1. No category

Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje
03
LC Tim
INTERNO
GLASILO
DRUŽBE
L A FA R G E
CEMENT
D.O.O.
j esen
2 011
okoljevarstveno
dovoljenje
V pričakovanju
državne odločitve
Kamnolom
Plesko
Idejna zasnova
rehabilitacije
posodobitev
elektrofiltra
ISSN 1854-2816
Za še nižje vplive na
okolje
Cementarna in okolje
otvorili industrijsko pot
VSEBINA
10 Naše delo
Z otvoritvijo industrijske poti
smo proslavili 135-letnico
cementarne
04
Novice
V pričakovanju državne
odločitve
Industrijska turistična pot
06
Intervju
Janez Malovrh,
dolgoletni direktor
cementarne v pokoju
Rehabilitacija kamnoloma
Plesko
14 Naši ljudje
Anketa
Sindikalni izlet na
Notranjsko in planinski
izlet v Begunjščico
LC Tim
interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o.
letnik: 2011, številka 3
Izdajatelj:
Lafarge Cement, d.o.o.
Kolodvorska 5, Trbovlje
telefon: 03 56 52 325
e-pošta: [email protected]
17
08
Naša varnost
Leto dni brez nezgode
Obnova železniškega
odpremnega mesta
Odgovorni urednik:
Andrej Sopotnik
Uredniški odbor:
Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela
Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič
Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.
Izvedba: Multima d.o.o.
Glasilo izhaja četrtletno
Naklada: 1150 izvodov
/ ISSN 1854-2816 /
Časopis je natisnjen na 100-odstotnem
recikliranem papirju.
Vse pravice pridržane. Noben del te
revije ne sme biti reproduciran, shranjen
ali prepisan v katerikoli obliki oziroma
na katerikoli način, bodisi elektronsko,
mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem
ali kako drugače, brez predhodnega pisnega
dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.
STRAN 2
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Naše povezave
Nova cementarna
Kyràlyegyhàza
Poslovni partner:
Skupina Topdom
135 let
Vrednih zaupanja.
Da, to so moja leta
D
ame, boste rekli, se ne sprašuje po letih, kaj šele, da svojo starost kar sama razglaša. Jaz jo, veste, z veseljem. Svojih
bogatih 135 let ne želim skrivati. Saj se mi – podobno kot v tistem oglasnem sporočilu – pogosto zgodi, da me kdo
ustavi in vpraša po letih, jaz pa zardim in potrdim: Da, to so moja leta. A nimam gub, da bi jih dokazala.
Gube so v cementarni tiste črne, prašne reči, ki tovarno umažejo in ljudem lahko škodujejo. In teh, vidite, je pri meni
z vsakim desetletjem manj. Kako se potemtakem ne bi ponosno postavljala pred vami in vam hitela na vse pretege
zatrjevati, da so sodobna tehnologija, ekološka osveščenost in nenazadnje ljudje, ki želijo delati in me ozaljšati, nekaj
najlepšega, kar se mi je v teh dolgih letih zgodilo.
Ob tem ne bi rada zanemarila spominov na svojo mladost. V sklopu danih razmer mi je bilo tudi takrat lepo. V spominu
mi je ostala predvsem delovna vnema tistih, ki so me daljnega leta 1876 zgradili, pa tistih, ki so skozi desetletja
prihajali na »šiht« podnevi in ponoči, da sem lahko nemoteno proizvajala cement, to dragoceno sivo srebro, iz katerega
je zgrajen moderni svet.
Tudi v tistih letih so me posodabljali in širili, a večidel zaradi povečevanja mojih moči. Takrat se niso toliko
obremenjevali z mojo podobo, res pa je, da tudi moda takrat tega ni narekovala. Danes – vidite – pa so se časi
spremenili. Pomembno je, kako izgledaš in še pomembneje je, kako tvoj izgled vpliva na druge.
V zadnjih letih se je zgodilo še nekaj zelo zanimivega - ljudje so se ustavili in rekli: »Dovolj«. Svet je poln odpadkov, ki
jih nihče več noče, a obenem ne ve, kam z njimi. Predstavljajte si, da se na tone gum in plastične embalaže, znajde
pred našimi domačimi vrati … Kaj lahko storimo z njimi? Jih zakopljemo pod zemljo? Znanstveniki so staknili glave
in ugotovili, da je za ljudi in naravo še najbolj koristno, če te odpadke koristno uporabimo kot energijo. Zakaj bi
odpadne gume, olja in plastiko odlagali v naravo ali kurili na domačih njivah, kresovih ali pečeh, ko pa so sežigalnice
in cementarniške peči za to veliko bolj primerne, saj v njih dosežemo veliko večje temperature. Goriva, pridelana iz
omenjenih materialov, so odlično nadomestilo fosilnim, ki jih je na našem planetu vse manj.
Zamislite si moj ponos in veselje, da sem po 135 letih ne le lepa, sodobna in čista, temveč tudi pomembna pri tako
velikih rečeh, kot so svetovna okoljska vprašanja. Ponosna sem tudi na številne uspehe mladih zasavskih športnikov,
umetniških duš in razvoj širšega zasavskega okolja. Takih dogodkov sem iskreno vesela, a obenem sem, to moram
dodati, tudi malo zaskrbljena. Nekateri namreč moje vloge ne razumejo na tak način. Pa ne bom obupala. Toliko
vsega sem že videla, toliko vsega doživela, da še vedno verjamem, da bo zmagala razsodnost in daljnovidnost tistih,
ki se bodo znali povzpeti nad domače razprtije in dokazati vsem, da sem vredna njihovega zaupanja. Hvala, ker mi
dokazujete, da vašega sem. 
Vaša cementarna
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 3
NOVICE
OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE
Odločitev ministrstva za okolje bo pomembno
vplivala na prihodnost trboveljske cementarne
pripravljena v sodnem procesu, ki ga vodijo
posamezni kmetje iz Zasavja proti štirim
onesnaževalcem v Zasavju. Ta so prikazala
vpliv vsakega posameznega onesnaževalca
na onesnaženost zraka v Zasavju, pri čemer
je prispevek cementarne k onesnaženosti
zraka v Zasavju skromnih 2,1 % oz. 2,67 %.
Direktor družbe Janusz Miluch je uvodoma
pojasnil, da cementarna Trbovlje trenutno
obratuje na podlagi mnenja okoljskega
inšpektorja, ki pravi, da sme do polnomočnosti
odločbe glede okoljevarstvenega dovoljenja
proizvajati cement brez uporabe alternativnih
goriv. Predstavil je tudi trenutne ekonomske
okoliščine poslovanja družbe. Med ključnimi
poslovnimi kazalniki je izpostavil, da se je
od leta 2008 do danes poraba cementa v
Sloveniji prepolovila, obseg proizvodnje v
trboveljski cementarni pa je trenutno 30 do 40
% nižji kot v preteklosti. Prav tako dvoštevilčni
upad porabe cementa beležijo na drugih trgih
v Srednji Evropi. Direktor je posebej izpostavil
negativni vpliv uvoženega cementa, ki na
trgu predstavlja že do 30 % celotne ponudbe
in je cenejši od domačega cementa, saj je
večinoma uvožen iz Turčije, kjer ne velja
stroga evropska okoljska zakonodaja. Zaradi
oteženega ekonomskega položaja celotne
panoge korporacija Lafarge optimizira svoje
proizvodne kapacitete na evropski ravni.
Prihodnost cementarne v Trbovljah je tako
pomembno odvisna od končne odločitve
ministrstva za okolje glede okoljevarstvenega
dovoljenja. Z uporabo alternativnih goriv bi
ponovno postala stroškovno učinkovita, kar
lahko bistveno vpliva na prihodnost tovarne
s 135-letno tradicijo proizvodnje cementa.
Pojasnili smo argumente, ki dokazujejo, da
smo imeli v času uvedbe IPPC direktive (28.
9. 2004) veljavno dovoljenje za sosežig več
vrst odpadkov, v katerem niso bili postavljeni
nobeni dodatni pogoji za začetek uporabe
odpadkov. Predložili smo tudi dokaze, da
smo v obdobju 2004−2007 pridobili vsa
potrebna pravnomočna gradbena dovoljenja,
in podali utemeljitve, da je bila naprava
sposobna za sosežig odpadkov. Kot dokaz,
da je naprava obstoječa, smo predložili
zapisnik poskusnega sosežiga iz leta 1990,
ki je potekal pod nadzorom republiškega
sanitarnega inšpektorata. Pri presoji, ali je
bila naprava v tistem trenutku obstoječa
ali nova, se namreč upoštevata dve merili:
delovanje naprave na dan uvedbe direktive
in gradbeno dovoljenje. Če je izpolnjeno eno
izmed obeh meril, se šteje, da je naprava
obstoječa. V primeru cementarne Trbovlje
sta bila izpolnjena oba pogoja: naprava je
takrat že obratovala in imela pridobljeno
veljavno gradbeno dovoljenje. V zvezi s tretjo
temo na obravnavi, študijo vplivov na okolje,
je naša družba predložila podatke merjenja iz
obdobja januar 2009 - marec 2011. V vsem
tem času je sistem trajnega monitoringa
pokazal ustreznost, torej obratovanje
cementarne pod zahtevanimi zakonskimi
omejitvami za emisije. Hkrati so rezultati
skladni s strokovno oceno o vrsti in količini
odpadkov, uporabljenih kot gorivo, ki ga je ZZV
Maribor pripravil leta 2007. Ta pravi, da zaradi
uvedbe sosežiga odpadkov zaradi sosežiga
plastike, odpadnih olj in izrabljenih gum ne
bo drugačnih ali večjih izpustov v okolje, kot
se pojavljajo v postopku proizvodnje klinkerja
in cementa s klasičnimi gorivi.
Na obravnavi 3. oktobra smo ministrstvu
za okolje predstavili argumente proti
obravnavanju cementarne kot nove naprave.
Kot dodatni dokaz je naša družba predložila
rezultate treh sodnih izvedenskih mnenj
(iz let 2000, 2001 in 2007), ki so bila
Tabela
Povprečna vrednost trajno merjenih
parametrov v letu 2011 z ločenimi
vrednostmi za obdobje nadomeščanja dela
fosilnih goriv z alternativnimi (AG) ter obdobji
uporabe zgolj fosilnih goriv.
Na srečanju z mediji 11. oktobra smo
predstavniki družbe Lafarge Cement
predstavili ekonomske razmere v cementni
industriji, svoje argumente na zadnji
obravnavi na ministrstvu za okolje 3. oktobra,
trenutno stanje obratovanja tovarne in
ključne rezultate emisijskega monitoringa.
SO2
(mg/Nm3)
Obdobje
NOx
(mg/Nm3)
TOC
(mg/Nm3)
Na srečanju z mediji je Martin Koprivc,
koordinator za ekologijo ter varnost in zdravje
pri delu, predstavil tudi rezultate trajnega
emisijskega monitoringa v času obratovanja z
alternativnimi gorivi in brez v obdobju januarmaj 2011. Rezultati so pokazali, da ni prišlo
do povečanja emisij onesnažil v času uporabe
alternativnih goriv v primerjavi z obdobji,
ko alternativnih goriv nismo uporabljali. To
pomeni, da sosežig alternativnih goriv ne
povzroča dodatnega onesnaženja zraka. 
Prah
(mg/Nm3)
HCl
(mg/Nm3)
HF
(mg/Nm3)
2011 (februar + marec), uporaba AG
0
279
79
9
0,1
0
Zakonska dovoljena vrednost 2011 z AG
34
546
137
27
7
1
2011 (maj + junij), brez uporabe AG
0,585
313,5
81
8
0,1
0
Zakonska dovoljena vrednost 2011 brez AG
32
501
126
26
6
1
STRAN 4
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Predstavitvena zloženka
Otvoritev industrijske poti po
cementarni
Industrijski turizem vključuje obiske
delujočih podjetij in industrijske dediščine.
Obiskovalcem omogoča vpogled v izdelke,
proizvodne procese in zgodovinska ozadja
podjetij. Njegov razvoj se je pričel že pred
100 leti z ogledi pridelovanja vin in čokolade
v Franciji ter pridelave sira na Nizozemskem.
Danes ponuja industrijski turizem priložnost
za posamezna podjetja in tudi mesta. Posebej
je zanimiv za področja s številno industrijo,
kakršno je tudi zasavsko območje, saj lahko
pripomore k razširjenju turistične ponudbe ter
poskrbi za neposredna in posredna delovna
mesta.
povezana z onesnaževanjem, hrupom, vročino, delom in sivino, na
drugi strani pa naj bi turizem predstavljal neokrnjeno naravo, mir,
prosti čas ter prostor za rekreacijo. Časi so se spremenili. Obiskovalci
radi zahajajo v mesta, v njih pa ne iščejo miru in počitka: ravno
nasprotno, iščejo mesta, kjer se nekaj dogaja. In ogled industrijskega
obrata lahko takšne kraje naredi še bolj zanimive.
V Trbovljah je industrijska pot naletela na izredno pozitiven odziv.
Občina Trbovlje in nekatere druge ustanove se zavedajo, da lahko
tudi zaradi tovrstnih projektov v Trbovlje zaide marsikateri dodatni
obiskovalec, ki bo v tem okolju preživel dan, ali celo dva. V cementarni
smo jih zgolj v zadnjih treh letih našteli preko tri tisoč. Nekaj utrinkov
iz otvoritve industrijske poti objavljamo v nadaljevanju, hkrati pa
prilagamo zloženko o industrijski poti.
Prijeten ogled ter vljudno vabljeni v trboveljsko cementarno!
7
točk
za
obiskovalce
Preko
3.000
obiskovalcev
v cementarni
v zadnjih
3 letih
300
obiskovalcev
v prvih dveh
dneh po otvoritvi
poti

Delež ljudi, ki obiskuje določene kraje
zgolj z namenom izrabe časa, se nenehno
zmanjšuje. Obiskovalci želijo več, želijo nekaj
zanimivega, izvedeti nekaj novega. Za to se
zdi Zasavje idealno mesto. Ob omogočenem
p o d ro b n e m sp o z n ava nj u p o s to p ka
pridobivanja cementa, ki ga predstavljamo v
tej številki revije, lahko v Zasavje goste privabi
predstavitev dela v termoelektrarni, steklarni,
rudniku, apnenicah in tako naprej. Našteto
predstavlja simbolno industrijo tega področja,
ki bi jo bilo smotrno izkoristiti tudi v turistične
namene.
Pa vendar obstajajo objektivni razlogi, zakaj
na tem področju v Zasavju še ni bistvenih
rezultatov. Sredstva za opremo industrijskih
poti in njihovo vodenje predstavljajo strošek za
podjetja. Sredstva regijske razvojne agencije
naj bi bila za tovrstne projekte sicer na voljo,
a vsaj naše izkušnje kažejo nasprotno. Kje
torej iskati interes za organizacijo obiskov v
tistih podjetjih, ki s svojimi izdelki niso vezana
na končnega uporabnika in si tako s tovrstno
dejavnostjo ne morejo obetati dodatnih
prihodkov (kot ga lahko npr. tovarna čokolade,
parfumov, pivovarna, ipd., ki obiskovalcem
ponuja tudi nakup svojih izdelkov in s tem
prihodke)? V primeru cementarne je bil
razlog za omogočanje vodenih ogledov
razmeroma preprost. Negativen ugled, ki ga
ima trboveljska cementarna, je predstavljal
izredno velik razlog za vzpostavitev
industrijske poti. Z organiziranimi obiski
cementarne želimo pokazati, da s tovarno ni
prav nič narobe, da deluje v skladu s predpisi
in da razpolaga z moderno tehnologijo.
Povezava med turizmom in industrijo je nova
stvar. V preteklosti je bila industrija običajno
priloga lc tima
Zloženka Industrijska pot po trboveljski cementarni.
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 5
INTERVJU
ob 135-letnici cementarne
Janez Malovrh, dolgoletni direktor
Cementarna se je skozi leta spreminjala.
Kako se vi spominjate svojih začetkov?
Kot študent kemijske tehnologije sem delal
diplomsko nalogo s področja cementa, in
sicer o dodajanju fosforne sadre surovini
pri proizvodnji portlandskega cementa.
Leta 1967 sem diplomiral, leto pozneje po
odsluženem vojaškem roku pa sem se v
cementarni tudi zaposlil. Kot absolvent sem
bil namreč štipendist cementarne.
Niste takoj postali direktor?
Ko sem prišel v tovarno, je bil direktor Ivo
Pinterič. Za njim sta prišla še Franci Štojs in
Tomo Kus. Sam sem se zaposlil kot tehnolog.
Po letu ali dveh sem postal šef proizvodnje
klinkerja, cementa ter odpreme. Ves čas
sem tesno sodeloval s tehničnim direktorjem
Alfredom Petričem, ki se je v tovarni zaposlil
že tik pred drugo svetovno vojno in je bil razvoj
cementarne po vojni v glavnem njegovo delo.
Petrič je bil velik strokovnjak. Bil pa je tudi
velik ljubitelj nogometa. Po tej plati smo poleg
plavanja v Trbovljah podpirali tudi nogomet.
Če povem na pol v šali: Vsak, ki je bil dober
nogometaš, je dobil službo v cementarni.
Potem je bila cementarna podobna
nogometnemu moštvu?
STRAN 6
|
Dolgoletni direktor trboveljske
cementarne Janez Malovrh se
kljub upokojitvi še vedno rad
oglasi v cementarni in spremlja
dogajanje v njej. Ob 135-letnici
smo se z njim pogovorili tudi za
naš časopis, saj nas zanima,
kako je v njegovem obdobju
cementarna obratovala in se
soočala s panožnimi in okoljskimi
izzivi ter kako na to dogajanje
gleda danes.
Nogometnemu ravno ne, moštvo pa
smo sigurno bili. Kolektiv je bil izredno
kompakten. V glavnem smo zaposlovali ljudi
s Kumljanskega, Trbovelj, nekaj malega je
bilo Hrastničanov in Zagorjanov. Imeli smo
tudi nekaj Bosancev, ki so bili izredno delovni
in pripadni. V takšnem kolektivu so bili tudi
rezultati dobri. Če se je kaj zavozlalo, se je
angažirala vsa ekipa. Tudi sam sem poprijel
za lopato, če je bilo treba.
Verjetno imate zgodb in pripetljajev kar
nekaj?
Marsikaj se je dogajalo. To so bili taki časi,
da je danes na primer zmanjkalo veder za
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
zalivanje, naslednji dan pa vode. Kot direktor
sem si pa kar veliko privoščil. Spomnim se,
kako smo enkrat potrebovali nek del za peč,
ki se je ustavila. Dokumentov za carinjenje pa
nismo uspeli urediti. Poklical sem v Avstrijo,
na mejo so mi pripeljali ležaj, jaz pa sem sedel
v avto in šel ponj. Na meji sem šefu carine
povedal, da bom nelegalno uvozil zadevo.
Rekel sem mu: Cementarna stoji in zaradi
tega stoji tudi vsa gradbena industrija, ki jo
pokrivamo. Če želite, me kaznujte, ampak to
potrebujemo. Pa je sedel k meni v avto in sva
se skupaj zapeljala čez mejo.
Cement se je v preteklosti prodajal za med?
V bistvu ga je primanjkovalo, saj je bila gradnja
zelo intenzivna. V tistih časih je v Sloveniji
porasla poraba cementa na prebivalca
do 700 kilogramov letno. Tak porast so
dosegli samo še Švicarji, ko so gradili
alpske avtoceste in nihče drug na svetu.
Pri Američanih, na primer, kjer prevladuje
montažna gradnja, znaša poraba cementa
na prebivalca do 200 kilogramov. V času
bivše Jugoslavije je ta poraba na prebivalca
znašala tudi 350 kg. Mi smo oskrbovali trg
vzhodno od Celja, proti Avstriji in Madžarski.
Ko so sredi osemdesetih let prejšnjega
stoletja zaprli cementarno v Podsusedu (pri
Zagrebu), smo postali najbližja cementarna
tega skoraj milijonskega mesta in s tem
pridobili pomeben trg.
Kaj pa konkurenca v Sloveniji?
Ljubljano smo pustili pri miru, tam so bili
glavni Anhovčani. So pa oni včasih pripeljali
svoj cement v Prekmurje po takih cenah, da
smo se včasih kar pošteno udarili na trgu.
Pri njih se je, kot se spomnim, v tistem času
zamenjalo kar nekaj prodajnikov, kar se je
poznalo pri njihovi prodajni politiki, mi pa
smo imeli vodjo prodaje, ki so ga kupci dobro
poznali. Bil je dosleden in je vse kupce enako
obravnaval, kar se je ob raznih težavah, ki
smo jih imeli, obrestovalo.
Tako intenzivne gradnje v bodoče ni več
pričakovati.
Kapacitete v gradbeništvu so bile po mojem
mnenju v preteklosti bistveno presežene.
Večje gradbene firme so diktirale tempo
zaslužka in na tem področju krivim za nastalo
situacijo Dars. Tu so še ekstremno visoke
cene zemljišč, ki so bile v Sloveniji take že
dolga leta. Če povem primer: ko smo mi
kupovali tovarno, smo za kvadratni meter
kamnoloma plačali več, kot je takrat znašala
cena kvadratnega metra gradbene parcele
sredi Dunaja.
Cementarna je imela vedno vpliv na okolje.
Kako ste se vi s tem soočali?
Zavedali smo se teh težav in jih tudi reševali.
Sam sem se tega vprašanja dotaknil že v
diplomski nalogi, ko me je zanimalo, kako bi
lahko izboljšali produkt, a obenem zmanjšali
porabo energije. Potem smo intenzivno delali
na posodabljanju tovarne. Ko sem prišel v
cementarno, je ta bremenila okolje s 3500
tonami prahu letno. Veste, enega zelenega
lista ni bilo okrog cementarne, vse je bilo sivo,
požgano, prašno. Ko sem odšel, so emisije
prahu znašale le še nekaj sto kilogramov
letno.
Kakšni pa so bili vaši odnosi z občani,
predvsem s prebivalci Ravenske vasi, ki so bili
najbolj prizadeti zaradi vpliva cementarne?
Roža vetrov kaže, da v osemdesetih odstotkih
piha veter proti Zeleni travi. To je res. Ob
tem si upam trditi, da je kalcijev oksid, ki je
prihajal iz cementarne na tamkajšnjo zemljo,
pripomogel k njeni rodovitnosti.
Veste, prebivalci Ravenske vasi in drugi
oškodovanci so zaradi teh industrijskih
vplivov, ko so bile emisije dejansko presežene,
v preteklosti prejemali odškodnine od
cementarne, elektrarne, kemične tovarne
in steklarne. Tako da z njimi nismo imeli
prevelikih težav. Poleg tega jim je cementarna
pomagala tudi z gradnjo vodovoda na Zeleni
travi, urejali smo jim ceste in podobno.
Pa danes?
Danes je trboveljska cementarna v vseh
pogledih ena najbolje urejenih v Evropi.
Obratuje v skladu z vsemi predpisanimi
standardi, ima odžveplevalno napravo,
njeni izpusti so v skladu z dovoljenimi. Ne
poznam večinskega mnenja Trboveljčanov,
ampak sam sem skoraj prepričan, da jih
večina želi imeti cementarno tudi naprej.
Nanjo so vezana delovna mesta, dobavitelji,
nenazadnje je pomembno, da ohranjamo
svojo industrijo v občini in državi.
Svoje mnenje imate gotovo tudi o sosežigu
alternativnih goriv?
Kdor s sežiganjem odstranjuje odpadke, je po
mojem mnenju zelo velik ekolog. Saj vendar
ne moremo zanamcem pustiti svet, zasut z
deponijami odpadkov.
Veste, boljše sežigalnice od cementne
peči ni. Sežigalnica za naknadni sežig ima
maksimalno temperaturo nižjo od minimalne
temperature na koncu rotacijske peči. Žvepla,
ki je v trboveljski surovini, brez odžveplevalne
naprave ne moreš odpraviti. Žveplo, ki moti,
prihaja v sistem iz pirita, ki ga vsebuje
surovina. Pirit razpade v zgornjih dveh ciklonih,
pri nizki temperaturi, kjer še ni kalcijevega
oksida, da bi se SO2 vezal nanj. Vse ostalo,
kar pa pride v peč, pa se veže in gre ven s
klinkerjem. V tem primeru je vseeno, ali vržeš
v peč gume ali nafto. V nafti je ravno tako
veliko podobne »umazanije«, ki jo vnašamo v
peč tudi s sekundarnimi gorivi. Ni pa možno
kot sekundarno gorivo uporabljati plastike
z vsebnostjo klora npr. polivinilklorida. Klor
se v sistemu peči koncentrira, s surovino
se veže v kompleksne spojine, ki se lepijo
na stene izmenjevelca toplote in praktično
Varstvo pri delu je v Lafargu na
prvem mestu. To področje v naši
preteklosti še ni bilo zrelo do
te mere, da bi se zavedali vseh
težav. Imeli smo tudi nesreče
s smrtnim izidom. Uporabljali
smo čelade in rokavice, ne pa
tudi varnostnih očal in drugih
postopkov, ki so danes v
cementarni obvezna praksa.
2011
|
Lafarge svoje zaposlene na
srednjih in vodilnih položajih
pošilja na izmenjave, v druga
kulturna okolja, kjer z izmenjavo
izkušenj družbi doprinašajo
izboljšave. Na ta način skupina
uspeva povečevati svoj prihodek
za 0,1 do 0,2 odstotka na letni
ravni.
onemogočijo obratovanje peči. Če želiš kot
sekundarno gorivo uporabljati klorirane
zadeve, moraš imeti izločevalnik klora. Se
pravi, nekje moraš klor ohladiti, ga ujeti in ga
potem deponirati.
Sam sem veliko hodil po svetu in si ogledoval
sežigalnice in cementarne. Povedal bi, da
sem se v sežigalnici v Zurichu lahko prepričal,
da so emisije iz čistilne naprave veliko večje
kot iz same cementarne. V tem primeru tudi
sežigalnica ni rešitev. Najboljša je po mojem
mnenju še vedno cementarna.
Ste novega direktorja že spoznali?
Da, srečala sva se in se pogovarjala. Želel
me je povprašati o nekaterih zadevah. On je
marketinški človek. Biti danes v marketingu
na Poljskem, kjer se cement še zelo dobro
prodaja, ni problem. Tu v Trbovljah je situacija
drugačna. Na sploh se mi zdi, da bi morali
v cementarni bolj odločno nastopiti in se
zavzeti zase.
Kakšna so vaša predvidevanja glede usode
cementarne?
Če bi bil jaz še v cementarni, bi sigurno
poskušal vse, da bi se odnosi z okoljem
kolikor mogoče normalizirali. Ne vem, zdi se
mi, da se v cementarni premalo borijo. Po
drugi strani je pa tudi to res, da je medijem
uspelo doseči, da vse, kar povedo, označijo
za laž.
Zdaj razglašajo, kako gre pri cementarni
za novo inštalacijo, za novo napravo. To ni
res. Ta peč obratuje od leta 1972, bila je
rekonstruirana leta 1976, ko smo namesto
premoga začeli uporabljati olje. Vedno
smo dobili obratovalna dovoljenja, vedno
smo obratovali v okviru normativov; če pa
kakšnega normativa nismo dosegli, smo
z dodatnimi investicijami zadevo uredili.
Preuredili smo elektrofilter peči, dogradili
odpraševanje hladilnika klinkerja in dogradili
celo vrsto vrečastih filtrov. Lahko rečem, da
se je v času mojega delovanja v cementarni
močno izboljšal odnos do okolja. Zdaj pa naj
bi normativi, ki veljajo za vse druge, ne veljali
za Trbovlje. Tega ne razumem. 
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 7
NAŠA VARNOST
izboljšave na področju varnosti
Večjezična varnostna opozorila
V zadnjem času smo bili deležni kar nekaj
manjših izboljšav na področju varnosti v
tovarni, kamnolomu, še posebno pozornost
pa smo posvečali hčerinskemu podjetju
Apnenec iz Zidanega Mosta. V trboveljski
cementarni smo že v juniju – mesecu varnosti
– dogodek obeležili z organiziranjem splošnih
izobraževanj za zaposlene in pogodbene
delavce s področja varstva pri delu in
področja urejanja varnosti v notranjem in
cestnem prometu. V novembru nameravamo
izvesti letno preverjanje znanja iz varnosti in
zdravja pri delu v cementarni in Apnencu.
Konstantno se izvajajo dodatna usposabljanja
zaposlenih in pogodbenih prevoznikov, ki
jih sproti seznanjamo tudi z morebitnimi
novostmi, ki jih skupina Lafarge postopoma
razvija in implementira.
Trenutno posvečamo veliko pozornosti
voznikom kamionov za dostavo klinkerja,
predvsem zato, ker ne razumejo slovensko.
Posodobljeno mesto odpreme železniških cistern
Lepši izgled ter lažje in varnejše delo
Tudi v času zastoja peči, ko ni proizvodnje klinkerja in v kamnolomu ne pridobivamo
surovine, zaposleni iz kamnoloma ne sedijo križem rok. Poleg raznih vzdrževalno čistilnih
del v samem kamnolomu so se lotili tudi renoviranja in posodobitve izgleda nakladalnega
mesta za polnjenje železniških cistern. Zahvala jim gre, da je izgled dela nakladalnega
mesta barvno osvežen in posodobljen tako, da se lepše sklada z okolico.
Poleg del na posodobitvi izgleda nadzornega prostora za polnjenje je prenovljen tudi podest
za dostop na železniške rinfuze. Delavcem na odpremi cementa, ki polnijo železniške
cisterne in morajo med delom splezati na podest, da pripravijo cisterno za polnjenje, je
omogočen varnejši in lažji dostop na cisterne. Zdaj je predvsem lažje tudi delo na cisterni,
ki sicer zahteva naporno prisilno držo.
V bližnji prihodnosti se načrtuje tudi čiščenje in barvanje obeh manjših silosov cementa,
tako da bo v kratkem celotno odpremno mesto železniških cistern dobilo povsem nov in
lepši izgled. 
V ta namen smo izdelali in v tovarni izobesili
nove opozorilne table z navedeno obvezno
varovalno opremo in cono gibanja v šestih
različnih jezikih.
Dodatno smo z namestitvijo cestnih ogledal
označili varnejšo cono gibanja zaposlenih
na nakladalni postaji med manipulacijo z
viličarji.
Poleg navedenega bi na področju izboljšanja
varnosti in zdravja pri delu izpostavil še:
•dokončno se je implementiral sistem
registracije podizvajalcev z identifikacijskimi
karticami
•na stavbo bazena smo dodatno izobesili
table za obvezno vzvratno parkiranje, z
vratarji in zaposlenimi pa smo dogovorjeni,
da se priporočilo tudi upošteva,
•nadaljujemo z izvajanjem t. i. VFL
varnostnih pregledov delovišč oz. delov
tovarn, katerih smo v letos izvedli že več kot
200,
•poseben režim in nadzor dela je bil
vzpostavljen pri zamenjavi elektrod v
elektrofiltru hladilca klinkerja,
•s konstrukcijskimi deli smo zagotovili
varnejši dostop na vrh železniške rinfuze pri
odpiranju njihovih pokrovov,
•v kamnolomu se izdelujejo nujno potrebne
kabelske police za zamenjavo teh v
transportnem rovu,
•v Zidanem Mostu smo bili prisotni na
predstavitveni vaji v sklopu meseca požarne
varnosti. 
Damjan Kovač
STRAN 8
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
NAŠE DELO
Elektrofilter hladilca
Posodobitev z zamenjavo elektrod
V začetku 90. let smo se zaradi težav s
prašenjem odločili za sanacijo odpraševanja
klinker hladilca. Odpraševanje z obstoječimi
multicikloni je bilo neprimerno in je povzročalo
veliko težav. Poleg prašenja so naraščali tudi
stroški samega vzdrževanja. Odločili smo se
za izgradnjo 4-komornega elektrofiltra, ki je
bil v tistem času prvi tovrstni na območju
bivše države.
Uporaba odpraševanja z elektrofiltri
je smiselna v primerih, ko je potrebno
odpraševati večje količine plinov na
povišanih temperaturah. V cementni
industriji se prav zaradi tega uporabljajo
elektrofiltri za čiščenje odpadnih plinov iz
zraka rotacijskih peči, naprav za mletje in
sušenje materiala ter mlinov za cement.
Specifične prednosti elektrofiltrov so, da
delajo z visoko stopnjo odpraševanja, kjer
pri določenih pogojih dosegajo stopnjo
odpraševanja do 99,8 %. Prav tako imajo
možnost učinkovitega obratovanja tudi
pri visokih temperaturah: do 450°C, če
je seveda filter primerno dimenzioniran.
Pravilno dimenzioniran filter je relativno
neobčutljiv na spremembe količine prahu
v plinu. Stroški vzdrževanja so nizki,
padci tlaka in temperature so minimalni,
pa tudi strošek energije je nizek in
znaša od 0,1 do 0,4 kWh za 1000 m 3.
Potrebno pa je poudariti, da so stroški
investicije v primerjavi z drugimi
odpraševalnimi napravami višji. Prav tako je
filter občutljiv na spremembe temperature
odpadnih plinov, količine vlage in podobno.
Delovanje samega filtra je dokaj enostavno:
prah, ki potuje s plini, se zaradi delovanja
unipolarnega naboja ionov, ki se pojavlja
zaradi električne praznitve na emisijskih
elektrodah, nalaga in s pomočjo otresalnega
mehanizma spušča v transportni sistem.
Delovanje omenjenega elektrofiltra je bilo
v vseh teh letih izredno učinkovito, saj so
bile vrednosti prašenja približno 5 mg/Nm3.
Na podlagi rednih domačih inšpekcijskih
pregledov, pa tudi izredne revizije
strokovnjakov iz Švice (Elex) in Nemčije
(BHS), smo se odločili, da v letošnjem letu
pristopimo k sanaciji in delni posodobitvi filtra.
V začetku leta smo vgradili novo regulacijsko
elektroniko za krmiljenje ene komore, v
oktobru pa smo zamenjali emisijske in
usedalne elektrode v komori 1 in 2, skupno
več kot 640 elektrod. Dela je izvajalo podjetje
FILTRA s podizvajalci Monting Energetika in
GIPIN iz Trbovelj. Vrednost del je znašala
preko 150.000 EUR. Dela so bila končana v
predvidenem roku, najbolj pa je razveseljivo
dejstvo, da smo poleg kvalitetno izvedenih
del, projekt zaključili brez kakršnihkoli nezgod
in brez večjih kršitev varstva pri delu. 
Dušan Škalički
dela na elektrofiltru
Zamenjali več kot 640 elektrod.
Glavni deli elektrofiltra
•
•
•
•
•
•
•
ohišje filtra
emisijske elektrode
usedalne elektrode
sistem za otresanje
lijaki za zbiranje materiala
elektroagregati
visokonapetostni transformatorji
ustanavljamo okoljski sosvet cementarne
Za redni dialog z našimi deležniki
Družba Lafarge Cement Trbovlje se je ob
135-letnici svojega delovanja in 10 let po
vstopu v korporacijo Lafarge odločila, da
ustanovi »okoljski sosvet«. Gre za poseben
organ, katerega člani bodo predstavniki
različnih deležnikov naše družbe iz lokalnega
in širšega okolja, ki predstavljajo pomemben
člen v lokalni, strokovni in poslovni skupnosti.
Glavni namen sosveta je omogočiti redni
dialog in sobivanje družbe z lokalnim okoljem.
Sosvet smo oblikovali po vzoru korporacije
Lafarge, ki si na globalni ravni prizadeva
za dialog z deležniki, predvsem glede tistih
vidikov poslovanja, ki najbolj vplivajo na
naravno in družbeno okolje in trajnostni
razvoj. S tem namenom je leta 2003
ustanovila panel deležnikov, ki ga sestavljajo
predstavniki strokovne javnosti. Ti na
podlagi poročila komentirajo aktivnosti s
področja trajnostnega razvoja in upravi
družbe predlagajo določene izboljšave.
Okoljski sosvet, ki se bo predvidoma sestajal
kvartalno, bo zasledoval naslednje cilje:
•neposredno informiranje predstavnikov
ključnih deležnikov o aktivnostih družbe
Lafarge Cement in posredno informiranje
širše javnosti o delovanju družbe in o njegovih
načrtih prek članov sosveta,
•izmenjava stališč in pobud med predstavniki
ključnih deležnikov in predstavniki družbe
Lafarge Cement (o okoljski problematiki in
možnih rešitvah, povezanih z družbo Lafarge
Cement in širše z Zasavjem),
•aktivno vključevanje predstavnikov
deležnikov v konkretne aktivnosti družbe
(npr. okoljske projekte, družbeno-odgovorne
projekte),
•krepitev razumevanja in konsenza v lokalni
skupnosti za delovanje družbe v Trbovljah
(krepitev lokalne koalicije).
2011
|
Vsebinsko bo okoljski svet obravnaval:
•uspešnost, delovanje in načrte družbe
Lafarge Cement na področju proizvodnje
cementa ter varovanja okolja,
•okoljsko problematiko družbe Lafarge
Cement in širšo okoljsko problematiko v regiji,
•razvoj družbe Lafarge Cement in potenciale
razvoja Zasavja,
•možne izboljšave v Občini Trbovlje in širše
v dolini Zasavja (na področju gospodarstva,
družbe, okolja).
Povabila za članstvo v okoljskem sosvetu smo
predstavnikom lokalne, strokovne in poslovne
skupnosti posredovali v drugi polovici oktobra.
Na podlagi odziva na povabilo k članstvu
bomo organizirali prvi sestanek, predvidoma
v novembru 2011, na katerem bomo skupaj
opredelili način delovanja okoljskega sosveta.

Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 9
NAŠE DELO
OTVORILI INDUSTRIJSKO POT
Ob praznovanju 135-letne
tradicije proizvodnje cementa
v Trbovljah
13. in 14. oktobra sta v prostorih
podjetja Lafarge Cement Trbovlje
potekali slovesnosti ob 135-letnici
delovanja cementarne. Prireditve
so se udeležili lokalni partnerji,
predstavniki lokalne skupnosti,
zaposleni, upokojenci in širša
javnost. Ob tej priložnosti je
cementarna Vrtcu Trbovlje predala
donacijo, s katero bo vrtec otrokom
omogočil bolj prijetno bivanje
v svojih prostorih, ter otvorila
industrijsko pot po cementarni,
svojevrstno pridobitev turistične
ponudbe v Zasavju.
Prerez traku
Industrijsko pot so slavnostno otvorili trboveljski
župan Vili Treven, predsednica Turističnega
društva Trbovlje Marija Juraja in generalni
direktor Lafarge Cementa Janusz Miluch (od
desne proti levi).
Vodeni ogledi industrijske
poti so mogoči po
predhodnem dogovoru od
ponedeljka do petka.
Zapeli so nam
Otroci iz vrtca z vzgojiteljico.
Simbolni ček za donacijo 5.000 evrov
Za prijetnejše bivanje otrok v trboveljskih vrtcih.
Kajakaš svetovnega merila Peter Kauzer
Z njim veslamo čez divje čeri in nepredvidljive
brzice.
ŽUPAN OBČINE TRBOVLJE VILI TREVEN
"Veseli me, da je Lafarge Cement izkazal
pripravljenost izvesti ukrepe za zmanjševanje
vpliva na okolje."
Informacije in prijave za
posameznike nudi Turistično
društvo Trbovlje, večje
skupine pa se lahko obrnejo
neposredno na Lafarge
Cement Trbovlje.
Ogledi so možni za skupine
od 10 do 60 ljudi.
STRAN 10
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
sedem točk poti
Vsaka prikazuje del proizvodnega procesa.
PRVA SKUPINA OBISKOVALCEV
Po industrijski poti z varnostnim jopičem in čelado.
V SREDIŠČU TOVARNE
Predstavitev preteklosti in investicij za čistejše
okolje.
Drugi dan ogleda
Zaposleni in upokojenci.
zanimivo in poučno
Obiskovalci so zbrano prisluhnili.
Cementarna vse od svojega začetka pa
do danes predstavlja pomemben dejavnik
razvoja zasavskega gospodarstva. Bogata
nahajališča apnenca, bližina železnice in reke
Save so omogočili proizvodnjo cementa, ki se
je začela leta 1876. Sprva je letna proizvodnja
obsegala 6 tisoč ton cementa, danes pa ima
cementarna kapaciteto proizvodnje 550
tisoč ton cementa. Leta 2002 je cementarna
prišla pod okrilje francoske družbe Lafarge.
V cementarni je bilo v zadnjih devetih letih
izvedenih 32 milijonov evrov investicij, ki
so bile namenjene predvsem zmanjševanju
vpliva proizvodnje cementa na okolje.
v Trbovljah danes ena najbolj dovršenih v
skupini Lafarge.«
Industrijsko pot po cementarni je Lafarge
Cement pripravil v sodelovanju s Turističnim
društvom Trbovlje. Gre za prvo tovrstno pot
v Zasavju in eno izmed prvih v Sloveniji, s
katero želimo proizvodnjo cementa približati
zunanjim obiskovalcem. Obiskovalci si lahko
prek sedmih slikovitih točk na poti natančneje
ogledajo postopke v proizvodnji cementa in
prizadevanje tovarne za zmanjšanje okoljskih
vplivov.
Direktor Lafarge Cementa Janusz Miluch je
ob visoki obletnici delovanja cementarne
izpostavil: »Danes znamo cement proizvajati
na način, ki je okolju in človeku veliko bolj
prijazen kot nekoč. Tudi v Trbovljah je
skupina Lafarge izvedla številne investicije.
Z gotovostjo lahko trdim, da je cementarna
Trboveljski župan, Vili Treven, je v svojem
nagovoru dejal: »Veseli me, da je vodstvo
družbe Lafarge Cement, ki je eden izmed
temeljev gospodarskega razvoja v trboveljski
občini, izkazalo pripravljenost za izvedbo
ukrepov, ki zmanjšujejo njen vpliv na
okolje. Občina Trbovlje podpira tovrstna
prizadevanja cementarne, saj v občinski
upravi spodbujamo zasavsko gospodarstvo
k usmeritvi v trajnostni razvoj regije.«
135-letnico delovanja je cementarna Trbovlje
obeležila tudi z donacijo Vrtcu Trbovlje in
otvoritvijo industrijske poti. Direktor Lafarge
Cementa je simbolni ček za donacijo v višini
5.000 evrov predal ravnateljici vrtca Gordani
Vranešič. Na dogodku se je za dolgoletno
podporo družbi Lafarge zahvalil tudi kajakaš
Peter Kauzer.
2011
|
Industrijska pot je odprta za splošno javnost.
Za oglede vlada veliko zanimanje med
šolami in turističnimi društvi, v podjetju pa
se pripravljamo tudi na oglede cementarne z
našimi poslovnimi partnerji. 
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 11
NAŠE DELO
ZNANJE IN IZKUŠNJE
Kamnolom Plesko
Konferenca o
eksplozivih in
miniranju
Idejni načrt končne sanacije
Vsaka cementarna za svojo
dejavnost potrebuje kamnolom
ali drug vir pridobivanja surovine,
ki ga mora v skladu s slovensko
zakonodajo (Zakon o rudarstvu;
ZRud-1 Ur.l. št. 61/2010) po
končanem odkopavanju sanirati.
Prostoru mora torej dodati vrednost
oziroma ga spremeniti v ekonomsko
izkoristljivega.
Od 18. do 20. septembra 2011 je v
Lizboni na Portugalskem potekala
6. svetovna EFEE konferenca o
eksplozivih in tehnikah miniranja
ter 2. mednarodna konferenca o
izobraževanju inženirjev, minerjev
ter njihovemu certificiranju znotraj
EU.
Prve konference, ki poteka bienalno, se je
udeležilo več kot 40 razstavljavcev in več
kot 300 udeležencev iz 50 držav, katerih
delo je povezano z eksplozivi. Proizvajalci,
distributerji, minerji, profesorji, raziskovalci
ter nenazadnje strokovnjaki s področij
tunelogradnje, podzemne izgradnje
objektov, rušenja objektov, miniranja na
površinskih kopih, v kamnolomih in drugi so
lahko prisluhnili predavanjem in si ogledali
predstavitve zanimivih projektov s celega
sveta. Med njimi izgradnjo predora pod
Stockholmom na Švedskem, način izvedbe
sanacije površinskega kopa s poplavljanjem
na Aljaski, način izračunavanja CO2 izpustov
težke gradbene mehanizacije v Franciji,
rušenje starih zaklonišč iz 2. svetovne vojne
v Nemčiji, demilitarizacijo območij minskih
polj iz 2. svetovne vojne na Danskem,
možnosti skladiščenja amonijevega nitrata
v trdnem stanju, »in situ« meritve pritiska in
temperature pri detonacijah komercialnih
razstreliv, sistem akreditiranja švedskih
podizvajalcev na področju vrtanja in
miniranja, napredne tehnike za znižanje
seizmičnih učinkov na okolje. Naslednja
konferenca bo v Moskvi septembra 2013.
Na drugi konferenci na temo evropskega
izobraževanja o eksplozivih ter certificiranju
tistih, ki z njimi rokujemo, pa smo slišali,
kako združiti branžo v računalniško mrežo,
v katero bi imele vpogled države članice EU
in posledično uvesti ustrezno izobraževanje
v učne programe posameznih držav članic
z namenom izdajanja certifikatov minerjem
in inženirjem. Na konferenci so predstavniki
skandinavskih držav in Velike Britanije
izrazili tudi skrb nad pomanjkanjem svojega
strokovnega kadra, ki ga je manj predvsem
zaradi strukturnih sprememb, upokojevanja,
mlajšim pa primanjkuje izkušenj. 
Damjan Kovač
STRAN 12
|
povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvi
pogojev za novo rabo prostora«.
kamnolom danes
Obstoječe stanje kamnoloma 2011.
Skupina Lafarge, ki je zavezana k varovanju
okolja, je pripravila politiko rehabilitacije
svojega kamnoloma po končanem
odkopavanju. Skupina namreč želi, da vsaka
cementarna, ki v fazi proizvodnje pridobiva
osnovne surovine iz narave, degradirana
področja po končanem izkoriščanju sanira.
Po definiciji rudarske zakonodaje pomeni
rehabilitacija kamnoloma »sanacijska dela,
namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih
surovin s sanacijo degradiranega okolja,
kamnolom čez desetletje
Predvideno stanje kamnoloma Plesko leta 2020.
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
V letu 2011 smo tako tudi v trboveljski
cementarni pridobili idejni načrt končne
sanacije kamnoloma po končanem
odkopavanju. Izdelalo nam ga je podjetje
za projektiranje in inženiring K Projekt L.
V njem so predstavljene idejne rešitve
krajinske ureditve prostora, ki vključujejo
analizo obstoječega stanja, dolgoročni načrt
in dinamiko odkopavanja, odvodnjavanje,
izračun stabilnosti brežin, vplive izkoriščanja
v navezavi na širšo okolico ter stanje
izračunanih zalog ter virov. Projekt je
razdeljen na tehnični, grafični in ekonomski
del, ki vključuje izračun potrebnih sredstev
za sanacijo po variantah, opisanih v projektu.
kamnolom v daljnji prihodnosti
Predvideno stanje kamnoloma Plesko po
končanem odkopavanju.
V projektu so predstavljene tri zaenkrat
samo idejne rešitve ureditve prostora.
Glede na obstoječi rudarski projekt se bo
naveden prostor razprostiral na 82 hektarjih
površine na nadmorski višini 400 m. Idejne
rešitve so se oblikovale v skladu s sedanjim
stanjem bližnje okolice, potrebami družbe
in naraščajočim trendom rekreiranja in
preživljanja prostega časa občanov v naravi.
Seveda se bosta pred izvedbo del v projekt
vključila tudi lastnik in lokalna skupnost. 
Od novembra 2010 do
oktobra 2011 smo na treh
področjih v kamnolomu
Plesko pričeli z rehabilitacijo
delov, kjer smo s
pridobivanjem surovine
končali. Tudi s pomočjo
mladih Trboveljčanov,
Turističnega društva Trbovlje
in Zavoda za gozdove
Republike Slovenije smo
zasadili kar 770 dreves.
Damjan Kovač
idejna zasnova 1
Rekultivacija z zatravitvijo in pogozditvijo
degradiranega področja.
Idejne zasnove vsebujejo:
• rekultivacijo z zatravitvijo in pogozditvijo degradiranega področja,
• umestitev športno rekreacijskih površin, poleg konvencionalnih športov tudi progo za kolesarski spust (downhill), progo za gorske kolesarje, poligona za rolkarje (half-pipe in skatepark), pokrito plezalno steno ipd.,
• umestitev dirkališča s poligonom varne vožnje.
Zasajene akacije, breze,
lipe, divje češnje, trepetlike
in črne jelše bodo poskrbele
za dodatno zmanjšanje
vpliva pridobivanja surovine
na naravno okolje. Manj
bo prašenja in erozije. Ob
tem bodo zasajena drevesa
pripomogla k lepši okolici
ter nudila življenjski prostor
žuželkam in pticam.
idejna zasnova 2
Umestitev športno rekreacijskih površin.
idejna zasnova 3
Umestitev dirkališča s poligonom varne vožnje.
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 13
NAŠE DELO
Nadaljujemo z urejanjem področja
cementarne
Novosti iz sindikata
Obnova fasade stavbe
bazena
V sklopu urejanja cementarne in njene okolice je prišla v septembru
na vrsto tudi sanacija fasade zgradbe bazena. Impresivni betonski
objekt leži neposredno ob cesti, ki pelje iz oziroma v Trbovlje,
in predstavlja eno izmed bolj izpostavljenih zgradb na področju
cementarne. Poškodovana in neprivlačna fasada objekta tako dobiva
novo, svežo podobo.
V športnem duhu
V minulih mesecih smo imeli predstavniki sindikata kar nekaj
sestankov, na katerih smo reševali tekočo problematiko ter se
dogovarjali o aktivnostih, ki potekajo v skladu z našim letnim
načrtom. Tako smo poskrbeli za nabavo kart za razna kopališča
in terme, podpisali kar nekaj pogodb za uporabo oziroma
najem športnih objektov ter organizirali športne igre ob dnevu
cementarjev. Člani lahko po novem koristijo tudi telovadnico na
OŠ Tončke Čeč, kjer se lahko pomerijo v badmintonu, ki do sedaj
ni bil na seznamu rekreacijskih panog.
Za ideje smo zadolžili študente ljubljanske Fakultete za arhitekturo,
ki so pripravili več predlogov za novo fasado. V cementarni smo se
odločili za bolj klasični predlog, ki bo vizualno povezal zgradbo bazena
in upravno zgradbo cementarne.
Sanacije fasadnih površin smo se najprej lotili s pranjem površin in
sanacijo poškodovanih konstrukcij. Pranje vseh fasadnih površin
smo izvedli s curkom vode pod pritiskom. Temu je sledila sanacija
korodiranih delov betonske konstrukcije, sanacija armature in
krpanje betonov s sanacijskimi maltami. Pri barvanju betonskih
površin smo na fasade najprej nanesli osnovni premaz, nato pa na
površine še dvakrat nanesli elastične barve za beton. Pri delu smo
uporabili materiale našega poslovnega partnerja, podjetja Jub, čigar
strokovnjaki so pripravili tudi tehnologijo sanacije.
25-metrski zimski bazen je bil v cementarni sicer zgrajen leta 1972
in je trboveljskemu plavalnemu klubu omogočil kvalitetno treniranje
tudi izven poletne sezone. Bazen je od leta 2007 zaprt, trboveljska
cementarna pa še naprej ostaja glavni sponzor trboveljskega
plavalnega kluba. 
NAši igralci bovlinga
Radi tekmujemo, še raje se družimo.
Tudi letos smo ob dnevu cementarjev organizirali športne igre.
Potekale so v različnih disciplinah, v njih pa so sodelovali tudi
naši upokojenci. Najboljši so prejeli tudi lepe nagrade v obliki
bonov, čeprav jih letos ni nihče pričakoval. Podelitev je potekala
ob teniškem igrišču v kamnolomu Plesko, kjer nismo ostali niti
lačni niti žejni. Po končani podelitvi smo se nekateri še zadnjikrat
v tej sezoni pomerili tudi v balinanju.
Seveda sindikalni zaupniki večkrat doživljamo neprijetne trenutke,
ko nas zaposleni dobesedno zasipajo z vprašanji v zvezi s
prihodnostjo naše tovarne. Ker seveda ne znamo odgovoriti na
mnoga vprašanja, se potrudimo informacije poiskati pri pristojnih,
vendar tudi tam večkrat ne moremo dobiti pravega odgovora.
Skupaj z zaskrbljenimi zaposlenimi tako upamo, da nam bodo
državni uradniki z izdanim dokumentom omogočili, da bomo še
prižgali baklo in zakurili v peči ter izdelovali cement iz našega
klinkerja in ne več uvoženega iz Avstrije in Madžarske, ki zdaj k
nam prihaja v dolgih kolonah vlačilcev.
Na koncu tudi tokrat lepo pozdravljamo vse naše zaposlene, ki so
na bolniškem staležu in jim želimo, da bi čimprej okrevali in se nam
pridružili v tovarni, čeprav tudi sami ne vemo, koliko časa bomo
še imeli delovna mesta.
Lepe pozdrave namenjamo tudi našim upokojencem, ki so
si uspeli s težkim delom v tovarni priboriti zasluženi pokoj, saj
vemo, da so bili nekoč pogoji dela v tovarni na nekaterih delih
dobesedno nemogoči. Z vsem spoštovanjem, vam vsem, ki ste
gradili, kar se zdaj sesuva kot kocke, želimo le zdravja. Žal veliko
naših upokojencev ni več med nami. 
Etbin Marin
bazen v novi preobleki
Nova fasada po zamislih študentov Fakultete za arhitekturo.
STRAN 14
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
NAŠI LJUDJE
Naši jubilanti
Begunjščica
Planinski izlet
(od julija do oktobra)
10 let dela:
Vili Dolinšek
30 let dela:
Andrej Lampe
Jubilantoma iskreno čestitamo! 
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje
številke LC tima: varno tudi na dopustu
Nagrado prejmejo:
1. nagrada: knjigi Pikapolonica na prašni
cesti in Sijaj drugačnosti
Mijo Popović, Novi dom 33 b, Trbovlje
2. nagrada: knjiga Črna dolina
(fotografije: Antonio Živkovič)
Marinka Vincek, Vodenska cesta 6,
Trbovlje
Jasna Drnovšek, Gabrsko 2, Trbovlje
skupinska planinska
Vsi dobre volje.
Begunjščica je pogorje v Karavankah vzhodno od Stola. Najvišji vrh je Veliki vrh z višino 2060
metrov in nudi lep razgled na osrednjo Slovenijo.
Teh razgledov smo bili deležni tudi cementarniški pohodniki. V lepem, za kakšno stopinjo
prevročem vremenu smo uživali v gorski pokrajini in zložni poti po travnikih in redkem gozdu.
Najlepši so bili postanki v gozdni senci in v treh planinskih kočah, na katere smo naleteli na
naši poti. Dan so nam popestrile tri dame z veliko začetnico D, in sicer Desa, Dani in Dragi. S
svojo vztrajnostjo in dobro voljo so nam bile vsem v spodbudo.
Vabimo tudi ostale, da se nam pri naslednjem izletu pridružite in preživite lep dan v prijetni
družbi. 
Herman Donik
3. nagrada: knjiga Odsev spomina
(fotografije: Antonio Živkovič)
Miran Slekovec, Javorje 20 a, Črna na
Koroškem
Vid Razpotnik, Podlipovica 1, Izlake
Franc Stošicki, Studenec 63, Studenec.
Nagrade bomo poslali po pošti.
Čestitamo!
ANKETA
Letošnjo obletnico smo obeležili skupaj z lokalno skupnostjo, zaposlenimi in našimi upokojenci. Povabili smo jih na ogled
tovarne in nove industrijske turistične poti. Ob tem smo naše upokojene sodelavce povprašali po njihovih vtisih in seveda
spominih, kako je bilo v cementarni takrat, ko so še sami službovali v njej.
Darinka Novak:
Marjan Mežnarič
Ko sem jaz začela delati v cementarni, je bilo
okrog nje takšno stanje, da bog ne daj, da si stopil
iz uprave do proizvodne hale. Za kaj takega si
potreboval gumijaste škornje. Upokojila sem se leta
2003, pa takrat okrog tovarne še ni bilo asfalta.
Stanja takrat in zdaj se sploh ne da primerjati, tako
zelo so zdaj vse uredili in posodobili.
V cementarni sem se kot električar zaposlil leta
1946, upokojil pa sem se leta 1988. Lahko
rečem, da sem še vedno povezan s cementarno.
Z veseljem spremljam, kako se spreminja njen
izgled. Če samo pomislim, kako je bilo včasih
okrog tovarne vse prašno in sivo, človek ne bi
mogel verjeti. Ampak takrat so bili drugačni časi.
Alfonz Besednjak:
Anton Virant:
Prvi delovni dan v cementarni sem naredil 15.
avgusta 1945 kot ključavničarski vajenec, od leta
1990 pa sem upokojen. Razlike v samem izgledu
tovarne ne moreš opisati z nekaj besedami,
tolikšna je. Ne razumem pa, kako to, da se mora
tako urejena in sodobna cementarna soočati s
takimi nasprotovanji. Poglejte mene, delal sem
tukaj skoraj pol življenja, pa nimam posebnih
zdravstvenih težav, razen tistih, ki pridejo z leti,
malo slabše slišim, vidim in sem malo počasnejši.
V cementarni sem bil zaposlen kot kurjač
centralnega ogrevanja bazena, kar je zdaj
avtomatizirano. Spomnim se, kako je bilo dvorišče
pred cementarno včasih zasuto s kupi premoga,
silosi so bili polni železove rude, okrog je bilo
blato … Če si stopil do skladišča, si bil ves rdeč od
surovine. Včasih je tudi smrdelo okrog po žveplu,
da nam je bilo vsem slabo. Jaz sem se upokojil
leta 2003, a še z veseljem pridem v cementarno.
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 15
NAŠI LJUDJE
SINDIKALNI IZLET
Podali smo se na Notranjsko
ena skupinska
Med obnovljenimi barakami
bolnice Franje.
V soboto, 10. septembra, smo se v zgodnjih
jutranjih urah odpravili na sindikalni izlet.
Tokrat nas je pot vodila do Idrije in Cerknega.
Po krajšem postanku smo se ustavili v Idriji,
kjer je naše poglede že pred ogledom idrijske
kamšti pritegnil čudovit Scopolijev vrt, vrt
idrijske botanične dediščine. Kamšt, rudniška
črpalka na vodni pogon za črpanje jamske
vode, je bila postavljena leta 1790, od leta
1948 ni več v uporabi. Njena posebnost je
leseno pogonsko vodno kolo s premerom
13,6 m, ki je hkrati največje ohranjeno
tovrstno vodno kolo v Evropi. Kljub visoki
Muzejska zbirka
Obleka z idrijsko čipko.
STRAN 16
|
starosti se kolo še vedno vrti, kar smo lahko
preizkusili tudi sami.
Tanko z debelim, razstavo čipk Cerkljanske
klekljarske sekcije Marjetica.
Po ogledu kamšta in rudniških lokomotiv
smo se sprehodili do Mestnega muzeja
Idrija v gradu Gewerkenegg, kjer smo si
ogledali dve stalni razstavi. Stalno razstavo o
poltisočletni zgodovini rudnika živega srebra
in mesta, ki obsega bogato geološko zbirko
z več kot 2.600 primerki kamnin, fosilov,
rud ter mineralov, smo si ogledali skupaj z
vodičko, razstavo Idrijska čipka z bogato
zbirko klekljanih idrijskih čipk pa sami.
Zadnji postanek je bil v Dolenjih Novakih
na Cerkljanskem, kjer smo se sprehodili do
Partizanske bolnice Franja. V dnu globeli je
dolga leta ostalo skritih 14 lesenih barak s
pomožnimi objekti, ki jih je prizadelo hudo
neurje 18. septembra 2007. Nedotaknjena je
ostala le ena baraka, ki jo je kar malce težko
ločiti od ostalih, obnovljenih. Posledice neurja
so še vedno opazne, vendar je spomenik zelo
dobro rekonstruiran, zahvaljujoč mnogim
fotografijam in predhodno izdelanim načrtom.
Pot smo z avtobusom nadaljevali proti
Cerkljanskem muzeju, kjer sta na ogled stalni
razstavi Cerkljanska skozi stoletja ter Pust je
kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih. Poleg
teh smo si ogledali še dve občasni razstavi,
in sicer Medicinske sestre skozi čas ter
Lepo vreme smo izkoristili tudi za krajši
sprehod do bližnjega gostišča Gačnk v Logu,
kjer smo imeli pozno kosilo, nekateri so prosti
čas izkoristili še za športne dejavnosti. 
Iz muzeja
Medicinske sestra skozi čas.
Stalna razstava o zgodovini rudnika
Kapljice živega srebra.
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
NAŠE POVEZAVE
Madžarska
Partnerstvo Lafarge Strabag
rodilo prvo cementarno
naložba v prihodnost madžarske
Gradnjo so narekovali gospodarski razvojni načrti
države.
Septembra letos sta
Lafarge in Strabag odprla
svojo prvo cementarno
blizu mesta Pécs na
Madžarskem. Tovarna je
opremljena z najnovejšimi
napravami, ki zmanjšujejo
vplive na okolje.
Cementarna Kyràlyegyhàza, ki sta jo 15.
septembra otvorila Lafarge in Strabag,
je po skoraj tridesetih letih prva zgrajena
cementarna v Evropi. Opremljena je z
najsodobnejšimi tehnologijami, ki omogočajo
proizvodnjo visoko kakovostnih cementov v
skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi.
Njene emisije CO2 iz goriva bodo nižje za
10 odstotkov v primerjavi z emisijami iz
povprečnih peči v Evropi.
Cementarna stoji blizu železniškega omrežja
in bo uporabljala za prevoz surovin in goriva
tudi železniški transport. Tako bo prevoza
s tovornjaki manj, s tem pa bo manj tudi
emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča
cestni promet. Manj tovornjakov na cesti
pomeni obenem tudi manj motenj za okoliške
skupnosti.
Ob otvoritvi cementarne je Bruno Lafont,
generalni direktor Skupine Lafarge, poudaril,
da začetek obratovanja novega obrata
pomeni tudi dober začetek partnerstva
Lafargea in Strabaga, uspešno mednarodno
Cementarna Kyràlyegyhàza je
po skoraj tridesetih letih prva
zgrajena cementarna v Evropi.
sodelovanje in obenem prvi korak na področju
cementne industrije na Madžarskem. »Gre
za veliko več kot le za obrat, v katerem se
proizvaja cement,« pravi Bruno Lafont.
»Tovarna predstavlja naložbo v prihodnost
Madžarske, države, v kateri sem sam videl
veliko dinamiko in še več možnosti.«
Obrat v številkah:
Največ možnosti se obeta na podlagi
gospodarskih razvojnih načrtov, ki jih
napoveduje madžarska vlada, in vključujejo
predvsem gradnjo infrastrukture. Cementarna Kyràlyegyhàza s sodobnimi objekti in
napravami lahko proizvaja visoko kakovostne
cemente, ki kupcem prinašajo dodatno
dodano vrednost. Izdelke ponuja v razsutem
stanju in vrečah, uporabljajo pa se za projekte
v mestni gradnji, za ceste in stanovanjske
stavbe. Tovarna je že dostavila cement za
izgradnjo prihodnjega centra za raziskave in
razvoj, ki se razvija v sodelovanju z Univerzo
Pécs; hkrati sodeluje z družbo Audi na novem
razvojnem projektu v mestu Győr. 
• Najvišja točka tovarne:
izmenjevalec toplote, visok 105 metrov
2011
|
• Letna proizvodna zmogljivost: 1 milijon ton cementa in 750.000 ton klinkerja
• Število zaposlenih: 130
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 17
NAŠE POVEZAVE
NAŠ POSLOVNI PARTNER
Skupina Topdom
Skupina TOPDOM je na slovenskem trgu
sinonim za ponudnika kakovostnih izdelkov za
gradnjo, obnovo in dom. Čeprav je na tržišču
pod sedanjim imenom poznana osem let,
pa bogate izkušnje podjetij, ki jo sestavljajo,
segajo daleč v preteklost. Osrednja nit je ves
čas prodaja gradbenega materiala, ki so se
mu skozi pestro zgodovino pridruževali ostali
programi.
Poslovno leto 2011 je Skupina TOPDOM
začela s pomembnejšo pridobitvijo,
saj je po izstopu največjega člana iz
Skupine lahko izpeljala organizacijsko
posodobitev ter izboljšala vodenje in
delovanje celotne Skupine TOPDOM.
Z razvojem prodajnega asortimana
in prodajnih mest Skupina TOPDOM
zadovoljuje tudi najzahtevnejše kupce in
utrjuje svojo tržno pozicijo enega vodilnih
trgovcev na področju izdelkov za gradnjo,
dom in obnovo.
skupina topdom
Sinonim za ponudnika kakovostnih izdelkov
za gradnjo, obnovo in dom.
Danes Skupino TOPDOM na slovenskem
tržišču sestavlja 17 podjetij, ki nastopajo
pod priljubljeno skupno trgovsko znamko
TOPDOM. Znani slogan »Za male in velike
mojstre« izvrstno povzema bistvo, saj
skupina s svojo obsežno ponudbo zadovoljuje
potrebe tako individualnih graditeljev, kot tudi
obrtnikov, izvajalcev ter investitorjev objektov.
Za uspešnost pri zadovoljevanju zahtev trga
je zaslužna učinkovita organiziranost, saj
podjetje TOPDOM skrbi za čim boljše nabavne
pogoje za člane skupine, za celovit nabor
izdelkov ter veleprodajo, tako v tranzitu,
kot iz visoko regalnega skladišča v Dolu,
kjer na 10.000 m2 površine ponuja širok
izbor asortimana ter kakovostno dostavo na
prodajna mesta vseh pogodbenih partnerjev.
Podjetja v Skupini TOPDOM z razvejano mrežo
33 prodajnih mest po vsej Sloveniji skrbijo za
prodajo individualnim kupcem in izvajalcem.
Prav dejavniki, kot so širok prodajni program,
razvejana prodajna mreža, strokovno izredno
dobro usposobljeno prodajno osebje ter
odlično sodelovanje z izvajalci, so adut,
zaradi katerega je Skupina TOPDOM postala
vodilni trgovec na področju kritin, gradbenega
materiala, fasadnih sistemov ter izolacijskega
materiala, svoj vpliv pa krepi tudi na ostalih
področjih. V letih 2010 in 2011 se prodaja
povečuje s širitvijo programa keramike in
sanitarne opreme, suhomontažnih izdelkov in
stavbnega pohištva ter orodja in asortimana
blaga za široko potrošnjo.
Skupina TOPDOM pa ni prisotna le v
Sloveniji. Z ustanovitvijo podjetja v Bosni
in Hercegovini (Trgovina TOPDOM d.o.o.
Tuzla) je najboljši izbor svojega prodajnega
programa ponudila tudi kupcem na področju
BiH. Svoj mednarodni značaj potrjuje tudi s
članstvom v največjem evropskem združenju
trgovcev z gradbenim materialom, železnino
in sanitarno opremo – združenju EURO-MAT.
Poslovno leto 2011 je Skupina TOPDOM
začela s pomembnejšo pridobitvijo, saj
se je po izstopu največjega člana lahko
organizacijsko posodobila ter izboljšala
vodenje in delovanje celotne Skupine. Nov
način dela in še uspešnejše povezovanje
članov Skupine TOPDOM je že v prvi polovici
leta 2011 prineslo očitne pozitivne rezultate.
S prilagajanjem in učinkovitim izvajanjem
prodajnih aktivnosti je Skupina TOPDOM,
kljub zmanjšanju števila prodajnih mest za 5
lokacij, dosegla ob polletju celo višje prihodke
kot v lanskem enakem obdobju in tako
dosegla svoje optimistično začrtane cilje.
Na novo začrtana strategija Skupine
TOPDOM se je začela izvajati že v letu 2011
z odpiranjem novih prodajnih mest članov
Skupine TOPDOM. Razvoj pa se bo nadaljeval
tudi v letu 2012 po začrtanem srednjeročnem
planu.
Z razvojem prodajnega asortimana in
prodajnih mest Skupina TOPDOM tako
zadovoljuje tudi najzahtevnejše kupce in
utrjuje svojo tržno pozicijo enega vodilnih
trgovcev na področju izdelkov za gradnjo,
dom in obnovo. 
DODATNE INFORMACIJE
Topdom d.o.o.
Dol pri Ljubljani 28 b
1262 Dol pri Ljubljani
Tel.: 01/ 5890 700
Fax: 01/ 5890 701
[email protected]
www.topdom.si
STRAN 18
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Križanka
Rešitev nagradne križanke št. 03/2011:
Ime in priimek:
Naslov:
ŠPANSKA DOLINA NA
ITALIJANSKI SLOVENSKO DREVO S
KANARSKIH OTOKIH NA ŠPORTNIK
NOGOMET- SMUČIŠČE TROPSKIM
V
SEVERNI OBALI OTOKA BALINANJU
NI KLUB IZ
NA GOTENERIFE
UDIN
RENJSKEM SADEŽEM
NAZIV INTERNETNIH
LETOVIŠKI
UPOKOJEN
SLOVENSKA ŠKOTSKI
ROD
STRANI EVROPSKIH
KRAJ NA STRUPENIH
ROD VOJSKE
ŠPANSKI
EKONO- NOBELOVEC HRVAŠKEM
KORISTNIKOV
DOLOČEN
KOŠARKAR PROGRAMOV
MISTKA
(John
Boyd,
KAČ
V
S SATELITA
OTOKU
ZA LETENJE
(Pablo)
PETRIN
1880−1971)
SLOVENIJI
ASTRA
KRKU
ARHIPELAG
V TIH.
OCEANU
SINTETIČNI
IZDELEK ZA
ZAŠČITO
NOG
20
6
15
1
22
OGLJIKOVI
HIDRATI IZ
VEČ ENOT
MONOSAHAR.
GLAVNO
NORVEŠKI
MESTO AFR. KRALJ IN
DRŽAVE NOBELOVEC
ZIMBABVE
HASSEL
SLOV. KONCEPTUALNA,
UMETNIŠKA
SKUPINA
ŽELJKO
HRS
IME IN
PRIIMEK
SLOVENSK.
POLITIKA
NAJBOLJ ZUNANJI
URANOV NARAVNI
SATELIT,
TUDI SREDNJEVEŠKI
PRAVLJIČNI KRALJ
IME
ALBUMA
MICHAELA
JACKSONA
MESTO PRI
BUDIMPEŠTI
PLENILEC
LADIJ, PIRAT
21
5
ZDRAVILO
SLOVENSKI PRIJETEN, ZA EREKC.
TENORIST PRIOBALNI,
IN PEVEC TERMIČNI,
(Ervin)
DN. VETER PREDPONA
V MEDICINI
SLOVENSKI
KIPAR
(1894−1979)
9
MUSLIMANSKO
ŽENSKO
IME
ERVIN
RESCH
2
AM. IGRAL.
(Marisa)
NAJVIŠ.
GORA SVETA
23
SL. IGRALKA
(Maša)
PODEŽELSKO,
VEČINOMA
KMETIJSKO
NASELJE
AM. TENIS.
(John
Robert)
24
ASIS. NA BF
POTOČNIK
UTEMELJ.
ZNANSTVENA
TRDITEV
12
ŠV. ATLET
KARSTEN
3
19
REŽISER
KUSTURICA
OJETTI
UGO
CERKVENI
PEV. ZBOR
ITALIJAN
DEL IMENA (zaničljivo)
VELETOKA V
CENT. AZIJI
GRŠKA
(Darya)
ČRKA
DOBA, VEK,
STOLETJE
OKR.
PREDM. IZ
LESA
16
SESTAVIL:
DAMJAN
KOVAČ
VELIK
POKRIT
IN ZAPRT
PROSTOR
ORG,
ZDRUŽ.
NARODOV
RENATA
TEBALDI
10
AM. MESTO SLOVENSKI
V ZVEZNI
PESNIK
DRŽ. NOVA
KAREL
MEHIKA DESTOVNIK
VDOLBINA
V ZEMLJI
ŠPANSKA
FILMSKA
KOMEDIJA
IZ 1997
PODOLGOV.,
POKONČEN,
GRADBENI
ELEMENT
PRODUCENT IN AVTOR
VOJNE
ZVEZD
(Larry)
25
SLOV. ŠP.
REP. (Boris)
17
VERSKO
ROMARSKI
PRAZNIK Z
ŽEGNANJEM
NA AREHU
(PONAVADI ČLOVEK S
PRETIRANO
OKROG
13. JULIJA) VZVIŠENIM
IZRAŽANJEM
14
DAIHATSUJEV TIP
AVTOMOBILA
8
13
LIV
ULMANN
UPOŠTEVANJE
TUJEGA
MNENJA PRI
ODLOČITVAH
4
OSNOVNI
DEL
FOTOVOLTAIČNEGA
SISTEMA
11
GL. JUNAK
RISANEGA
FILMA
O SIMPSONOVIH
18
SKUPINA
IGRALNIH
KART PRI
TAROKU
NORVEŠKA
GLASBENA
SKUPINA
ČEHOVIN
URH
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
11
12
13
7
14
15
V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa lahko
sodeluje le z eno križanko.
Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo
izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s praktičnimi
nagradami.
Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in jo do vključno
30. 11. 2011 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite
po pošti na naslov:
Uredništvo LC Tima
Lafarge Cement d.o.o.
Kolodvorska 5, 1420 Trbovlje
Pripis: Za nagradno križanko
Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji
številki časopisa LC Tim.
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 19
Puhov most čez reko Dravo na Ptuju. Foto: Igor Divjak.