej v mesecu februar­
ju in marcu, ko so temperature še zelo
nizke. To pa pomeni, da jih največkrat
prehladimo, še preden smo jih prinesli
domov. Postavimo jih na svetlo mesto,
kjer ni prepiha. Zalivamo jih z mehko
Zelo pomembna pa je skrb za zdravje.
Paziti moramo, da v okrasnem loncu
ne stoji voda, saj lahko zaradi tega
zgnijejo korenine. Od škodljivcev pa
se bojimo predvsem vatastih uši, ki so
lahko zelo nadležne. Ob prvem napa­
du je treba napadene rastline poškro­
piti s pripravkom MOSPILAN. Škro­
pljenje po potrebi ponovimo.
Orhideje presajamo poredko, vsa­
kih nekaj let, ko je lonček že res poln
korenin.
Tekoče gnojilo za
orhideje
To gnojilo vsebuje 32
% dušika, 10 % fosforja
in 10 % kalija ter mikro
elemente: železo, bor,
mangan, cink, baker,
molibden. Zaradi
visoke količine dušika
je primeren za prva
gnojenja na začetku
vegetacije, ko rastline potrebuje­
jo veliko dušika. Rastline gnojimo
dvo tedenskih presledkih.
35
Cvetalova šola vrtnarjenja
Listnate
sobne
rastline
To so rastline, ki jih vzgajamo v okrasne
namene zaradi lepih listov. Ti so lahko zeleni
ali pa pisani. Mnoge od teh rastlin izvirajo
iz toplih predelov, zato tudi v stanovanju
zahtevajo visoko temperaturo. Če jih imamo
na nekoliko hladnejšem mestu, rastejo bolj
počasi, ali pa celo počivajo v zimskem času.
Če pa je rastišče toplo, potem raste­
jo tudi pozimi. To pa pomeni, da jih
moramo tudi pozimi gnojiti. V primeru
počitka jih pognojimo enkrat meseč­
no. Če pa rastejo, jih pognojimo dva­
krat mesečno s TEKOČIM GNOJILOM
ZA ZELENJE. V poletnem času je nji­
hova rast bujna, takrat jih gnojimo v
tedenskih presledkih.
Danes je v naših stanovanjih še vedno
najbolj priljubljen fikus benjamin. Veli­
ko pa je tudi raznih dracen, filodenro­
nov, monster in tu in tam celo kakšna
praprot.
Varstvo sobnih rastlin
Sobne rastline so običajno bolj
zdrave kot zunanje, to pa zato,
ker v stanovanju bolezni teže pri­
dejo do rastlin kot na prostem,
kjer spore prineseta že dež in
veter. Kljub temu pa so na sobnih
rastlinah nevarne koreninske gni­
lobe in pepelasta plesen.
Za pojav koreninske gnilobe smo
največkrat krivi sami, ker rastlin
ne posadimo v kvaliteten sub­
strat, v preveliko posodo in nato
jih še preveč zalivamo. Zato pri­
poročam, da jih spomladi po pre­
saditvi obvezno zalijemo s pri­
pravkoma PREVICUR ENERGY
in OCTAVE. Nato pa jih poškro­
pimo s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom
FOLIAR, da se hitro in temeljito
vrastejo.
Pepelasta plesen pa je bolezen,
ki ji najbolj prija suh zrak, zato
se na nekaterih rastlinah pojavlja
pogosteje v stanovanju kot zunaj
na prostem. Ob prvem pojavu
napadene rastline poškropimo
s pripravkom TOPAS ali OCTAVE. Škropljenje po 10 dnevih
ponovimo.
Bela ščitasta uš je pogost
škodljivec na sobnih rastlinah
36
Ciklama prizadeta od glivične
bolezni
Posodovke
Pod imenom posodovke razumemo rastline, ki jih vzgajamo v nekoliko
večjih posodah. Med temi so zelo pogosti oleandri, juke, dracene, citrusi.
V poletnem času jih imamo zunaj na vrtu ali pa ob hiši. Jeseni pa jih
prenesemo v zaprt prostor, kjer naj bo temperatura okrog 10 stopinj,
kjer prezimijo.
Če vzgajamo oleandre zaradi lepega
cvetja, pa so citrusi zanimivi ne samo
zaradi lepega cvetja, temveč zaradi
lepih in okusnih plodov, saj v ta namen
lahko vzgajamo limonovce, pomaran­
čevce in mandarine.
To so v toplih krajih prava mala dreve­
sa, pri nas v posodi pa so to le neko­
liko večji grmi. Z leti pa lahko bogato
cvetijo in tudi dobro obrodijo.
Ko so rastline mlade, jih imamo v lon­
cih, ko pa so ti premajhni, jih posadimo
v večje posode, ki so lahko plastične,
lesene ali iz kakšnega drugega materi­
ala. Sedaj pa jih presajamo vsakih nekaj
let, vmes pa samo redno gnojimo.
Spomladi, ko jih prinesemo na prosto,
odstranimo vrhnjih nekaj cm zemlje
in jo nadomestimo z dobrim kom­
postom. Rastlino spomladi poškro­
pimo s pripravkoma AGROSTEMIN
in tekočim listnim gnojilom FOLIAR.
Škropljenje ponovimo vsaj dvakrat v
tedenskih presledkih. Dognojujemo jih
s TEKOČIM GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE, citruse pa s TEKOČIM
GNOJILOM ZA CITRUSE.
Ker jih večino vzgajamo zaradi boga­
tega cvetenja, jih nekajkrat zalijemo
tudi s kristaličnim gnojilom KRISTALIN
CVET. To zalivanje pa opravimo čim
prej, to je spomladi, da rastline čim
hitreje nastavijo cvetni nastavek.
Varstvo posodovk
Posodovke, vsaj nekatere, imajo zanje
tipične bolezni in škodljivce. Tako se
na obali, kjer so temperature viso­
ke, rastline pa zunaj tudi čez zimo, na
oleandrih redno pojavlja oleandrov
rak. Prepoznamo ga po nenavadnih
Svetlo zeleni listi so lahko znak
pomanjanja železa
odebelitvah, ki se pojavljajo na listih,
cvetnem nastavku in poganjkih.
Napadene poganjke porežemo in sež­
gemo, rastlino pa nekajkrat poškropi­
mo s pripravkom KUPRO. Ta bolezni
sicer ne more pozdraviti, prepreči pa
nove okužbe. Zato opravimo eno ali
dvoje škropljenj jeseni, ob koncu rasti,
in še eno zgodaj spomladi.
Oleandre, trdolesko in citruse rad
napade tudi kapar. Njegovo zatiranje
pa je težavnejše. Najbolj učinkovito je,
da najprej liste in stebla obrišemo z
blago milnico, da kaparja premakne­
mo. Nato pa rastlino poškropimo s pri­
pravkom MOSPILAN, kateremu doda­
mo posebno vlažilo SILWET. Škroplje­
nje po 10 dneh vsaj še enkrat ponovi­
mo. V kolikor kaparja ne zatremo, pa
moramo opraviti več škropljenj in ne
samo dve.
Pomanjkanje železa
Pri citrusih prihaja skorajda redno
do pomanjkanja železa. Ta pojav je
posebno pogost pri limonovcih. Listi
postanejo bledi, rumeni že sredi pole­
tja. Če pravočasno ne ukrepamo, por­
javijo in odpadejo. Ker pa imajo takrat
običajno plodove, se njihova rast zau­
stavi, saj je list tovarna hrane. Zato
moramo razvoj rastlin redno spremlja­
ti, da ob najmanjši spremembi barve
listov takoj ukrepamo.
Ker gre največkrat za lažno pomanjka­
nje, ki ga izzove zalivanje s trdo vodo,
bodimo pazljivi. Ko opazimo, da je listje
začelo bledeti, rastline takoj zalijemo ali
poškropimo po listih s FOLIAR ŽELEZOM. Škropljenje po potrebi ponovimo.
37
Cvetalova šola vrtnarjenja
Bonsaj
Bonsaj je posebna vzgoja rastlin, ki se je razvila v davnih časih na
Kitajskem. Domneva se, da so to vrsto umetnosti prenesli skupaj
z budizmom na Japonsko, kjer se je razvil do popolnosti, saj lahko
na raznih razstavah vidimo po več sto let stara drevesa, ki ne
presegajo metra višine.
V domovini bonsaja, to je na Kitaj­
skem in Japonskem, se vzgaja zunaj
kot vrtna rastlina. Pri nas pa se vzgaja
predvsem kot sobna rastlina, saj veči­
na pri nas dostopnih rastlin ni sposob­
na preživeti zime na prostem.
Pri vzgoji bonsaja je zelo pomembno,
da rastline redno zalivamo in dognoju­
jemo, saj je v nizki posodi le malo pro­
stora za korenine. Zato je tudi zemlje
zelo malo, pa še ta je zelo skromna.
Običajno je en del šote, en del peska in
samo en del zemlje. To pa pomeni, da
38
potrebuje bonsaj redno dognojevanje
s TEKOČIM GNOJILOM ZA BONSAJE.
Naslednje leto ponovimo podoben
poseg na drugi strani posode.
Sicer pa je pomembno tudi presaja­
nje v isto posodo, da ne prično kore­
nine s preveč bujno rastjo, s tem pa
tudi sama rastlina. Presajamo ga tako,
da ga vzamemo iz posode in izreže­
mo korenine. Pri tem pa pazimo, da
ne poškodujemo značilno oblikova­
nih nadzemnih korenin. Na to mesto
nasujemo novo prst in tam se bodo
v kratkem razrasle nove koreninice.
Bonsaj redno tudi obrezujemo, da
obdržimo značilno rast in obliko. V
toplih poletnih dneh pa je priporočljivo
večkratno rosenje, da ga ne napadejo
pršice. Za rosenje uporabljamo mehko
vodo, ogreto na sobno temperaturo.
V poletnem času imamo bonsaj lahko
tudi zunaj na prostem, vendar mora
biti zaščiten pred močnim opoldan­
skim soncem, da ga ta ne izsuši.
Božični kaktus
Kaktusi in sočnice
Kaktusi izvirajo iz Srednje in Južne
Amerike, sočnice pa iz Afrike in Mada­
gaskarja. Zaradi zelo težkih življenjskih
razmer so se rastline tekom tisočletij
oblikovale tako, da so lažje preživele.
Njihova mesnata telesa so polna vode,
da lahko preživijo na robu pušča­
ve ali v puščavi sami. To pa pomeni,
da je nadvse priporočljivo, da vsako
od rastlin dobro poznamo, da vemo,
kako ji je ime, da lahko ugotovimo, v
kakšnih razmerah raste v svoji domo­
vini. Tako se nam ne more zgoditi, da
bi katero od teh zanimivih rastlin uniči­
li z neprimerno oskrbo.
Kaktuse in sočnice držimo v zimskem
času na svetlem in hladnem mestu pri
temperaturi okrog 10 do 12 stopinj.
Čez zimo jih pustimo suhe, da poči­
vajo. Izjeme pa so povsod, tako tudi
tukaj. Pri kaktusih normalno zaliva­
mo božični kaktus, ki cveti v zimskem
času. Pri sočnicah pa so takšne kalan­
hoje, ki cvetijo v času dolge noči in
kratkega dne.
Spomladi meseca marca pa se prebu­
di velikonočni kaktus in prične s cve­
tenjem. Ostale kaktuse in sočnice pa
pričnemo v tem času, ko se dan priče­
nja daljšati, noči pa krajšati, presajati.
Presadimo jih v SUBSTRAT ZA KAKTUSE. Po presaditvi je priporočljivo,
da jih zalijemo proti koreninski gnilobi
s pripravkoma PREVICUR ENERGY in
OCTAVE.
Da pa čim hitreje pričnejo z rastjo in
kasneje tudi z bogatim cvetenjem,
Božična zvezda
pa jih poškropimo še s pripravko­
ma AGROSTEMIN in tekočim listnim
gnojilom NUTRI-PHITE. Škropljenje
po dobrem tednu ponovimo vsaj še
enkrat.
Mesec dni po presaditvi pa pričnemo
tudi z dognojevanjem. Dognojujemo v
času intenzivne rasti dvakrat mesečno.
Božična zvezda
Božična zvezda je prav gotovo ena
od najbolj priljubljenih rastlin v svetu.
Ta njena priljubljenost pa ni stara tako
kot pri številnih drugih rastlinah, saj se
je po Evropi razširila šele v zadnjih 30
letih. Danes pa lahko rečemo, da je v
zimskem času najpogostejša cvetoča
rastlina. Vzgajamo jo zaradi zanimivih
ovršnih listov in ne zaradi cvetov. Cve­
tovi so namreč drobni, brez kakšne
posebne okrasne vrednosti.
Božična zvezda je doma v topli Mehi­
ki, zacveti pa v času dolge noči in krat­
kega dne. Da jo imamo na voljo v času
božično-novoletnih praznikov, pa jo
vrtnarji zatemnjujejo. To pa pomeni,
da če jo prezimimo, naslednje leto ne
bo cvetela v času praznikov, temveč
kakšen mesec pozneje.
Rastlina pa mora imeti v stanova­
nju najmanj 16 stopinj C. Zalivamo jo
z mehko vodo, ogreto na sobno tem­
peraturo. Na prehladitev pa moramo
paziti pri zimskem zračenju, da hla­
den zrak ne piha po rastlini, saj jih naj­
večkrat prehladimo prav z zračenjem
ali pa ob nakupu. Če jih kupujemo v
vrtnih centrih, nam jih nihče ne zavi­
je. Zato pazite, da jih kupujete samo
takrat, ko je toplo.
Cvetal priporoča
TEKOČE GNOJILO za bonsaje
NPK 4-6-6 + mikroelementi
Mineralno gnojilo za vse
vrste notranjih in zunanjih
bonsajev.
Zagotavlja:
- vidno rast in razvoj v
obdobju vegetacije;
- lepa in močna
“drevesca v loncih”.
Doma rastlino postavimo na toplo in
svetlo mesto. Zalivamo jo z mehko
vodo, dvakrat mesečno pa tudi s
TEKOČIM GNOJILOM ZA BOŽIČNE
ZVEZDE.
Spomladi, ko rastlina odvrže ovršne
liste, jo obrežemo in presadimo. Za
presajanje uporabimo R- SUBSTRAT
ali PREMIUM substrat. Čez poletje jo
lahko imamo lahko zunaj na prostem.
Jeseni pa jo je treba pravočasno pre­
nesti nazaj v toplo stanovanje.
39
Cvetalova šola vrtnarjenja
Okenske in
balkonske
rastline
Pojem, kaj so okenske
in balkonske rastline,
je zelo širok. Lahko
bi rekli, da so to kar
vse rastline, ki jih
tam vzgajamo. Izbor
okenskih in balkonskih
rastlin je danes zelo
širok. Še pred nekaj
desetletji smo jih imeli
le nekaj. To so bile
predvsem pelargonije,
fuksije, vodenke in
petunije.
Pelargonije so vodilne med okenski­
mi in balkonskimi rastlinami, saj jih je
še vedno največ. Fuksije ostajajo še
vedno priljubljene, medtem ko se je
vodenkam pridružila tako imenova­
na sončna vodenka. Nekdanje petunije
pa so povsem nadomestile nove soro­
dnice, kot so: surfinije, fortunije, mili­
jon zvončkov. Seveda pa se je poja­
vila tudi cela serija popolnoma novih
rastlin.
Sajenje okenskih in
balkonskih rastlin
Okenske in balkonske rastline posadi­
mo v cvetlična korita v kvaliteten sub­
strat, to je SUBSTRAT ZA BALKONSKE ROŽE ali PREMIUM. Da bi pre­
prečili prehitro izsuševanje substrata
v rastni dobi, mu ob sajenju dodamo
še naravni absorbent vode ZEBA SP.
40
Po presajanju rastline dobro zalijemo
najprej z vodo, nato pa še proti kore­
ninski gnilobi. V ta namen uporabimo
PREVICUR ENRGY in OCTAVE. Nato
jih poškropimo po listih še s pripravko­
ma AGROSTEMIN in tekočim listnim
gnojilom FOLIAR. V primeru nizkih
temperatur pa FOLIAR nadomesti­
mo z NUTRI-PHITE, prav tako tekočim
listnim gnojilom.
Na prosto pa jih ne smemo prenesti pre­
hitro, da jih ne prehladimo, saj so bile
rastline vzgojene v toplih rastlinjakih.
Najprimernejši čas za večji del države je
po ledenih možeh, to je po 15. maju.
Dognojevanje okenskih in
balkonskih rastlin
Rastline prvič pričnemo dognojevati
po treh tednih po sajenju. Za dogno­
jevanje lahko uporabljamo TEKOČE
GNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE,
pelargonije pa dognojujemo s TEKOČIM GNOJILOM ZA PELARGONIJE.
Petunije, surfinije ali milijon zvončkov
dognojujemo s TEKOČIM GNOJILOM
ZA SURFINIJE.
Če pa bi želeli, da bi bile vaše rastli­
ne bogato cvetoče, jih lahko nekaj­
krat zalijete s kristaličnim gnojilom
KRISTALIN CVET. Nato nadaljujete
dognojevanje s tekočimi gnojili.
pripravkoma PREVICUR ENERGY in
OCTAVE.
MOSPILAN ali CALYPSO. Škropljenje
po potrebi ponovimo.
Pri dognojevanju v poletnem času pa
je potrebno paziti, da rastline ne gnoji­
mo, ko so te suhe. V takšnem primeru
jih najprej dobro zalijemo z vodo, čez
kakšno uro ali dve po zalivanju pa jih
dognojimo.
Stare dobre gomoljne begonije še
vedno rada napade pepelasta plesen.
Ta se pojavi običajno julija in avgusta,
ko je huda vročina, zrak pa suh. Zato
jih pazljivo spremljamo, da ob prvem
pojavu plesnivih pegic poškropimo s
pripravkom TOPAS ali OCTAVE. Sicer
pa se pepelasta plesen lahko pojavi
tudi na surfiniji, daliji, lončnih vrtnicah.
Tudi ščitkar ali bela muha se pojavlja­
ta na mnogih rastlinah. Če je leto zelo
toplo, bodo napadene celo pelargoni­
je, sicer pa spreminjavke, fuksije, hibi­
skus, abutilon in še nekatere. Tudi v
tem primeru rastline poškropimo s pri­
pravkom MOSPILAN ali CALYPSO in
škropljenje po 10 dneh ponovimo.
Pomanjkanje
mikroelementov
Pri nekaterih rastlinah, kot so: surfini­
je in milijon zvončkov, redno prihaja
do pomanjkanja železa. Če jih pravil­
no oskrbujemo, je ta pojav redek, če
pa nismo pozorni, s kakšno vodo jih
zalivamo, pa lahko postanejo popol­
noma rumene. Vodovodna voda vse­
buje veliko kalcija, ki je tem rastli­
nam škodljiv. Zato moramo paziti,
da ob prvem bledenju listov rastline
takoj poškropimo ali zalijemo s teko­
čim listnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO. Škropljenje ali zalivanje po dveh
tednih ponovimo. Kjer pa rumeni listi
ne bodo postali ponovno zeleni, mora­
mo pravočasno ukrepati.
Pri pelargonijah pa uporaba železa ne
da samo temno zelenih listov, temveč
poudari železo rdeče barve, da so bolj
intenzivne.
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Okenske in balkonske rastline so naj­
bolj podvržene koreninski gnilobi
takoj po presajanju, nato pa spet v
času dopustov. Takrat običajno pro­
simo nekoga, da nam skrbi za rastline
v času naše odsotnosti. Zato priporo­
čamo, da jih pred odhodom na dopust
in takoj po vrnitvi zopet zalijemo s
Na fuksijah in navadnih pasastih pelar­
gonijah se lahko pojavi rja. Na zgornji
strani listov opazimo drobne okrogle
pegice, pod katerimi se čez čas poja­
vi droben mehurček, ki poči in iz njega
se usipljejo spore, s katerimi se bole­
zen širi naprej. Ob prvem pojavu rje
je treba odstraniti obolele liste, ki jih
zakopljemo ali zažgemo. Nato rastli­
ne poškropimo s pripravkom TOPAS.
Škropljenje pa je potrebno nekajkrat
ponoviti v 8- do 10-dnevnih presledkih.
Na navadni in sončni vodenki pa se v
vlažnih letih lahko pojavi peronospora.
To je pri nas nova bolezen, ki jo prepo­
znamo po tem, da se na spodnji stra­
ni listov pojavi bela plesniva prevleka.
Napadeni listi se posušijo in odpadejo.
Bolezen uspešno preprečujemo, če ob
prvem pojavu rastline poškropimo s pri­
pravkom RIDOMIL GOLD COMBI PEPITE, kateremu dodamo še AGROSTEMIN in tekoče listno gnojilo NUTRI-PHITE. Škropljenje po 10 dneh ponovimo.
Od škodljivcev so nevarne listne uši, ki
se lahko pojavijo na skoraj vseh rastli­
nah, od pelargonij do nageljnov. Ker s
svojim sesanjem naredijo veliko škode,
jih moramo redno zatirati. Napade­
ne rastline poškropimo s pripravkom
Na nageljnih pa se rad pojavi reso­
krilec ali trips, ki pa napada tudi vse
druge rastline. Najlaže ga prepozna­
mo po svetlih izsesanih pegah, ki se
pojavijo na cvetnih listih. Tudi v tem
primeru ob prvem pojavu uporabimo
MOSPILAN, CALYPSO ali DECIS.
Cvetal priporoča
SUBSTRAT PREMIUM
Za vse vrste sobnih in balkonskih
rastlin, še posebej cvetočih, ki
potrebujejo kvalite­
tno rastno podlago.
Je mešanica visoko
kakovostnih belih in
črnih šot, z dodatkom
dolomita, gline, žele­
za in dolgo delujočim
gnojilom Nutricote.
Zagotavlja: ekono­
mičnost gnojenja
zaradi vsebnosti
gnojila Nutricote,
boljši sprejem hra­
nil in zadrževanje
vlage, dobro zračnost; preprečuje
pojav kloroze, ki je pogosta pri
surfinijah in petunijah.
41
Cvetalova šola vrtnarjenja
Vsaka štiri leta pa imamo probleme
celo z ogrci, to je ličinkami majskega
in junijskega hrošča, posebno če smo
blizu gozda. Samičke odlagajo jajče­
ca tudi v cvetlična korita, izlegle ličin­
ke pa se hranijo z objedanjem korenin.
Ker lahko naredijo v času prezimova­
nja veliko škode, pelargonije, fuksije in
druge rastline, ki jih nameravamo pre­
zimiti, zalijemo s pripravkom DECIS.
Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Varstvo pred boleznimi in
škodljivci
Popolnoma nov pa je pelargonijev
bakrenček. To je metulj, ki odlaga jaj­
čeca na popke vseh vrst pelargonij.
Izlegle ličinke se najprej zavrtajo v sam
popek, kjer izjedajo njegovo vsebino.
Nato objedajo spodnjo stran listov, ki
zaradi tega postanejo lisasti. Nato pa
se ličinka zarije v samo steblo in izjeda
njegovo notranjost. Pelargonije zara­
di poškodb lahko povsem propadejo.
Ta škodljivec se je pri nas pojavil pred
štirimi leti in je za enkrat razširjen v
toplejših predelih, to je na Primorskem,
Goriškem, Vipavskem in v Goriških
Brdih. Vendar se lahko zaradi global­
nega segrevanja razširi tudi na druge
kraje. Njihov razvoj od jajčeca do
42
Varstvo pred boleznimi in škodljivci
odraslega metuljčka pa je odvisen od
temperature. Če je temperatura okrog
30 stopinj C, traja razvoj okrog 30 dni,
pri 20 stopinjah pa še enkrat toliko, to
je 60 dni.
Ko opazimo prve metuljčke, pregleda­
mo popke naših pelargonij. Če opazi­
mo drobna bela jajčeca, počakamo slab
teden, nato pa jih poškropimo s pri­
pravkom MOSPILAN ali DECIS. Škro­
pljenje bomo morali od avgusta dalje
nekajkrat ponoviti. Posebno pozornost
pa bomo morali posvetiti rastlinam, ki
jih nameravamo prezimiti. Potreben bo
temeljit pregled in odstranjevanje pre­
luknjanih stebel.
V hudi poletni vročini se v zavetni legi
lahko pojavijo tudi pršice prelke. Te
s sesanjem povzročajo, da listi izgu­
bijo svojo intenzivno zeleno barvo
in postanejo bledi, brez zanje značil­
nega sijaja. Če takšen list obrnemo
in pogledamo s povečevalnim ste­
klom, opazimo drobne pršice, kako
se premikajo po tankih pajčevinastih
prevlekah. V takšnem primeru rastli­
ne poškropimo z enim od ustreznih
akaricidov.
Razmnoževanje s
potaknjenci
Najprimernejši čas za razmnoževanje
s potaknjenci je mesec avgust. V tem
času rastline običajno nekoliko prene­
hajo s svojim bogatim cvetenjem. Mi
to izkoristimo, da jih nekoliko obreže­
mo in naredimo potaknjence. Rastline
pa ponovno nekajkrat zalijemo s kri­
staličnim gnojilom. Potaknjenci naj ne
bodo preveliki, ker oddajajo preveč
vode, zaradi česar se teže ukoreninijo.
Za rezanje potaknjencev uporabljamo
oster cepilni nož ali britvico. Spodnji
list odstranimo in potaknjenec odre­
žemo tik pod kolencem. Nato odstra­
nimo morebitne popke, v kolikor bi
bili na poganjku. Naslednja dva ali tri
liste pustimo, jih pa za 1/3 skrajšamo,
da zmanjšamo listno površino in s tem
povezano oddajanje vode.
Potaknjence posadimo v lončke ali
kakšne druge posode v SUBSTRAT
ZA SETEV IN PIKIRANJE. Nato jih
zalijemo proti koreninski gnilobi s pri­
pravkoma PREVICUR ENERGY in
OCTAVE in jih dodatno poškropi­
mo po listih s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje nekajkrat ponovimo v
tedenskih presledkih. Rastline se bodo
hitro in dobro ukoreninile.
Cvetal priporoča
R – sub­strat
Prezimovanje okenskih in
balkonskih rastlin
Nekateri ljubitelji nimajo srca, da bi
svoje okenske in balkonske rastline
jeseni zavrgli. Poskušajo jih shraniti za
naslednje leto. Seveda pa lahko shra­
nimo le tiste rastline, ki so po naravi
trajnice tudi v svoji prvotni domovini.
Enoletnih rastlin ne moremo shraniti,
kljub temu da bi si to še tako želeli.
Pred nastopom hujšega mraza jih
moramo, odvisno od občutljivosti, pre­
nesti v sobo, kjer jih nameravamo pre­
zimiti. Pelargonije lahko ostanejo zunaj
nekoliko dalj, saj na suhem vzdrži­
jo temperaturo tudi do 0 stopinj brez
večje škode. Seveda jih ne smemo
pustiti na mrzlem predolgo. Fuksije in
razne begonije pa so zelo občutljive,
zato jih moramo umakniti, ko se tem­
peratura približa 6 stopinjam nad ničlo.
V sobi, kjer jih nameravamo prezimiti,
naj bo temperatura okrog 12 stopinj C.
Zalivamo jih poredko, da počivajo, saj so
sedaj dnevi kratki, noči pa dolge. Enkrat
mesečno pa jih pognojimo s tekočim
gnojilom, da ostanejo v dobri kondici­
ji. Pelargonije pognojimo s TEKOČIM
GNOJILOM ZA PELARGONIJE, fuksi­
je, spreminjavke in druge pa s TEKOČIM
GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE.
Prvo presajanje pelargonij
Pelargonije, ki smo jih prezimili, prvič
presadimo meseca februarja. Vzame­
mo jih iz zemlje, očistimo korenin, ki
so suhe ali strohnele, nato pa jih še
obrežemo. Manj ko imajo korenin, bolj
jih obrežemo, in več kot je korenin osta­
lo, večje nadzemne dele lahko pustimo.
Posadimo jih v lončke in ne v kori­
ta. Kako velik naj bo lonček, pa zopet
presodimo po tem, koliko korenin
ima rastlina. Posadimo jih v enega od
substratov.
Po presaditvi jih zopet zalijemo proti
koreninski gnilobi s pripravkoma PREVICUR ENERGY in OCTAVE. Poškro­
pimo jih z AGROSTEMINOM in teko­
čim listnim gnojilom FOLIAR. Čez
teden dni jih ponovno poškropimo.
Ko rastline pričnejo z rastjo, jih mora­
mo redno pregledovati, da jih ne
napadejo listne uši, ki se v tem času
rade pojavijo.
Drugo presajanje
pelargonij
Dober mesec dni po prvem presaja­
nju je lonček poln korenin, zato je čas,
da jih ponovno presadimo. Tudi tokrat
jih presadimo v lončke, ki pa so sedaj
že nekoliko večji. Ves postopek pa je
enak kot pri prvem presajanju, vključ­
no z zalivanjem proti koreninski gnilo­
bi in škropljenjem z AGROSTEMINOM
in FOLIARJEM.
V korita pa jih posadimo čez dober
mesec dni, običajno je to v začetku
meseca maja, saj bodo potem najmanj
trpele, če jih bomo prenesli na stal­
no mesto, to je na okno ali balkon. To
lahko storimo po ledenih možeh, ko
mine nevarnost pozebe.
To je kva­li­te­ten sub­
strat, ­namenjen za
saje­nje in pre­sa­ja­
nje naj­ra­zličnej­ših
rast­lin. Narejen je
iz kva­li­tet­nih šot, ki
omo­goča­jo dobro
uspe­va­nje vsem
rast­li­nam. Količina
hra­nil­nih snovi
zadošča za začet­
no rast. Tri do štiri
tedne po pre­sa­ja­
nju pa jih pri­čne­
mo dogno­je­va­ti z ustre­
znim ­tekočim gno­ji­lom Cve­tal.
Tekoče gno­ji­lo za
­cvetoče rast­li­ne
To je eno od naj­sta­rej­ših teko­čih
gno­jil pri nas in Evropi. Znano je že
več kot 40 let. V tem času ga
je spo­zna­la veči­na slo­ven­
skih lju­bi­te­ljev rast­lin. Danes
je ime Cve­tal ­sinonim
za dobro ­tekoče gno­ji­
lo. Gnojilo vse­bu­je 60 g
duši­ka, 70 g fosfor­ja, 80
g kali­ja, 1 g magne­zi­ja
in mikro­ele­men­te: bor,
žele­zo, baker, man­gan
in molib­den. V času
bujne rasti in cve­te­nja rast­lin ga
upo­rab­lja­mo v teden­skih pre­sled­
kih, v času ­mirovanja pa v 3- do
4-teden­skih pre­sled­kih.
Tekoče gno­ji­lo za sur­fi­ni­je
To je spe­ci­al­no gno­ji­lo za sur­fi­
ni­je, petuni­je in mili­jon zvonč­
ke. Zaradi poseb­ne sesta­
ve ohranja­jo te rast­li­ne
lepo temno z
­ eleno lis­tje.
Gnojilo vse­bu­je 70 g
duši­ka, 90 g fosfor­ja,
70 g kali­ja, 1 g žele­za
in mikro­ele­men­te: bor,
baker, man­gan, molib­
den in magne­zij.
43
Cvetalova šola vrtnarjenja
Naravi prijazno
vrtnarjenje!
Naravi prijazno ali tako imenova­no “bio” vrtnarjenje je v zadnjih
letih postala prepoznavna, hitro razvijajoča se panoga.
Živila, kot sta sadje in zelenjava, so
najpomembnejši temelj za ohranja­
nje ter izboljšanje zdravja. Danes je
poleg zunanje kakovosti vedno bolj
pomembna tudi notra­nja kakovost
sadja in zelenjave. Notranja kako­
vost pomeni, da so gojene rastline pri­
delane s pomočjo naravnih gnojil in
44
narav­nih sredstev za zaščito rastlin,
da imajo visoko vsebnost vitaminov in
mineralov ter ne vsebujejo ško­dljivih
snovi (težkih kovin, nitratov ali pestici­
dov). Naravi prijazno pa je lahko tudi
gojenje okrasnih rastlin, saj velikokrat
ravno okra­sne rastline predstavljajo
velik izziv pri borbi proti boleznim in
škodljivcem.
Bio program predstavljajo izdelki, ki
so narejeni iz skrbno izbranih naravnih
sestavin. Linija ponuja kompletno reši­
tev za naravi prijazno gojenje vrtnin,
sadja in okrasnih rastlin.
ZA KREPITEV RASTLIN V
ZAČETNI FAZI RASTI V
KORITU ALI NA VRTU
prisotnosti sladkorjev (laminarin,
manitol) pa je pospešen razvoj kori­
stnih mikroorganizmov v tleh. Posle­
dično se izboljša struktura tal;
ALGIN
Izvleček rjavih morskih alg
• betaini v algah preprečujejo hitro
razgradnjo klorofila;
Algin je naravno sredstvo za krepitev
vseh gojenih rastlin. Rastline po upora­
bi izdelka postanejo vitalne, močne in
odporne.
• različni polisahardi v algah (še pose­
bej laminarin) vplivajo na boljšo
obrambno sposobnost rastlin pred
napadi bolezni.
Korist za rastline
Izvlečki iz rjavih morskih alg imajo veli­
ko lastnosti, ki so koristne za rastline,
in sicer:
• spodbudijo rast koreninskega siste­
ma ter koreninsko izločanje. Kore­
ninski izločki povečajo število kori­
stnih bakterij okoli korenine, ki pred­
stavljajo pregrado za napad pato­
genih organizmov na eni strani, na
drugi strani pa pomagajo pri razkro­
ju organske mase okoli korenin in
tako povečajo število lahko dosto­
pnih hranil v okolici korenine;
• izboljšajo toleranco rastlin na visoke
in nizke temperature;
• povečajo vsebnost citokininov v
rastlini, ki spodbujajo rast in obnovo
celic, tako se rastline hitreje obnovi­
jo po raznih vremenskih neprilikah
(toča, moča, suša, močan veter…);
• če rastline zalivamo s pripravki iz
alg, se zaradi vsebnosti alginatov in
betainov v algah poveča zmoglji­
vost tal za zadrževanja vlage, zaradi
AKTIVIN
Aminokisline in huminske kisline!
Aktivin je naravno sredstvo za krepi­
tev vseh gojenih rastlin na osnovi ami­
nokislin in huminskih kislin. Rastline so
po uporabi Aktivina vitalne, močne in
odporne.
Aminokisline
Aminokisline imajo v prehrani rastlin
prav posebno vlogo. Vsebujejo dušik,
ki je osnovna hrana za rastline in gra­
dnik vseh celičnih struktur. Amino­
kisline so naravni stimulatorji rasti,
prehrana za rastline, povečajo njiho­
vo odpornost na stres (suša, moča,
močan veter, visoke ali nizke tempe­
rature), pripomorejo k boljši obnovi
rastlin po neurju oz. toči in povečajo
sprejem hranil. Dodatek aminokislin pri
gnojenju ali zaščiti rastlin s fitofarma­
cevtskimi sredstvi pripomore k boljše­
mu sprejemu gnojila ali fitofarmacevt­
skega sredstva.
Huminske kisline
Huminske kisline povečajo mikrobi­
ološko aktivnost v tleh, pospešujejo
kalitev, vznik in razraščanje korenin,
izboljšajo sposobnost tal za zadrževa­
nje vlage v tleh in izboljšajo sprejem
hranil. Huminske kisline razstrupljajo
tla na način, da tvorijo netopne kom­
plekse s težkimi kovinami.
ZA PRVENTIVNO
UKREPANJE PRED
ŠKODLJIVCI IN
BOLEZNIMI
IZVLEČEK NJIVSKE PRESLICE
Izvleček njivske preslice je narav­
no sredstvo za krepitev vseh goje­
nih rastlin. Rastline po uporabi izdelka
postanejo vitalne, močne in odporne.
Korist za rastline
Izvlečki iz njivske preslice vsebujejo
silicijeve in žveplove spojine. Silicije­
ve spojine (ki so v naravi tudi sesta­
vina peska) utrdijo celične stene na
način, da na listih rastlin naredijo zašči­
tni film, tako je rastlina manj dovzetna
za napade bolezni (plesni, rje, škrlup),
pa tudi na napade škodljivcev (pršic in
rdečega pajka na sadnem drevju).
Vsebnost žveplovih spojin še dodatno
varuje rastline pred napadom glivičnih
bolezni.
45
Cvetalova šola vrtnarjenja
KOPRIVIN
ČESNOV IZVLEČEK
Aroma, ki varuje rastline!
Česnov izvleček je naravno sredstvo
za krepitev vseh gojenih rastlin. Snov
alicin v česnu vsebuje žveplo in ima
izredno močan vonj, kar varuje rastli­
ne pred negativnimi zunanjimi vplivi.
Rastline po uporabi izdelka postanejo
vitalne, močne in odporne.
Korist za rastline
Aktivna spojina v česnu, alicin, delu­
je kot repelent za žive organizme (uši,
pršice). Česnova aroma ima močan
vonj in tako odganja insekte, angleški
znanstveniki pa so dokazali, da česen
odganja tudi polže.
kontakti
Česen ima tudi splošno baktericidno in
fungicidno delovanje, saj alicin vsebu­
je žveplo. Tako dodatno ščiti rastline
pred napadom bolezni. Na vrtu je zelo
zaželen v mešanih setvah, saj prepre­
čuje napade uši, pršic, glodavcev, pol­
žev in raznih glivičnih bolezni.
Agroruše d.o.o.
Tovarniška cesta 27
2342 Ruše
46
Zeleni telefon:
vsak delovnik
med 7.00 in 15.00
(velja za Slovenijo).
Zakladnica kalcija in magnezija! Nano
delci z izjemno močjo prodiranja!
Koprivin je naravno listno gnojilo iz
kalcita, zeolita in fino mletih kopriv.
Korist za rastline
Kopriva je vir hrane za rastline, saj vse­
buje veliko dušika, železa, kalcija in
vrsto drugih mineralov. Koristen vpliv
koprivnih pripravkov je poznan že več
stoletij. Že naše babice so jih upora­
bljale kot naravno gnojilo in kot narav­
no fitofarmacevtsko sredstvo za rastli­
ne, saj odganjajo uši. Gnojilo je nareje­
no s tehnologijo TMA (tribo mehanič­
na aktivacija), katere rezultat so nano
delci, ki so tako majhni, da lahko brez
težav prodrejo v pore lista. Kalcit je vir
kalcija, magnezija in mikrohranil, zeo­
lit pa na listu naredi film, ki prepreču­
je vstop škodljivih elementov v rastli­
no. Dodatek mletih kopriv ščiti rastli­
no pred neugodnimi zunanjimi vpli­
vi. Koprivin je vir CO2, nepogrešljive
spojine za proces fotosinteze, izbolj­
ša imunski sistem rastlin, pomaga pri
hitri regeneraciji po stresnih situacijah,
T:+386 (0)2 66 90 710
F:+386 (0)2 66 90 766
E:[email protected]
I:www.agroruse.si
I: www.cvetal.si
podaljšuje vegetativno dobo rastlin
in s tem rodnost, zmanjšuje potrebo
rastlin po vodi, poveča pridelek in kva­
liteto le-tega.
Preizkusite ga pri vzgoji paradižnika in
presenečeni boste nad rezultati!
ZA NARAVNO GNOJENJE
COFUNA
Bio stimulator in gnojilo!
Cofuna je naravno organsko mineral­
no gnojilo, pridobljeno s fermentaci­
jo koncentriranih rastlinskih ekstrak­
tov in tropin. Cofuna je hrana za vse
vrste gojenih rastlin, hkrati pa spod­
buja mikrobiološko aktivnost v tleh.
Pospešuje razgradnjo organskih snovi
v zemlji in izboljšuje strukturo tal.
Povečuje vsebnost rastlinam dosto­
pnih hranil v tleh. Pospešuje kalitev in
razvoj koreninskega sistema, stimulira
rast zelene mase in cvetenje ter tako
poveča količino in kvaliteto pridelka.
Direktor sektorja trženja
Janko Intihar
T: +386 (0)2 66 90 748
F: +386 (0)2 66 90 766
E:[email protected]
Proizvodnja
Vlasta Marčinko
T: +386 (0)2 66 90 726
F: +386 (0)2 66 90 750
E: [email protected]
GUANO
Bogat z organsko snovjo!
Guano je organsko-mineralno gnoji­
lo iz iztrebkov morskih ptičev in dru­
gih naravnih sestavin. Vsebuje osnov­
na hranila, ki jih rastline potrebujejo
za nemoteno rast. Hranila se iz gno­
jila sproščajo počasi in enakomer­
no. Z Guanom dosežemo bolj obilne,
zdrave in kvalitetne pridelke. Guano
je gnojilo in izboljševalec tal iz iztreb­
kov morskih ptic (pingvini, kormorani,
albatrosi), z dodanimi naravnimi kom­
ponentami (šota, dodatki iz morskih
sedimentov). Poleg hranil vsebuje tudi
velik delež organske snovi, kar ugodno
vpliva na teksturo in strukturo tal. Tla
ob dodatku Guana postanejo rodovi­
tna, zadržujejo več vlage in hranil.
NARAVNI DODATEK PRI
SAJENJU BALKONSKEGA
CVETJA
ZEBA SP
Dodatek za uravnavanje vlage
v zemlji!
Zeba SP je naravno razgradljiv, patenti­
ran absorbent vode. Narejen je iz koru­
znega škroba, ki ima izjemno sposob­
nost sprejemanja in oddajanja vode
večkrat zapored. 1 g Zebe SP lahko
vsrka do 500 g vode in pri tem obliku­
je mehak hidro-gel, ki v skladu s potre­
bami rastlin to vodo oddaja. S tem
Zeba SP vzdržuje enakomerno preskr­
bljenost rastlin z vodo. Zeba SP izbolj­
ša kalitev semen, vznik rastlin, njihova
nadaljnja rast je hitrejša, rastline so bolj
močne in vitalne.
Ko zalivamo rastline, voda pogosto
prehitro odteče iz korit ali v tla in je
rastline ne morejo v celoti koristiti. Ne
samo, da voda hitro odteče skozi sub­
strat ali zemljo, s seboj odnese tudi
Prodaja
T: +386 (0)2 66 90 751
T: +386 (0)2 66 90 753
F: +386 (0)2 66 90 750
E:[email protected]
Prodajni zastopniki
Štajerska in Koroška
T: +386 (0)41 687 699
Osrednja Slovenija in
Gorenjska
T: +386 (0)31 675 302
Prekmurje in Pomurje
T: +386 (0)41 614 720
Primorska in Notranjska
T: +386 (0)41 557 172
Dolenjska
T: +386 (0)41 698 462
hranila, ki so že prisotna v substratu
ali zemlji. Zeba SP deluje kot regula­
tor ali varovalo. Zrnca Zebe SP vpijejo
vodo, ki je substrat ali zemlja ne zadrži
in jo oddajajo, ko jo rastline potrebuje­
jo. Koruzni škrob v izdelku pripomore k
vezavi vode v zemlji. Pomeni, da lahko
rastline zalijemo založno z nekoliko
večjo količino vode (z dodanimi hrani­
li), ki se bo kopičila kot rezervna voda v
situacijah, ko bodo rastline zaradi vro­
čine potrebovale več vlage in hranil, ali
pa si bomo privoščili krajši dopust in bo
Zeba SP v tem času opravljala funkcijo
oskrbovalca z vodo in hranili.
BIO GNOJILNE PALČKE
Bio gnojilne palčke so namenjene
gnojenju vseh vrst rastlin. Vsebujejo
naravne sestavine, kot so: guano, mor­
ske alge in huminske kisline.
Svetovalec za varstvo,
prehrano rastlin in semenarstvo
Franc Jurša
T: +386 (0)41 710 264
Svetovalec za varstvo, prehrano in nego okrasnih rastlin,
vrtnin in sadnega drevja
Slavko Zgonec
T: +386 (0)51 301 300
47
SAMO ZA ČLANE CVETAL KLUBA
Od 1.3.2012 do 30.8.2012 lahko člani
Cvetal kluba pošljejo fotografije svojega
vrta, pridelka ali okrasne zasaditve
in sodelujejo v mesečnih žrebanjih za
udeležbo na strokovni ekskurziji v
Prekmurje v mesecu septembru 2012.
Nagradni
Več o nagradnem natečaju preberite na
spletni strani www.cvetal.si.
foto natečaj
Izdelki Cvetal
30% ceneje
Za izdelke Cvetal:
•Biopost 8 kg,
•R-substrat 50 L,
•Aktivin 1 L,
SAMO ZA ČLANE CVETAL KLUBA
lahko kot član Cvetal kluba plačate
30% manj v naslednjih trgovinah:
Akcija velja od 1.3.-31.5.2012. Popust lahko
člani Cvetal kluba koristijo le s predložitvijo
kupona.
Kako do kupona?
1
2
Vsi obstoječi člani Cvetal kluba prejmete
po klasični pošti Cvetal klub novice, v
katerih se nahajajo kuponi za unovčenje
30% popusta.
Vsi, ki še niste člani Cvetal kluba:
•Izpolnite pristopnico na prodajnem mestu,
jo oddate promotorju ali trgovcu in v
zameno takoj prejmete Cvetal klub novice,
v katerih se nahajajo kuponi za unovčenje
30% popusta in jih lahko takoj uporabite.
•Izpolnite pristopnico na spletni strani
www.cvetal.si in Vam v roku 5 delovnih
dni od prejetja na naš naslov, po klasični
pošti pošljemo Cvetal klub novice, v
katerih se nahajajo kuponi za unovčenje
30% popusta.
KU PON
za
t
p op us
Trgovina Ajda
Volk Darinka s.p.
Vrtnarstvo Primož
Primož Česnik s.p.
KZ Krka
Vinakras Sežana
KZ Logatec
Agraria Skdn
Rajko Furlan s.p.
Agrotrgovina
Jožica Šajn s.p.
Romet
Trgovine Jager
KZ Lenart
Kupon velja za Koprivin 100 g in Tekoče
gnojilo za paradižnike 0,5 L v Vrtnih
centrih Kalia.
- 30%
Kupon velja za Aktivin 1 L v prodajalnah
Interspar in Hipermarketih Spar.
SAMO ZA ČLANE
. Za
so v akciji
l.si
Cvetal, ki an www.cveta
izdelke
str
.
Velja za
spletno
080 2270
obiščite
številko
no
seznam
lač
ite brezp
ali poklič
:
Velja do
1
31.5.201
kupona:
Številka
89
1234567
Kupon velja za Biopost 8 kg v prodajalnah
Baumax.
in
etal klubu :
Več o Cv
ah
ponudb
ugodnih
0
080 227l.si
ta
www.cve
Več o akciji preberite na spletni strani www.cvetal.si.
Pristopnica
Skrbim za:
Osebni podatki:
Ime in priimek:
sadovnjak
zelenjavni vrt
zelenica
okrasno
grmičevje
zunanje
okrasne rastline
sobne rastline
Želim, da mi posredujete aktualnosti o:
Ulica in hišna številka:
oskrbi
jagodičevja
opravilih v
okrasnem vrtu
Poštna številka in kraj:
Občina:
opravilih v
sadovnjaku
opravilih v
zelenjavnem vrtu
negi okenskih in
balkonskih rastlin
negi trate
negi sobnih rastlin
Telefonska / GSM številka:
Želim, da me obveščate:
Elektronski naslov:
po pošti
Spol:
Trgovina Agroruše
KZ Stična
Gardina
Jere Bločice
Semenarna Sončnica
Ida Petrovčič
Zrno
KZ Tolmin
KZ Agraria Koper
Agrocom
Agrocvet Deskle
Gregor Blažič s.p.
Kmetijska trgovina
Miro Vončina s.p.
KZ Lenart
Trgovine MERKUR
Trgovine Baumax
EUROGARDEN
KGZ Krpan
Živex
KZ Ptuj
KGZ Sloga Kranj
KGZ Sava Lesce
KZ Medvode
Agropreskrba Sežana
KGZ Idrija
Trs-Gro Vipava
Agraria Volčja Draga
Koron Aleš s.p.
Trbanc
moški
po el. pošti
preko SMS sporočil
ženski
Kraj in datum:
Podpis:
Vaš vrt in okolica:
Okvirna velikost vrta ali ohišnice:
m2
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen s splošnimi pogoji članstva v Cvetal klubu, ki so opisani
na www.cvetal.si. Z vašimi podatki bomo ravnali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Izdajatelj: Agroruše, d.o.o., Tovarniška 27, 2342 Ruše.
Besedilo in foto: Slavko Zgonec, Agroruše.
Produkcija: Kraft&Werk.
Datum izdaje: februar 2012.