1. No category

Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje
01
LC Tim
INTERNO
G L A S I LO
DRUŽBE
L A FA R G E
CEMENT
D.O.O.
p omlad
2 011
OB DNEVU
ZEMLJE IN
LETU GOZDOV
Z mladimi iz Trbovelj
zasadili drevesa
NAŠI
UPOKOJENCI
Zdaj v društvu
upokojencev
Cementarne
KAMNOLOM
PLESKO
ISSN 1854-2816
Odkrivamo
fosilna bogastva
Sejma DOM in MEGRA
Uspešno smo se predstavili
VSEBINA
10 Naše delo
Sejem Dom
Sejem Megra
04 Novice
Novi generalni direktor
Posvojimo drevo
06 Intervju
Aljaž Kuzmanovski,
direktor prodaje in marketinga
Prenova garderob
Industrijski turizem
14 Naši ljudje
Anketa
Sindikalne novice
08
Naša varnost
Ognjevarne gamaše – obvezna
zaščitna oprema
Preventivno ukrepanje – vzvratno
parkiranje
Javljanje iz Beočina
17 Naše povezave
Fosilno bogastvo v kamnolomu
Plesko
LC Tim - interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o., letnik: 2011, številka: 1 / Izdajatelj: Lafarge Cement, d.o.o., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 56 52 325; e-pošta: [email protected]
/ Odgovorni urednik: Andrej Sopotnik, uredniški odbor: Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič / Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.
Izvedba: Multima d.o.o. / Glasilo izhaja četrtletno. Naklada: 1000 izvodov. / ISSN 1854-2816 / Časopis je natisnjen na 100-odstotnem recikliranem papirju.
Vse pravice pridržane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem,
snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.
STRAN 2
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
naša smer
Janusz Miluch
Generalni direktor
P
o 13 letih dela v Lafargeu na Poljskem sem dobil priložnost
vodenja slovenske poslovne enote. V čast mi je sodelovati
z vami ter pri nadaljnjem razvoju trboveljske cementarne.
In to kljub dejstvu, da prihajam v težkih časih za slovensko
gradbeništvo, pa tudi ob drugih izzivih, s katerimi se prav
tako soočamo.
Zelo pomembno za našo prihodnost je tudi ostati trden in zaželen
partner našim kupcem. To želimo doseči z gradnjo dobrih odnosov,
ki bodo zagotovili najboljšo možno raven storitev, kot tudi kakovost
izdelkov. Moje izkušnje s prejšnjega položaja, kjer sem bil odgovoren
za prodajo cementa na poljskem trgu, bodo, upam, koristile tudi
mojim novim kolegom v Trbovljah.
V Trbovljah sem le kratek čas, a sem že imel priložnost videti sodobno
cementarno in njeno strokovno in predano ekipo, ki skupaj s prejšnjimi
generacijami skrbi za delovanje te tovarne že 135 let. Kljub težkim
časom, s katerimi se soočamo v tem trenutku, pa menim, da je ta
tovarna na poti v svetlejšo prihodnost.
Kot veste v tovarni pravkar čakamo na ponovno pridobitev našega
dovoljenja, pri čemer pričakujemo enakopravno obravnavo, kakršna
velja za druge naprave v Sloveniji in tudi Evropi. Rezultati te
cementarne jasno kažejo, da gre za eno izmed boljših tovarn znotraj
Skupine Lafarge. Tudi naše okoljevarstveno dovoljenje je bilo eno
izmed najbolj strogih v Evropi.
V preteklosti je bil napredek te tovarne izjemen, pa čeprav bi lahko
nekateri trdili drugače. V moji karieri sem videl veliko cementarn. In
verjemite mi, trboveljska je ena izmed najboljših, kar sem jih videl.
S tem ne pravim, da smo v Trbovljah postorili že vse, saj prostor za
izboljšave vedno obstaja. Verjamem, da je pred nami še veliko dela,
da si zagotovimo trdno prihodnost. Karkoli že bomo počeli na poti do
nje, pa naša prva prednostna naloga še naprej ostaja skrb za zdravje
in varnost. Še naprej si bomo prizadevali biti med najvarnejšimi
podjetji na svetu in spodbujati varno obnašanje. Danes velja Lafarge
za najvarnejše podjetje v svojem sektorju.
V posodobitev tovarne so bila v zadnjih letih vložena visoka sredstva,
od tega je bil največji del naložb usmerjen v zmanjševanje vplivov
na okolje. Znatno smo izboljšali vizualni izgled tovarne, hkrati pa
še delamo na nekaterih projektih, s katerimi ga bomo še dodatno
izboljšali. Še naprej bomo vlagali v našo tovarno, predvsem v trajnostni
razvoj, s katerim zagotavljamo izpolnjevanje strogih meril evropske in
slovenske zakonodaje.
Prav tako bi želel še več časa preživeti v naši lokalni skupnosti
in tako širiti zaupanje in trdno osnovo za naše delovanje, ki
neposredno in posredno daje delo približno 500 zaposlenim.
Smo pomemben del te regije in prepričan sem, da lahko s pomočjo
vseh pomembnih predstavnikov lokalnih skupnosti izboljšamo
sedanje stanje.
Pred našo tovarno so torej številni izzivi in prepričan sem, da bomo
prestali to obdobje še močnejši.
Želim vam vsem vse najboljše, dobro sodelovanje in plodno delovno
vzdušje. 
Janusz Miluch
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 3
NOVICE
Imenovan novi generalni direktor
Lafarge Cementa d.o.o. Trbovlje
V začetku marca je bil na mesto generalnega
direktorja Lafarge Cementa d.o.o. Trbovlje
imenovan Janusz Miluch. Na delovnem mestu
je nasledil Iztoka Viranta, v zadnjih 13 letih pa
je opravljal številne naloge znotraj Skupine
Lafarge, nazadnje kot komercialni direktor
Lafargea na Poljskem. Pred zaposlitvijo v
Lafargeu je bil zaposlen v podjetjih Pepsico
in Zachem.
Na svojem novem delovnem mestu bo Miluch
skupaj z ostalimi člani vodstva odgovoren za
poslovanje slovenske podružnice Lafargea.
Ta odgovornost sega od procesa proizvodnje
z zagotavljanjem izpolnjevanja potreb
kupcev po visoko kakovostnih izdelkih, kot
tudi zagotavljanje dobrih odnosov z vsemi
javnostmi.
»Počaščen sem, da sem dobil priložnost
za delo pri nadaljnjem razvoju cementarne
Lafarge Cement Trbovlje, njenih prednosti in
ugleda, z jasnim poudarkom na nadaljevanju
njene rasti na področju trajnostnega razvoja,«
je dejal Miluch.
Novo imenovanje v Trbovljah sovpada s
težkimi časi v slovenskem gradbeništvu.
Ključna prednostna naloga v letu 2011 bo
prehod skozi to obdobje, učvrstiti pozicijo
na trgu ter izstopiti iz krize še močnejši.
Zato podjetje še naprej vlaga v učinkovitost
svojega procesa, s katero postaja tovarna
okolju prijaznejša, ter deluje v skladu z
okoljevarstvenim dovoljenjem. Družba hkrati
vlaga v ohranjanje visoke ravni kakovosti,
ki se pričakuje od njihovih izdelkov in išče
načine za razvoj palete izdelkov, ki bi še
bolje zadovoljevali potrebe kupcev. V vseh teh
pogledih pa bo družba - kot članica Skupine
Lafarge - še naprej prednostno obravnavala
zdravje in varnost pri delu kot prvo prioriteto.
»Čeprav se bodo pojavili tudi izzivi, je
trboveljska cementarna sodobna tovarna s
strokovno ekipo, ki opravlja izredno težko delo
v boju proti vplivom svetovne gospodarske
krize v zadnjih letih. Tovarna je dosegla veliko,
posebej na področju varovanja okolja, in naši
načrti za prihodnje ohranjajo podoben ritem
sprememb,« dodaja Miluch.
Miluch bo poročal izvršnemu direktorju
Lafarga v Srednji Evropi, Denisu Berthonu.
Ta je ob njegovem imenovanju dejal:
»To imenovanje je dobra novica za našo
organizacijo. Ena od naših ključnih prednosti
je, da lahko prerazporejamo izkušene in
uspešne ljudi, ki lahko pomagajo zagotoviti
nov zagon. Prepričan sem, da bo Janusz zelo
pozitivno vplival na naše poslovanje«
Za nemoten prehod v naslednjih mesecih pa
bo poskrbljeno tudi tako, da bo Iztok Virant
tesno sodeloval z Januszem Miluchom.
Informacije o naslednjih nalogah Iztoka
Viranta bodo posredovane naknadno. 
Alternativna goriva
Dvakratni obisk uradne osebe Inšpektorata
RS za okolje in prostor
Verjetno že vsi, ki delate v cementarni ali
spremljate njeno delovanje, veste, da je 9.
marca letos (brez predhodne najave) našo
tovarno obiskala inšpektorica, uradna oseba
Inšpektorata RS za okolja in prostor. Izrekla
je ustno odločbo za prepoved uporabe
alternativnih goriv (gume, odpadno olje,
plastika).
Vodstvo naše tovarne je bilo z njeno odločitvijo
seznanjeno, doziranje alternativnih goriv
pa je bilo takoj ustavljeno. Tovarne seveda
nismo ustavili, ampak smo kot gorivo začeli
uporabljati le petrol koks. Inšpektorica je
pregledala in količinsko ocenila naše zaloge
»odpadkov«, prav tako pa tudi emisijske
vrednosti parametrov trajnih meritev na
glavnem izpustu (pred ustavitvijo doziranja
alternativnih goriv). Vsi merilni parametri so
bili znotraj zakonsko določenih vrednosti (ni
bilo prekoračitev).
STRAN 4
|
Po njenem odhodu smo po LOTOTO
postopku zaklepanja uporabili 27 ključev in
takoj zaklenili doziranje alternativnih goriv
(odpadno olje, plastika) v gorilec. Gume smo
vrnili dobavitelju.
Naše obratovanje je v naslednjih dneh
potekalo nemoteno. Mejnih vrednosti
za emisijske meritve nismo spreminjali,
prav tako so ostale trajne meritve vseh
pomembnih parametrov.
Inšpektorica je nenajavljena ponovno
obiskala našo tovarno 24. marca 2011.
Ugotovila je, da družba spoštuje prepoved
uporabe alternativnih goriv, trajne emisijske
meritve pa vsebujejo vse parametre, ki so
bili v meritvah tudi pred prepovedjo uporabe
alternativnih goriv. Zakonsko določenih
mejnih vrednosti tudi v tem obdobju
obratovanja nismo prekoračili.
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Zaradi problemov v gradbeni industriji je
naša prodaja cementa nekoliko upadla.
Napolnili so se silosi cementa, prav tako pa
tudi klinker hala. Predzadnji dan marca smo
morali ustaviti peč. Zaustavitev bo trajala vsaj
mesec dni. 
Desanka Petrič
Lafarge Cement
Primeri nagrad za dosežke 2010
Nagrade za dosežke
v letu 2010
Zdravje in varnost
Poljska je izpeljala akcijo ozaveščanja o varnosti v cestnem prometu
z učinkovitim komunikacijskim programom in usposabljanjem za
voznike in njihove družine.
Tovarna Cookstown v Združenem kraljestvu je zabeležila najboljše
rezultate v Diviziji: od julija 2004 niso zabeležili nobene nesreče!
Na 6. natečaju za najboljše dosežke v
cementni diviziji Skupine Lafarge se je
odzvalo do zdaj največ sodelujočih, ki so
poslali skupaj kar 650 prijav, za dosežke pa
prejeli 70 nagrad.
S štirimi nagradami se je najbolje odrezala
Grčija.
Znižanje stroškov in vodenje gotovinskega poslovanja
Irak je prejel posebno nagrado za svojo uspešnost pri zmanjšanju
fiksnih stroškov.
Francija je za svoje stranke uvedla mešano rešitev: dva finančna
programa, s katerima je ob koncu leta 2010 dosegla zmanjšanje
obratnega kapitala za 22,5 mio EUR.
Izjemno sodelovanje
Odziv na 6. natečaj za najboljše dosežke v
Diviziji cementa je bil za 25 odstotkov višji kot
v letu 2009. Ta izjemen rezultat odraža večjo
zavezanost poslovnih enot, iz Malezije na
primer je prišlo kar 42 prijav, pa tudi v Franciji
se je zanimanje povečalo, na natečaju so
sodelovali s 37 prijavami.
Komisija je v šestih kategorijah izbrala skupaj
70 nagrad.
Med najbolj priljubljenimi je kategorija zdravje
in varnost pri delu, v kateri se je v primerjavi
s predhodnim letom sodelovanje povečalo za
kar 70 odstotkov. 
Nagrade, ki temeljijo na oceni
kakovosti in količini rezultatov, so način
prepoznavanja dela timov in spodbujanje
poslovnih enot, da uvajajo pobude, ki so
že bile preizkušene.
»Tako kot v športu – doseči standard
odličnosti je velik dosežek, ostati tam pa
je veliko težje. Zato morajo biti vsi odprti
za priložnosti, ki jih ponujajo najboljše
prakse drugih poslovnih enot, kot tudi
za nenehno primerjanje nas samih z
najboljšimi, tako znotraj Skupine, kot tudi
navzven,« pravi Guillaume Roux, izvršni
podpredsednik in predsednik Divizije
cement divizije. 
Osredotočenost na kupce in inovativnost
V Alžiriji so v petih mesecih z novim naborom izdelkov uspeli
preusmeriti 60 % svoje prodaje na cement trdnostnega razreda 32,5.
Za trg, kjer se večinoma uporablja cement trdnostnega razred 42,5,
je to velik napredek.
70
nagrad
V Indoneziji so s tako imenovanimi mikro krediti prek finančne
ustanove svojim strankam omogočili obnovo ali povečanje domov. V
šestih mesecih je bilo odobrenih 30 posojil, ki so ustvarili povečanje
prodaje cementa.
6 kategorij:
Ljudje
• zdravje in
varnost pri
delu
Da bi vključila vse svoje time, je Tanzanija organizirala »Safari
odličnosti«. Gre za dvoletni program usposabljanja, ki se osredotoča
na prioritete Skupine. Program je omogočil velike spremembe v
poslovanju in vplival tudi na poslovni rezultat.
• znižanje
stroškov
in vodenje
gotovinskega
poslovanja
•osredotočenost
na kupce in
inovativnost
• ljudje
• trajnostni
razvoj
• prenos
izkušenj
Tudi naša poslovna enota je bila nagrajena
Prejeli smo dve nagradi za dosežke v letu
2010, in sicer posebno nagrado na področju
zadovoljstva kupcev cementa v vrečah in za
uporabo alternativnih goriv.
Brazilija je za svoje izbrane trgovce na drobno izvedla vrsto intervencij
v distribucijskem omrežju in kot rezultat ustanovila verigo trgovin, ki
daje prednost Lafargeevim proizvodom in blagovni znamki.
Trajnostni razvoj
Grčija je z uporabo vode, pridobljene s filtracijo v obratu za
razsoljevanje, zmanjšala porabo sveže vode in okoljski odtis ter s tem
prihranila 2 mio EUR letno.
Avstrija je v svoji tovarni razvila koncept »Svet doživetij«, s katerim
obiskovalcem predstavlja in razlaga svoje dejavnosti in vrednote Skupine.
Ta pobuda potrjuje zavezanost poslovne enote lokalni skupnosti.
Prenos izkušenj
Srbijo je navdihnila dobra praksa v Maleziji. Z njo so izboljšali svoj
položaj na trgu cementa v vrečah, ki predstavlja 60 % domačega trga.
Svojo paleto je enota bolje prilagodila potrebam strank in tako izboljša
položaj svojih izdelkov na trgu, njihovo učinkovitost in c/k.
Španija je vzor za znižanje industrijskih fiksnih stroškov. Svoje izkušnje
so v zadnjih dveh letih delili z okoli desetimi poslovnimi enotami in jim
na delovnih srečanjih pomagali izdelati akcijski načrt za izboljšanje
učinkovitosti. 
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 5
INTERVJU
POGOVARJALI SMO SE
Aljaž Kuzmanovski, direktor prodaje in
marketinga
Prihajate iz Kranja, dobrih osemdeset
kilometrov od sedeža podjetja?
Res je. Mogoče je bilo prvo vprašanje, ki se
mi je porodilo ob odločanju za to službo, prav
razdalja, ampak sem zelo hitro videl, da mi to
delovno mesto predstavlja tako velik izziv, da
tudi to ne bo ovira.
Ko ste zasedli mesto direktorja prodaje, ste
prevzeli utečene posle ali ste morali kaj na
novo zastaviti?
Določene zadeve so bile gotovo utečene.
Vendar, ko sem prevzel to delo, je bil slovenski
gradbeni trg v hudi krizi, kar je nehote
spremenilo način dela. Nastalemu položaju
smo morali prilagoditi celotno prodajo, saj
smo imeli velike težave s plačili, predvsem
velikih gradbenih podjetij, ki so šli zadnji
mesec v stečaj.
V tem obdobju se je v trboveljski cementarni
zamenjala pravzaprav vsa vodstvena
garnitura.
Res je prišlo do zamenjav na nekaterih mestih
v vodstvu podjetja, ampak sem imel možnost
z vsemi še določen čas delati, vzpostaviti
odnose in pridobiti čimveč informacij. Namreč
STRAN 6
|
V Lafarge Trbovlje je prišel
septembra 2010. Izkušnje
je pridobival v mednarodnih
podjetjih Iskratel, Knauf
Insulation, Iskraemeco, kar
je, pravi, bistveno za osebni
profesionalni razvoj in širše
razumevanje gospodarskih,
družbenih in političnih
povezav. Za prodajo na trgu,
doma in v tujini, pa so, pravi,
najpomembnejši kakovosten
produkt, dober servis, podpora
kupcem in blagovna znamka.
prav te informacije in različni pogledi na
poslovanje so mi pomagali še bolje razumeti
družbo Lafarge in njen položaj.
Nekaj tednov je v podjetju tudi že nov direktor,
Januzs Miluch, ki je prišel iz Poljske.
Z novim direktorjem sem se imel priložnost
spoznati že prej. Namreč na svojih
izobraževanjih znotraj Skupine Lafarge sem
en teden preživel v Lafargeevi cementarni
na Poljskem, kjer me je sprejel ravno on
kot tamkajšnji komercialni direktor. Bila je
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
to zelo pozitivna izkušnja. To je bilo oktobra
lani, ko se še niti slučajno ni vedelo, da bo
prišel v Slovenijo. Lafarge je na Poljskem zelo
pomemben in velik igralec na gradbenem
trgu z zelo razvito prodajo in marketingom.
Kaj pa v Sloveniji?
Mislim, da je bilo že ogromno narejenega,
naj samo navedem kot primer segment vreč.
Nova embalaža, imena in pozicioniranje vreč
na trgu so prinesli enkratne odzive. Skupina
Lafarge je na podlagi raziskave o zadovoljstvu
kupcev leta 2010 trboveljski cementarni
podelila celo nagrado za največji napredek na
tem področju, kar je po mojem mnenju velika
pohvala sodelavcev in njihovega preteklega
dela. Seveda pa gledamo, kako naprej, kako
še vzpodbujati potrebo in zanimanje po naših
izdelkih.
Biti boljši od konkurence …
Seveda. Na segmentu vreč in »rinfuze«
(cement v tekočem stanju) je naš največji
konkurent Salonit Anhovo, na trgu se pojavlja
tudi cement iz Italije, Turčije.
Kaj je po vašem ključ za uspešni marketing?
Ne glede na panogo ocenjujem, da je v
marketingu najpomembnejša percepcija,
dojemanje ali bolje zaznavanje podjetja, kot
ga vidi kupec. Ob tem je tudi bistveno, da se
dobavitelj osredotoči na potrebe kupca, da
jih razume in mu s svojimi produkti oziroma
storitvami pomaga rešiti določene težave,
mu pravzaprav pomaga doseči cilje.Tržno
komuniciranje v gradbeni panogi poteka po
mojem mnenju zelo tradicionalno. Mi največ
energije vlagamo v tržne raziskave, ki so
bistvene za nas, spremljamo trg, konkurenco,
analiziramo kupce, se trudimo razumeti tudi
sami sebe in se na podlagi tega odločamo za
konkretne akcije. V drugem delu pa gradimo
blagovno znamko, na kar vplivajo določeni
strokovni članki, sejmi, tehnične predstavitve.
Nedavno sta se naša tehnična svetovalka in
prodajni predstavnik udeležila seminarja
o betonih. Bistveno je, da spremljamo
najnovejše trende v tem segmentu in smo
morda tudi pobudniki novih.
Ali na samo zaznavanje družbe Lafarge
po vašem mnenju vplivajo tudi aktualni
dogodki glede nasprotujočih mnenj o uporabi
alternativnih virov energije?
Zaenkrat kakšnih večjih odzivov, ki bi vplivali
na prodajo, ni bilo. Gotovo pa ima to dogajanje
določen negativni vpliv na celotno javnost, še
posebej za to, ker se zadeve prikazujejo samo
z enega zornega kota.
Kako pa se odraža prenehanje uporabe teh
goriv v proizvodnji?
To vpliva na vhodne stroške in finančne
rezultate. Na prodajo nima vpliva. Za kupca
je pomembno samo to, da dobi kakovosten
produkt, ob pravem času in ob vsej potrebni
tehnični podpori.
Prodajate na slovenskem trgu samo slovenski
ali tudi avstrijski cement?
»Po najboljših močeh se
prilagajamo situaciji in poskušamo
v dani situaciji kar najbolje
poslovati. Omejili smo določena
tveganja. Nelikvidnost je še
vedno velik problem, prav tako
financiranje projektov zdravih
podjetij, kar se na koncu odraža
tudi v našem poslu. Pričakujem,
da se bo situacija počasi
normalizirala, če ne bo novih
stečajev,« pojasnjuje trenutne
gospodarske razmere Aljaž
Kuzmanovski.
Drži, da del slovenskega trga oskrbujemo
z izdelki sestrske tovarne iz Avstrije. V
določenih primerih gre za cemente, ki jih v
Trbovljah ne proizvajamo. V večji meri pa za
to, da je prodaja cementa zelo vezana na
proizvodne in transportne stroške in tam,
kjer izračuni pokažejo, da so ti stroški za nas
in naše kupce previsoki, ponudimo cement
sestrske tovarne. Predvsem na področju
Štajerske, Prekmurja, delno Koroške.
So v Sloveniji na vidiku kakšni večji gradbeni
projekti?
Zaenkrat ne. Po naših podatkih država do
leta 2013 tudi kakšnih večjih gradbenih
investicij ne načrtuje. Letos tako pričakujemo
malo manjšo porabo cementa v primerjavi
z letom 2010. Po številnih stečajih večjih
gradbenih družb obstaja možnost novih
stečajev podizvajalcev in obrtnikov, ki so bili
od prvih odvisni. Nadejamo se, da bo kriza
letos dosegla dno in se bo stanje v nekem
doglednem času stabiliziralo, da bomo potem
nanovo začrtali strategijo in cilje.
Je takšno poslovanje sprejemljivo za Skupino
Lafarge?
Skupina pozna situacijo v Sloveniji in ve,
da danih pogojev ne moremo spremeniti,
moramo pa se jim prilagoditi. Poleg Španije
Slovenija beleži največji padec v gradbeništvu
v Evropi. Težave predstavljajo tudi velika
nelikvidnost, ogromno slabih bančnih
terjatev, veliko bančnih sredstev, vezanih na
projekte v gradbeništvu, kar vpliva tudi na
zdrava podjetja, ki zaradi restriktivne bančne
politike ne morejo pridobiti virov financiranja
za nove projekte. Te težave vplivajo na celotno
ekonomijo in bančni sistem v državi. Tega se
Skupina zaveda.
Kako pa sodelujete s trgovci, kupci?
Z vsemi trgovci smo v zadnjih letih okrepili
sodelovanje.
Naj omenim Merkur, ki je pred velikim
izzivom, zato smo se odločili pomagati s
konvertiranjem dela naših terjatev v lastniški
delež. V Lafargeu verjamemo v sanacijo
Merkurja ter v dolgoročno pravilnost naše
odločitve. Ocenjujemo namreč, da je v času
krize v gradbeni dejavnosti pomembno
iskanje rešitev med podjetji znotraj sektorja,
od katerih imajo koristi vse vpletene strani.
Kar se tiče splošnega sodelovanja s kupci,
pa si prizadevamo za partnerski odnos,
ki temelji na zaupanju in medsebojnem
sodelovanju. Letos spet pripravljamo nekdaj
tradicionalno srečanje s kupci, ki se ga že tudi
zelo veselimo.
2011
|
Med tednom Aljažu
Kuzmanovskemu ostaja malo
prostega časa, vendar poskuša,
pravi, vsaj dvakrat, trikrat
tedensko poskrbeti za svojo
telesno kondicijo tako, da gre
kam v hribe ali obuje rolerje.
Konec tedna pa najraje preživlja
s svojo družino, saj je tudi oče in
sicer še ne dveletnega sina.
Formalna in neformalna druženja so
pomembna tako med poslovnimi partnerji kot
tudi sodelavci. So vas slednji dobro sprejeli?
Moj občutek je zelo dober. Na oddelku
prodaje imamo zelo odprt odnos, srečujemo
se na rednih tedenskih sestankih, moja vrata
so tudi sicer odprta za vsakega, ki se želi o
čem pogovoriti, razčistiti kakšne dileme. Tudi
glede novega vodstva imam dober občutek.
Rekel bi, da je med nami stekla, kako naj se
izrazim, kemija … Upam in želim si, da bomo
to dobro sodelovanje samo še nadgrajevali.
Z direktorjem komunicirate v angleščini.
Govorite tudi francosko?
Francosko pa ne. Poleg angleščine znam
italijansko, špansko, nekaj nemščine in nekaj
ruščine.
Kaj pa po trboveljsko tudi že kaj potegnete?
To pa ne.
Pa sodelavce, ki »vlečejo« zasavsko, razumete?
Razumem. Trboveljski naglas mi je všeč.
Veste, Zasavčani že po narečju ugotovimo,
kdo je iz Zagorja, Trbovelj ali Hrastnika. Vi
opazite to razliko v govorici?
Ne, tega pa še ne opazim. Mogoče bom
kasneje.
Bi bili pripravljeni tudi prestopiti slovenske meje?
Vse je odprto. Ampak zaenkrat bi rad doma
dosegel določene cilje in pridobil določena
znanja, tako da se nekaj let še zagotovo vidim
tu, v Trbovljah.
Kako pričnete svoj delovni dan?
Najprej preberem pošto in novice. Preletim
časopise in internet. Zame je zelo pomembno,
da sem vedno informiran. 
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 7
NAŠA VARNOST
za našo varnost
Parkirajmo vzvratno
OGLASNE TABLE KOT INTERNI
PROMETNI ZNAK
Zaposleni, zunanji izvajalci in
obiskovalci morajo table za vzvratno
parkiranje upoštevati.
Skladno s priporočili Varnostne tehnike s
področja urejanja prometa in notranjega
transporta se je naše vodstvo odločilo vpeljati
dobro varnostno prakso tudi na področju
urejanja parkiranja vozil na območju tovarne.
Takšno parkiranje bo postalo nujno tudi zato,
ker bomo po zaključenem projektu turistične
poti skozi tovarno povečali parkirišče za
predvidoma 12 parkirnih mest.
Nekatere novosti na tem področju se
navezujejo na obvezno vpeljevanje zahtev
novih standardov Skupine Lafarge na
področju transportiranja materialov, ljudi in
logistike. Priporočila znotraj teh dokumentov
narekujejo uporabo dobrih praks. Z aprilom
2011 tako uvajamo določilo o obveznem
vzvratnem parkiranju vozil na parkirišču na
lokaciji Lafarge cement Trbovlje.
Obvezno vzvratno parkiranje vozil je po
novem obvezno povsod tam, kjer so na voljo
parkirna mesta, ki to omogočajo. Izvzeta so
vsa parkirna mesta, na katerih je moč bočno
parkirati, in mesta, na katerih morajo vozniki
STRAN 8
|
VZVRATNO PARKIRANJE
Obvezno je povsod tam, kjer so na voljo parkirna mesta, ki to omogočajo.
zaradi narave dela zaustaviti ali parkirati
vozilo le za kratek čas.
Ker gre za uvedbo lokalnega predpisa, bomo
na parkirišča namestili ustrezne oglasne
table, ki jih morajo zaposleni, zunanji izvajalci
in obiskovalci razumeti kot interni prometni
znak in jih upoštevati.
Na to spremembo bo zunanje izvajalce in
obiskovalce opozarjala tudi vratarska služba.

Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Vsem voznikom, ne le našim
zaposlenim, priporočamo
vzvratno parkiranje tudi izven
območja cementarne in izven
delovnih aktivnostih. Vzvratno
parkiranje je namreč
prispevek k večji varnosti
nas samih in drugih, saj
nam ob morebitnih nesrečah
lahko omogoči hitro in varno
odstranitev s kraja tveganega
dogodka.
Zaščitimo noge
Uporaba varovalnih gamaš
Po opravljenih analizah nezgode pri delu, ki
se je pripetila pri opravljanju vzdrževalnih
del ob kratkotrajni izpostavljenosti
nezaščitenega telesa (nog) skrajno povišanim
temperaturam, želimo izpostavljenost temu
tveganju preventivno zaščititi z obvezno
uporabo zaščitnih gamaš, ki so odporne na
ogenj.
V skladu z izdanim navodilom morajo
zaposleni pri izvajanju delovnih postopkov
dosledno uporabljati dodatne gamaše
kot sestavni del osebne obvezne zaščitne
delovne obleke v:
•obratu vzdrževanja vključno s servisno
dejavnostjo in SINET,
•obratu proizvodnje, razen v kamnolomu
Plesko in nakladalni postaji.
Uporaba zaščitnih gamaš je predpisana tudi
za osebe, ki se zaradi trenutnih pogojev dela
zadržujejo v območju delovnega procesa,
kjer nastajajo nevarnosti stika s povečano
temperaturo. To določilo velja tudi za zunanje
izvajalce.
Za učinkovito vpeljavo novega predpisa in
uporabo varnostnih gamaš so zadolženi
vodje obratov in posameznih delovnih enot
ter delovodje, ki morajo svojim podrejenim
zagotoviti dodatno zaščito in dosledno
uporabo tudi nadzorovati. 
Povsod tam, kjer zaposleni
lahko pridejo v stik s povišanimi
temperaturami, je po novem določilu
obvezna nošnja zaščitnih gamaš,
odpornih na ogenj. To določilo velja tudi
za zunanje izvajalce.
DAMJAN KOVAČ
Vodja varnosti v tovarni
odgovoren tudi za uvajanje in izvajanje pravil
ter standardov varstva pri delu na področju
celotne tovarne v sklopu Skupine Lafarge.
Damjan Kovač
Tehnični vodja kamnoloma in vodja
varnosti v tovarni.
S 1. februarjem 2011 je nove delovne naloge
»vodja varnosti v tovarni« prevzel Damjan
Kovač, ki v cementarni kot tehnični vodja
kamnoloma na Pleskem tega uspešno vodi
že od leta 2006. Poleg tekočega spremljanja
splošnega stanja varnosti v tovarni je
Po preteku uvajalnega obdobja bodo njegove
naloge vključevale spremljanje tekoče
problematike in odpravljanje nevarnih situacij
pri delu v tovarni, generalno nadziranje
zaposlenih, podizvajalcev in napovedanih
obiskovalcev, ali ti upoštevajo varnostno
politiko, uvajanje dobrih, preizkušenih praks
v ostalih tovarnah znotraj Skupine, uvajanje,
izvajanje ter koordinacijo standardov
s področja varstva pri delu skladno s
smernicami in politiko Skupine Lafarge,
vodenje in nadziranje projektov s področja
varnosti in zdravja pri delu ter svetovanje
in sodelovanje pri varnem pripravljanju
delovnega okolja ter delovnih in zaščitnih
sredstev skladno z navodili in pristojnostmi.
Tehnični vodja kamnoloma in vodja varnosti
v tovarni bo sodeloval tudi pri izdelavi,
dopolnjevanju in izdaji priročnikov, pravil in
2011
|
delovnih navodil ter obrazcev za področje
varstva pri delu ter opravljal druga dela v
svojem delokrogu skladno z internimi akti in
standardi po navodilih vodje.
Trenutne aktivnosti tehničnega vodje
kamnoloma in vodje varnosti v tovarni pa so
zbiranje in urejanje ocen tveganja pri delu s
potencialno nevarnimi energijami za potrebe
realizacije standarda HERA (Hazardeous
Energy Risk Assessment), dokončna uvedba
vzvratnega parkiranja vozil na področju
tovarne, pregled varnostne opremljenosti
službenih vozil, viličarjev ter težje gradbene
mehanizacije v skladu s priročnikom,
implementacija ugotavljanja prisotnih
podizvajalcev z identifikacijskimi karticami
z osebno fotografijo (t. i. ID karticami)
ter manjše administrativne, varnostne
posodobitve. 
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 9
NAŠE DELO
Razstavljali smo
Sejma Dom in Megra
Z obiskom naših razstavnih
prostorov na obeh sejmih,
posebej pa na sejmu
Dom v Ljubljani, smo zelo
zadovoljni.
Srečali in pogovorili smo
se s številnimi našimi
obstoječimi poslovnimi
partnerji, hkrati pa smo
prišli v stik tudi s kupci,
ki našega cementa še ne
uporabljajo.
sejem dom
Naša prva predstavitev je bila uspešna.
Ob začetku gradbene sezone smo se letos
prvič predstavili na sejmu Dom, ki je potekal
od 8. do 13. marca na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani in je letos proslavil
svojo 50-letnico.
Sejem Megra
so obiskali tudi predstavniki
države.
(Vir: Spletna stran sejma Megra)
50. mednarodni sejem gradbeništva Dom
je bil največji doslej. Na rekordnih 24.000
kvadratnih metrih razstavnih površin se je
pod sloganom Gradimo skupaj predstavljalo
kar 730 podjetij iz 28 držav. Obiskovalci so
si lahko ogledali pestro ponudbo stavbnega
pohištva, izdelke za notranjo opremo,
urejanje doma in njegove okolice, opremo za
ogrevanje in hlajenje, materiale in proizvode
za gradbeništvo in izdelke, ki tehnično
varujejo, nadgrajujejo ali pa poživijo domove.
Ob sejmu se je odvijal tudi bogat program
različnih aktivnosti. Še posebej velja
izpostaviti brezplačno svetovanje za kar
najširšo javnost, kjer so strokovnjaki ponujali
nasvete glede energijskega varčevanja,
trajnostne in okolju prijazne gradnje,
Po podatkih organizatorja si je sejem Dom
letos ogledalo 52.000 obiskovalcev.
Od 29. marca do 2. aprila pa smo se
tudi letos predstavili na mednarodnem
STRAN 10
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
gradbenem sejmu Megra v Gornji Radgoni,
ki je bil organiziran že štiriindvajsetič. Sejem
je ponujal gradbene materiale, mehanizacijo,
orodja, storitve in izobraževanje.
V primerjavi s prejšnjimi leti je bil sejem letos
nekoliko okrnjen - tako prostorsko, kot po
številu razstavljavcev, kar je vsekakor odraz
krize v gradbeništvu.
Sejem je bil posebej osredotočen na
energijsko varčno gradnjo, les kot
tradicionalni in obenem gradbeni material
prihodnosti ter alternativne, obnovljive in
trajne vire energije.
Vsakodnevno so bila obiskovalcem sejma
po tematskem urniku pa tudi individualno
na voljo energetska in gradbena svetovanja.
Energetska svetovanja so vodili strokovnjaki
Gradbenega inštituta ZRMK v okviru projekta
ENSVET.
Gradbena svetovanja za občane so na
razstavnem prostoru Gradbenega inštituta
ZRMK izvajali strokovni in neodvisni
svetovalci Gradbenega inštituta ZRMK. 
Špela Malovrh
TEKMOVANJE INŽENIRJEV
Tudi letos smo podprli
dogodek društva BEST
Tudi letos je društvo študentov tehnologije in naravoslovja – BEST
organiziralo tekmovanje inženirjev, katerega sopokrovitelj je bilo tudi
podjetje Lafarge Cement.
Tekmovanje je potekalo 1. in 2. marca v Narodnem muzeju Slovenije
na Metelkovi. Ciljna publika so bili perspektivni študentje tehničnih
in naravoslovnih smeri in vsi ostali, ki jih zanima tehnika in imajo vsaj
malo inženirske žilice.
Na tekmovanju je sodelovalo skupaj 19 ekip, ki so jih sestavljali po
štirje študenti. V prvem dnevu so tekmovalci s svojim inženirskim
znanjem sestavljali napravo, ki so jo morali na koncu tudi preizkusiti v
praksi, drugi dan pa so se lotili teoretičnih nalog. Prva je bila povezana
z zagotavljanjem dnevne zahteve po električni energiji od leta 2020
dalje, v drugi nalogi pa so iz danega kombija poskušali teoretično
narediti amfibijsko vozilo.
Z nadebudnimi bodočimi inženirji smo imeli v dodatnem programu
možnost spregovoriti tudi predstavniki podjetij, kar je bila za nas
ISKALI SO OPTIMALNO IN RAZUMNO REŠITEV
Tekmovalci so se preizkusili v delu v skupini, reševanju izzivov in
nenazadnje tudi retoričnih in predstavitvenih spretnostih.
odlična priložnost za spoznavanje potencialnih talentiranih bodočih
sodelavcev.
Organizatorji, pokrovitelji in udeleženci smo bili s prireditvijo in njenimi
rezultati zelo zadovoljni, saj se je še enkrat pokazalo, da ima Slovenija
dobre talente tudi na področju tehnike. 
Iva Dominkovič
PRENOVA GARDEROB
Bolj energijsko varčne, predvsem pa prijetnejše
za zaposlene
V začetku leta smo prenovili ogromne in neprimerne obstoječe
garderobne prostore, ki so bili tudi nefunkcionalno razporejeni, še
iz časov, ko je bilo v tovarni prek 500 zaposlenih. S prenovo smo
želeli združiti koristno s potrebnim. Koristno tako, da maksimalno
privarčujemo z energijo pri ogrevanju (s kurilnim oljem smo ogrevali
celotno zgradbo bazena) in potrebno tako, da zaposlenim omogočimo
dostojne prostore v garderobah.
Po natančnem pregledu objekta in izračunu toplotnih izgub smo
ugotovili, da bi z racionalizacijo garderobnih prostorov letno
privarčevali za toliko sredstev energije, kolikor stane skoraj celotna
investicija prenove (okrog 50.000 evrov).
Garderobe prej
Neugledne in neučinkovite garderobe so bile še iz starih
časov tovarne.
Vodstvo je projekt potrdilo in januarja smo se lotili izvedbe. Pri tem
nam je pomagal najugodnejši izvajalec, trboveljski podjetnik Bojan
Vene.
Od prvotnih prostorov smo izvzeli četrtino površine, kar zadostuje
za potrebe števila zaposlenih. Izvedli smo posamezna gradbena in
obrtniška dela, ki so vključevala tudi kakovostno toplotno izolacijo
sten in stropov. Delno smo obnovili kopalniški del ter tako zagotovili
ugodnejšo mikroklimo v prostoru in s tem preprečili tudi morebitna
prehladna obolenja delavcev. 
Milan Hribšek
82 dvojnih garderobnih omaric je že v uporabi
Dela so izvedena kakovostno, poraba kurilnega olja je bistveno manjša,
nam pa ostaja zadovoljstvo, da smo poleg varčevalnih ukrepov zagotovili
tudi boljše pogoje našim delavcem.
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 11
NAŠE DELO
INDUSTRIJSKA POT PO CEMENTARNI
Vključujemo se v projekt turističnega razvoja
Zasavja
Pričeli smo z izgradnjo industrijske poti po cementarni, ki je pomembna tudi zaradi
vključevanja cementarne v projekt vzpostavitve turističnega razvoja Zasavja.
Pred šestimi meseci smo v trboveljski cementarni pričeli resno
razmišljati o vzpostavitvi industrijske učne poti po cementarni. V
tovarni bi postavili sedem točk, na katerih bi obiskovalcem pobliže
predstavili posamezne procese v proizvodnji cementa.
Na področju organiziranih ogledov proizvodnje imamo v podjetju veliko
izkušenj. Zgolj v zadnjih treh letih si je našo proizvodnjo na organiziran
način ogledalo prek 2.800 obiskovalcev, od katerih jih je veliko prišlo
iz drugih delov Slovenije in celo iz tujine. O vzpostavitvi industrijskega
turizma znotraj cementarne smo veliko dragocenih informacij in
izkušenj prejeli v našem sestrskem obratu znotraj Skupine Lafarge, v
avstrijski cementarni Retznei. Tam so tovrsten projekt izpeljali lani, ob
stoti obletnici njihove tovarne ter ob znatni pomoči deželne razvojne
agencije. Ta je krila polovico stroškov, povezanih z vzpostavitvijo
industrijske poti oz. industrijskega turizma v cementarni.
Kljub težkim časom v gospodarstvu smo se tudi sami odločili za
podoben projekt. Žal na podobno pomoč, kot so je bili deležni kolegi
INDUSTRIJSKI TURIZEM
Novo podvrsto turistične dejavnosti, ki poudarja predvsem trajnostno
naravnanost sodobnega gospodarstva, podpira tudi Skupina Lafarge.
iz cementarne Retznei, v Trbovljah ne moremo računati, zato smo
primorani celoten projekt financirati sami. Zaradi izredno težke
situacije v gradbeništvu, smo bili prisiljeni načrtovano učno pot
stroškovno optimizirati, ob tem pa kljub vsemu ohranjamo bistvene
dele in sporočilnost poti.
V podjetju menimo, da bo tovrstna pridobitev dobrodošla ne le za
cementarno, temveč za celotno Zasavje, saj bo hkrati poživila turistično
ponudbo naših krajev. Za uspešno izvedbo projekta bo poskrbela
skupina naših zaposlenih, strokovnjakov na predstavljenih področjih
proizvodnje cementa. Pri projektu bomo uporabili betonske elemente
partnerjev trboveljske cementarne, za informacijske elemente ob
turistični industrijski poti pa bo poskrbelo lokalno, zasavsko podjetje.
Industrijsko pot po tovarni želimo dokončati v juniju 2011. Aktivni
bomo tudi pri promociji vzpostavljene poti, saj želimo, da Zasavje
in širša Slovenija spoznata naše kraje v lepši luči. Za projekt vlada
veliko zanimanje med slovenskimi srednjimi šolami in fakultetami,
med podjetji, ki bi si želela ogledati cementarno, ter tudi turističnimi
agencijami, ki bi z ogledom cementarne popestrile izlete v Zasavje.
V prihodnji številki bomo podrobneje predstavili že zgrajeno pot po
cementarni, od podrobnega spoznavanja procesov v kamnolomu,
pa vse do končnega izdelka – cementa. Čez dober mesec ste torej
vabljeni na ogled cementarne, kakršne še ne poznate, kot tudi
Zasavja! 
Turizem v Trbovljah
INDUSTRIJSKA POT PO CEMENTARNI
Industrijsko pot po cementarni so ob svoji 100-letnici lani uredili tudi v
avstrijski cementarni Retznei.
STRAN 12
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Občina Trbovlje je prevzela iniciativo za koordinacijo
aktivnosti pri oblikovanju strategije turizma v občini in v ta
namen, na pobudo podžupanje Tatjane Jevševar, pripravila
sestanek v sredo, 13. aprila. Cilj sestanka je bil dogovor
o načinu dela koordinacije, o vlogi posameznega akterja,
izmenjava idej in začrtanje poti razvoja turizma v našem
kraju. Podžupanja je pozvala sodelujoče, med njimi tudi
predstavnika cementarne, da po sestanku pripravijo svoj
nabor aktivnosti, ki bi jih lahko prispevali v nabor celostne
ponudbe.
Idej je veliko, pa tudi stanje na področju turizma v Trbovljah
se počasi izboljšuje. Poleg dobro obiskanih okoliških vrhov so
se stvari začele premikati tudi drugje. Tako bo predvidoma v
juniju svoja vrata odprl Hostel Mladinskega centra Trbovlje,
ki bo ponudil še kako dobrodošle prenočitvene kapacitete,
in to ob številnih drugih aktivnostih, ki jih bo nudil mladim.
Izpostaviti velja tudi dobro delo Zavoda za kulturo Delavski
dom Trbovlje, Zasavskega muzeja Trbovlje, ter Turističnega
društva Trbovlje.
Veseli tudi ideja, da bi se izmed ponudnikov industrijskega
turizma cementarni v Trbovljah v prihodnje pridružili
še podjetji RTH (Rudnik Trbovlje Hrastnik) in TET
(Termoelektrarna Trbovlje).
Član društva je lahko vsak upokojeni
delavec Cementarne, tudi tisti, ki
je bil pred upokojitvijo na čakanju.
Pridruženi član je lahko upokojeni
zakonski partner oziroma partner
v trajni ekonomski skupnosti
upokojenca Cementarne.
Naši nekdanji zaposleni
Zdaj v društvu upokojencev
Cementarne Trbovlje
Letos mineva že 135 let od rojstva naše
cementarne. V tem času so številne
generacije pomembno prispevale k razvoju
trboveljske cementarne, za kar smo hvaležni
tudi tisti, ki smo v tem podjetju zaposleni
danes.
Del te hvaležnosti smo želeli v letošnjem
letu izpostaviti tudi z ustanovitvijo Društva
upokojencev Cementarne. Z ustanovitvijo
društva želimo v podjetju še dodatno
izboljšati sodelovanje z našimi spoštovanimi
upokojenkami in upokojenci, obogatiti naša
druženja in popestriti čas, ki ga bomo preživeli
skupaj. Največjo pozornost bomo namenjali
prav druženju članov. Tako se bomo v
prihodnje podali na kakšen izlet, kulturno
prireditev, pripravili delavnico … Skratka, v
društvu bo poskrbljeno za druženje, fizično
kondicijo ter predvsem za dobro voljo.
Član društva je lahko vsak upokojeni
delavec Cementarne, tudi tisti, ki je bil pred
upokojitvijo na čakanju. Pridruženi član je
Izvolili smo že tudi predsednika društva
Predsednik društva je Franc Simnovčič (na
sredini).
veliko zanimanje
Prvega srečanja se je udeležilo 85 nekdanjih
zaposlenih.
lahko upokojeni zakonski partner oz. partner
v trajni ekonomski skupnosti upokojenca
Cementarne.
po vrsti pa smo še aktivni zaposleni, ki smo
na srečanju sodelovali, prejemali čestitke
za spodbudo k povezovanju v društvo.
Pogovarjali smo se v glavnem o delovanju
društva, o njegovih predstavnikih, prostorih
ter še o marsičem drugem, kar se bo dogajalo
v društvu. 
Z bodočimi člani društva upokojencev smo
se srečali v ponedeljek, 18. aprila 2011 v
Delavskem domu Trbovlje. Nad odzivom
naših nekdanjih sodelavk in sodelavcev smo
bili navdušeni. Zbralo se jih je 85, kar od vseh
Prvi sestanek
Slavčkova soba trboveljskega delavskega doma
je bila polna.
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 13
NAŠI LJUDJE
Naši jubilanti
(od januarja do aprila)
10 let dela:
Sašo Tomažič
20 let dela:
Marko Štrovs
30 let dela:
Janez Dolinšek
Jubilantom iskreno čestitamo!
Čestitke srečnim staršem
kukamo v vaš predal
Vsem staršem želimo, da bi jim male
nadobudnice prinesle obilo srečnih trenutkov,
čeprav bodo vmes gotovo tudi tisti malo bolj
navihani. 
Morda tudi v žep

Rešitev nagradne križanke iz prejšnje
številke LC tima:
Srečne dni v Novem letu vam Lafarge
želi
LENA LEDINEK
18. februarja 2011 je na svet privekala Lena.
Čestitamo očetu Sebastjanu Ledineku.
Nagrado prejmejo:
Tokrat smo z obiskom in fotoaparatom
potrkali na vrata naše računovodske službe.
V predalu Aleša Medveška smo naleteli na
kar nekaj zanimivih drobnarij. Poleg res
ostrih in dolgih škarij ter žepnega noža – kar
nas je že malo zaskrbelo – smo odkrili tudi
žogico za sproščanje napetosti, ki jo – upamo
– Aleš pridno uporabi, kadar mu številke
povzročajo preglavice. Našo pozornost pa je
pritegnila tudi prava kubanska cigara, ki mu
jo je s potovanja prinesla njegova nadrejena
sodelavka v zahvalo, ker je prevzel njeno delo
in si je lahko brez slabega občutka privoščila
oddih. 
1. nagrada: pulover s kapuco Lafarge
Fatima Mešić, Trg revolucije 15, Trbovlje
2. nagrada: polo majica Lafarge
Joža Pečarič, Ul, Sallaumines 10/a,
Trbovlje
Eva Prnauer, Žabjek 28, Trbovlje
AJDA VODEB
30. marca 2011 se je rodila Ajda. Čestitke očetu
Jerneju Vodebu.
3. nagrada: termo skodelica Lafarge
Jaša Hrovat, Cankarjev trg 20, Zagorje
Melhijor Hercog, Novi dom 33 a, Trbovlje
Mirko Koritnik, Mali Cirnik 12/b, Šentjanž
Aleš Medvešek
Ni kadilec, zato cigara ostaja na varnem v
njegovem predalu.
Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo!
teja dornik
7. marca 2011 je na svet privekala Teja. Čestitke
mami Petri Kajič.
ANKETA
Pred nami so prazniki. Letos velikonočnim sledi dan boja proti okupatorju in potem bodo tukaj že prvomajski. V tokratni
anketi nas je zanimalo, kako jih boste preživeli, pa tudi kako sicer proslavljate te praznike, namenjene delu in delavcem. So
vrednote, ki jih praznik simbolizira, še dovolj žive med nami?
Sonja Berčon, vodja prodajne pisarne:
Magda Klopčič, knjigovodja:
»Moje mnenje je, da si praznik dela zaposleni res
zaslužimo. Lahko si privoščimo malo sprostitve
v naravi, ko se po dolgi zimi obetajo lepi dnevi.
Upam, da bomo na vsesplošno situacijo pozabili
in se čili in zdravi vrnili spet v službo. Te praznike
rada preživim z družino, pa tudi kres prižgemo.«
»Ko so bili otroci še manjši, smo za te praznike
radi kam odpotovali. Zdaj gremo vsak po
svoje. Letos pa – ker se pripravljamo na nek
posebni dogodek – bom proste dni izkoristila za
priprave. Se pa držim tega, da za prvi maj, ko je
praznik dela, res ne delam, ampak se udeležim
prvomajskega praznovanja.«
Etbin Marin, inšpektor v vzdrževanju:
Gavro Markuljević, servisni delavec:
»Tradicija delavstva po mojem mnenju umira. V
dokaz temu je bil tudi vse slabši obisk občinske
prireditve s kresovanjem v Trbovljah pretekla
leta. Sam sem se kresovanja udeleževal v
okviru strelskega društva, letos pa bom proste
dni izkoristil za delo doma.«
STRAN 14
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
»Lepo je, da so prvomajski prazniki dela prosti
dnevi. Pri nas velja ta navada, da se zberemo
ob kresu. Pride tudi sin, ki igra kitaro, pa njegovi
prijatelji. Skupaj sedemo k ognju, kaj zapojemo
in seveda tudi kaj dobrega pojemo, saj nam
navadno dela družbo žar.«
Roman Petelin
Novosti iz sindikata
Javljanje iz Beočina
V Beočinu sem deset mesecev. Začetek je
bil malo težak, kakor je pač vsak začetek,
vendar delo poteka vse bolje in bolje. Tukaj
opravljam podobne naloge kot v Trbovljah, le
da je razlika v velikosti tovarne. Kapacitete
tovarne so več kot trikrat večje od trboveljske,
sama geometrija cementarne v Beočinu
pa je neprimerljiva s Trbovljami. Obhod
tovarne traja več kot uro, pa pri tem vidiš
samo najnujnejše. Med zanimivostmi, ki so
me navdušile, bi omenil pristanišče na reki
Donavi. Prek pristanišča dobivamo precejšen
del materialov in goriva, kar raztovarjamo s
pristaniškim žerjavom.
V beočinski cementarni sem odgovoren za
delo kamnoloma, proizvodnje, infrastrukture
in odpreme. Velik poudarek je na čistoči
v tovarni, za kar poskrbijo fantje z oddelka
infrastrukture z nenehnim čiščenjem tovarne
s cestnim pometačem. V proizvodnji je skupaj
zaposlenih 128 delavcev. Poleg njih sodeluje
cementarna s še okoli 25 pogodbenimi
izvajalci, ki jih najame, kadar tovarna
obratuje.
Čeprav je delo podobno kot v Trbovljah, se
vseeno zelo razlikuje. Tukaj se srečujemo s
povsem drugačnimi problemi kot v Trbovljah.
Eden od teh je priprava in sušenje surovine.
Beočin ima eno najbolj zapletenih linij za
sušenje surovine, saj je vlaga vhodnih surovin
tudi do 25-odstotna.
O aktualnem dogajanju na
zboru delavcev
Beočin slovi kot tovarna za razvoj kadrov, zato
je fluktuacija ljudi na vodilnih mestih zelo
velika. Tu se razvijajo tudi kadri za bodoča
delovna mesta v Rusiji po programu Sputnik.
V marcu je naš kolega prevzel vodenja
proizvodnje v ruski tovarni Korkino. Drugače
pa smo zelo zanimiva druščina – kombinacija
mladosti, energije in izkušenosti. Glede na
dobre rezultate tovarne mislim, da je to dobra
kombinacija.
Živim v Novem Sadu v stanovanju ob Donavi.
Do Beočina imam približno 20 minut vožnje.
Med vikendi poskušam obiskati družino
ali pa družina obišče mene. Ko ob koncu
tedna ostanem v Srbiji, izkoristim čas za
spoznavanje države. Med drugim sem s
sodelavci tudi smučal na Kopaoniku. Živel
sem v zmotnem prepričanju, da smo samo
Slovenci smučarski narod. Smučišče na
Kopaoniku je odlično.
V prostem času s sodelavci rad igram
košarko. Moram priznati, da jo zelo obvladajo,
ampak pravijo, da je pomembno sodelovati ...
Edina stvar, ki mi še povzroča precejšnje
težave, je cirilica. Na srečo jo v tovarni ne
uporabljajo, tako da mi težave povzročajo bolj
imena mest in ulic, pri čemer pa si pomagam
s satelitsko navigacijo. 
V prvem trimesečju smo se predstavniki
sindikata kar nekajkrat sestali. Dvakrat
smo sklicali tudi zbor delavcev, kjer je
vodstvo informiralo zaposlene o vseh
aktualnih zadevah in seveda o načrtih
poslovanja za letos.
Sodelovanje s
prostovoljnimi gasilci
Na povabilo naših prostovoljnih gasilcev
smo se udeležili njihovega Občnega
zbora, kjer je bilo prisotnih tudi nekaj
visokih gostov. Kljub vse manjšemu številu
zaposlenih v tovarni in vse večjih zadolžitev
posameznikov, nekateri še vedno s
srcem in močno voljo uspevajo gasilsko
društvo voditi tako, da v svojem prostem
času sodelujejo na raznih prireditvah in
tekmovanjih, čeprav tudi za društvo niso
rožnati časi. Sindikat je mnenja, da bi
lahko tudi z našimi gasilci na nekaterih
področjih sodelovali in jim tako pomagali,
da lažje prebrodijo te težke čase.
Smučanje odpadlo, obeta se
dvodnevni izlet poleti
Čeprav smo vložili kar nekaj truda v
organizacijo smučarskega izleta, je
ta najprej odpadel zaradi previsokih
temperatur, drugič pa zaradi hudih
pritiskov javnosti in medijev na našo
tovarno, zaradi česar med zaposlenimi ni
bilo prave volje za smučanje. Prihranjeni
denar nameravamo porabiti za dvodnevni
izlet v poletnem času.
Pozdrav bolnim zaposlenim
Kot vedno pa tudi tokrat pošiljamo
lepe pozdrave našim zaposlenim, ki so
trenutno v bolniškem staležu in jim želimo,
da čim prej ozdravijo in se vrnejo na delo.
Zavedamo se, da dokler smo zdravi,
premalo cenimo zdravje, ki je osnova za
normalno funkcionalnost človeka.
Dan žena v tovarni
Kot vsako leto smo tudi letos ob dnevu
žena organizirali in skromno obdarili
vse naše zaposlene ženske, ki so jih s
kratko predstavo razveselili predšolski
otroci, tokrat tudi prav lepo našemljeni.
Upamo, da so bile naše zaposlene ženske
zadovoljne s predstavo in skromnim
darilom. 
Etbin Marin
CEMENTARNA BEOČIN
Foto: Nebojša Živić
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 15
NAŠE POVEZAVE
AKCIJA POSVOJIMO DREVO
Ob svetovnem dnevu Zemlje
SKRB ZA DREVO
Mladi iz Trbovelj bodo v prvih tednih po zasaditvi
skrbeli za svoje drevo in spremljali njegovo rast.
V tednu, ko obeležujemo svetovni dan Zemlje,
smo v sodelovanju s turističnim društvom
Trbovlje pripravili zanimivo okoljsko akcijo.
Povabili smo trboveljske osnovnošolce, ki so
na območjih našega kamnoloma Plesko v
Trbovljah, kjer smo s pridobivanjem surovine
prenehali, zasadili 350 dreves. Akcijo smo
poimenovali Posvojimo drevo, saj želimo,
da bi mladi v prvih tednih po zasaditvi tudi
skrbeli za svoje drevo ter spremljali njegovo
rast.
FOSILNE SLEDI (ihnofosili)
Fosili v tršem spodnje-litavskem apnencu so
nekoliko redkejši. V rjavkastem badenijskem
kalkalernitu pa se pogosto pojavljajo sledi
lazenja (ihnofosili), litotamnije, luknjičarke, koščki
mehkužcov in mahovnjakov, najdejo pa se tudi
iglokožci.
Akcija sovpada z mednarodnim letom
gozdov. Sajenje dreves je potekalo ob pomoči
strokovnjakov, med zasajenimi vrstami pa
so bile lipe, divje češnje, breze in akacije.
Večinoma cvetoča drevesa bodo hkrati
pripomogla k lepši okolici ter nudila življenjski
prostor žuželkam in pticam.
V letošnjem letu bomo v kamnolomu zasadili
skupno kar tisoč dreves. S tem bomo dodatno
zmanjšali vpliv pridobivanja surovine na
naravno okolje: zmanjšala se bosta prašenje
in erozija, rastlinam in živalim pa bo
omogočeno novo življenjsko okolje. 
REGULARNI MORSKI JEŽEK
Med najdbami morskih ježkov iz teh plasti
prevladujejo iregularni morski ježki rodu
Spatanagus in regularni morski ježki rodu
Psammechinus.
PREDSTAVITEV PROJEKTA
Projekt sajenja dreves podrobneje predstavljamo
mimoidočim na petih točkah ob kamnolomu
Plesko.
SAJENJE DREVES
Ob pomoči strokovnjakov smo sadili lipe, divje
češnje, breze in akacije.
KAMNITI JEDRI ŠKOLJK
Podobno velja za plasti sivkastega laškega
laporja, kjer so precej pogosta tudi manjša jedra
školjk in med najdbami iglokožcev prevladujejo
iregularni morski ježki rodu Spatangus.
Trbovlje z okolico velja za
eno najbogatejših nahajališč
miocenskih in oligocenskih
fosilov v Sloveniji, k čemur so
veliko pripomogli kamnolom in
odprti kopi premogovnih plasti,
ki še dandanes odkrivajo nove
plasti in fosile. Zaradi informacij,
ki jih fosili prinašajo s seboj, so
neprecenljivi. Tega se v podjetju
Lafarge Cement zavedamo
in želimo s postavitvijo zbirke
fosilov ohraniti našo geološko
dediščino.
STRAN 16
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
FOSILI SLOVENIJE
Fosilna bogastva kamnoloma Plesko
V našem kamnolomu Plesko se po podatkih ekipe Fosili Slovenije,
ki je v njem raziskovala fosilna bogastva, skriva kar precej zanimivih
ostankov zgodovine. Že po nekaj korakih so raziskovalci naleteli na
dokaze, da je deželo na sončni strani Alp zalivalo Panonsko morje,
saj so našli fosile školjk, ihnofosile, fosilne borovnice, morske ježke ...
»Našteli smo vsaj štiri različne vrste
morskih ježkov (rodu Schizaster,
Spatangus, Psammechinus, Scutella),
ki pa jih bo potrebno še natančneje
določiti,« so povedali raziskovalci.
kamnito jedro
KALCIT
Med najdbami prevladujejo tudi ostrige in kalcit. V subtropskem morju zagorskega zaliva so
seveda plavale tudi ribe, kar dokazujejo najdbe ribjih zobkov, t.i. fosilnih borovnic. Omenimo le
še dve izjemni najdbi: klešče rakovice (T. carniolica) in iregularnega morskega ježka (Scutella
sp.), ki pa še čakata na natančno določitev.
Fosili so dobro ohranjeni, saj sta lapor in
apnenec, glavni surovini za proizvodnjo
klinkerja, ki ju pridobivamo v kamnolomu,
geološko relativno mladi kamnini (stari
okoli 10 do 30 milijonov let). Miocenske
kamnine na območju hriba Poklon nad vasjo
Plesko sodijo med terciarne plasti laškozagorskega sinklinorja in ležijo nad soteškimi
premogovnimi plastmi. Slojevitost sinklinale
pa je delno razvidna predvsem v etažah
kamnoloma.
V obdobju oligocena je v naših krajih vladala
ugodna tropska klima, nastala so jezera in
močvirja z bujno močvirsko vegetacijo, ki je
bila podlaga nastanku premoga. Iz tistega
obdobja so bili v premogovnem sloju Trbovelj
in okolice najdeni tudi ostanki močvirske
svinje, tapirja, morske krave, želv, krokodila
in fosilni ostanki tropske vegetacije.
Proti koncu oligocena, pred okrog 30 milijoni
let, se je verjetno že tako močna erozijska,
tektonska in vulkanska aktivnost še okrepila.
V obdobju miocena je morje prodrlo globoko
proti zahodu, v notranjost današnje Slovenije.
Obala je bila zelo razčlenjena, morje je segalo
v dolgih ozkih zalivih proti zahodu vse do
Ljubljanske kotline. Peščeni sedimenti so
nastajali v zelo plitvem morju, ob deltah
rek, lapornati pa v malo globljem. Na obalno
morje kažejo otoki litotamnijskega apnenca
in morska flora ter favna (korale, morski ježki
itd.). Vulkanska aktivnost se je v obdobju
miocena počasi umirila. Posledično je klima
v miocenu postala hladnejša, na kar lahko
zopet sklepamo po flori in favni (fosilni
ostanki borovcev, lovorjev, hrasta, kostanja,
breze itd.). Namesto tropskega podnebja je
v naših koncih v tem obdobju prevladovalo
večinoma subtropsko podnebje. Po tem
ocenjujemo, da je pred 15 do 30 milijoni let
v okolici Trbovelj prevladovala klima, s plitvimi
in malo globljimi zalivi šelfnega morja, ki bi jo
še najlažje primerjali s plažami na današnjih
Kanarskih otokih ali Maldivih. 
Pridobivalni prostor kamnoloma
Plesko obsega 82 hektarjev, od
katerih je že skoraj polovica v
fazi pridobivanja. Podlago laškim
laporjem tvori na zahodni in
severozahodni meji kamnoloma
litotamnijski apnenec. Po
najnovejših raziskavah so zaloge
laporja v kamnolomu ocenjene na
69 let, zaloge apnenca pa na 135
let pridobivanja.
zob morskega psa
KAMENO JEDRO ŠKOLJKE
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
ODTIS ŠKOLJKE
|
STRAN 17
NAŠE POVEZAVE
NAŠ POSLOVNI PARTNER
V letu 2011 SAM d.o.o. Domžale
izstopa iz skupine Topdom in začenja
samostojno pot, podobno kot je
pionirsko začel samostojno pot pred 20.
leti Anton Sedeljšak. S 30 milijoni evrov
letnega prometa in petimi prodajnimi
enotami tudi samostojno podjetje SAM
predstavlja enega največjih zasebnih
tehničnih trgovcev v Sloveniji.
DODAT N E I N FO R M AC I J E
SAM d.o.o. Domžale,
Preserska cesta 1, Zg. Jarše,
1235 Radomlje
Tel.: 01/ 72 98 800
Fax: 01/ 72 98 832
[email protected]
www.sam.si
KAKOVOST IN USPOSOBLJENOST
S kvalitetnim prodajnim programom
in visoko usposobljeno prodajno ekipo
ostaja SAM kvaliteten partner svojim
kupcem; obrtnikom in individualnim
kupcem, ter dobaviteljem.
STRAN 18
|
Podjetje SAM
Podjetje SAM Domžale je pred dvajsetimi leti
ustanovil lastnik Anton Sedeljšak, ki se je ob
takratni sprostitvi zakonodaje in splošnem
razmahu podjetništva tudi sam pogumno
odločil stopiti na samostojno pot. Podjetje
se ves čas ukvarja s prodajo gradbenega
materiala obrtnikom in individualnim
kupcem. Tekom let je bil prodajni program
razširjen še z orodjem, železnino, keramiko,
elektro in vodovodnim materialom ter izdelki
za vrt.
Razvojno prelomno je bilo leto 1995, ko
je podjetje s partnerjem odprlo dodatno
prodajno enoto v Latkovi vasi pri Celju,
obenem pa je Anton Sedeljšak povezal pet
sorodnih zasebnih podjetij v skupino, ki je
ustanovila podjetje Mreža trading. Novo
podjetje je izvrševalo nabavno funkcijo za
vseh pet podjetij, kar je omogočalo bolj
konkurenčne pogoje in je botrovalo izjemno
hitri nadaljnji rasti.
Od tu naprej je Anton Sedeljšak vzporedno
razvijal dve podjetji. Lastno podjetje SAM
je pospešeno odpiralo nove prodajne enote
po Sloveniji in širilo maloprodajno mrežo ter
oskrbo obrtnikov z gradbenim materialom,
družba Mreža trading pa je razvijala nabavno
funkcijo za celotno skupino, ki je prav tako
rasla, tako po prometu, kot tudi po številu
vključenih partnerjev.
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Odpiranje prodajnih enot se je v podjetju
SAM nadaljevalo leta 1998 s prodajno enoto
v Stranjah pri Kamniku, 2001 v Nazarjah
in 2004 v Trbovljah. Vmes je podjetje SAM
od partnerja odkupilo prodajno enoto v
Latkovi vasi in leta 2004 začelo s prenovo in
širitvijo svojih prodajnih enot. Leta 2004 se
je sedež podjetja iz Domžal preselil v Jarše
pri Domžalah, in sicer v novozgrajeni prodajni
center s 3000 m2 prodajnih površin. Selitvi
sedeža podjetja je v letu 2007 sledila gradnja
in otvoritev popolnoma novega prodajnega
centra v Trbovljah in leta 2008 prav tako
popolnoma novega prodajnega centra v
Nazarjah.
Vzporedno je potekal tudi razvoj podjetja
Mreža trading, ki se je leta 2003 preimenovalo
v podjetje Topdom in začelo svojo nabavno
funkcijo nadgrajevati s prodajno in
marketinško dejavnostjo ter širitvijo na trge
bivše Jugoslavije. Leta 2010 je skupina
Topdom štela že 18 podjetij, vedno bolj pa
je postajalo jasno, da po naboru prodajnega
asortimana in kakovosti prodajnih centrov
ne more več slediti razvoju podjetja SAM.
Zato v letu 2011 podjetje SAM izstopa iz
skupine Topdom in začenja samostojno pot,
podobno kot jo je pionirsko začel pred 20. leti
Anton Sedeljšak. S 30 milijoni evrov letnega
prometa in petimi prodajnimi enotami tudi
samostojno podjetje SAM predstavlja enega
največjih zasebnih tehničnih trgovcev v
Sloveniji. 
Križanka
Rešitev nagradne križanke št. 01/2011:
Ime in priimek:
Naslov:
SESTAVIL:
DAMJAN
KOVAČ
STAR,
ČASTITLJIV
MOŽ
DIREKTOR
HOLDINGA
LAFARGE
STRABAG
MANJŠA
KOLIČINA
KAKŠNE
ZAČIMBE
VREDNOSTNI
PAPIR ZA
DOLOČEN
ZNESEK
10
DEL S
ŠČIPANJEM
ODSTRANJ.
PREDMETA
NAJVEČJA
AZIJSKA
KOPNA
ŽIVAL
NAJMANJŠI
OSNOVNI
DELEC V
FIZIKI
1
ESTONSKI
NOG. DRŽ.
REPREZENT.
JÄÄGER
JEZIK NA
PAPUI NOVI
GVINEJI, IND.
REKA
POLJSKA REŽISERKA
PETELINSKI IN
KNJIŽEVNIČARKA SZELBURG
- ZAREMBINE
SIBIRSKI
VELETOK
(OLENYOK)
26
AM. FILMS.
KOMEDIJA
(The House
Bunny)
SREDIŠČE
VRTENJA
ODMEV, JEK
NEM. SMUČ.
(MARTINA)
11
TEMNOPOL.
AM. PEVKA
5
8
MESTO NA
SEV. ŠKOT.
INTERNIRANEC
NAVIDEZNO
RESNIČNA
PRIPOVED
JUŽNOAM.
TEŽKOMET.
SKUPINA
IZ ČILA
GR. BOG.
ZEMLJE
20
VER. POSVEČENEC
UMETNIŠKA
STVARITEV
AKVARIJSKA
RIBICA
21
REČNI BOG V
GR. MIT.
BELG. ODVETNIK IN POLITIK (Auguste 1844-1880)
BIVŠI
AMERIŠKI
PEVEC
ASTLEY
AM. IGRAL.
WATKINS
BOLG. PIS.
CANETTI
NEM. MODNI
KONCERN
13
CESTNI
ODVODNJEVALNI
OBJEKT
25
ROBERT
ERLACHER
2
REGIJA V
KAMERUNU
FIN. MESTO
EKENAS
JUŽNOSLOV.
MOŠKO IME
ŠP. VERIGA
HOTELOV
17
GERMANSKI BOG
PLODNOSTI IN OBILJA
MEDVEDEK
(OTROŠKO,
LJUBKOVALNO)
JAVNI
POZIV
6
TUR. KRAJ V
TURČIJI
CLAUDIA
CARDINALE
ENOTA V
RAČUNALN.
YUVONNE
BROOKS
HEROJ
IVO RIBAR
18
27
EVROPSKA
UNIJA
4
9
ŠPANSKO
VELEMESTO
29
ČEHOVA
OLGA
ANTIČNI
PREBIVALCI
PELOPONEZA
ŠERBEC
UROŠ
FIATOV
MODEL
AVTOMOBILA
3
RUSKI
VLADAR
14
NENADEN,
HUD
PRETRES
23
28
TIP RAČUN.
DATOTEKE
HVALNA
PESEM
24
JAPONSKO
MESTO NA
OTOKU
ŠIKOKUJU
ZNAMKA IN TOVARNA
OROŽJA IZ ARGENTINE
12
SREDIN ALI
SOBOTNI
SEMENJ,
TRG
16
ZNAK ZA
NATRIJ
AM. ZVEZ.
DRŽAVA
19
MESTO V HRVAŠKEM
OBALNEM ZALEDJU
BOGINJA V
GRŠKI MITOLOGIJI,
NAJSTAR. HČI
OKEANOSA IN
TETIS
HVALNA
PESNITEV
ŠERBEC
UROŠ
ŠKODLJIV,
PODGANI
PODOBEN
GLODAVEC
OGNER
ERVIN
VEČJA,
DOMAČA
ŽIVAL Z
ROGOVI
15
PREBIVALCI
ENE BIVŠIH
SOVJETSK.
REPUBLIK
PRIPOMOČEK
ZA ČESANJE
LCTim
ČETRTA
NAJMANJŠA
FRANCOSKA
POKRAJINA
Z GLAVNIM
MESTOM
STRASSBOURG
DRŽALO
ZA ROKE
NA KAVČU,
FOTELJU
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in jo do vključno
31. 5. 2011 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite po
pošti na naslov:
14
7
GL. MESTO
ŠVICARSK.
KANTONA
AARGAU
15
22
16
V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa
lahko sodeluje le z eno križanko.
Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo
izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s
praktičnimi nagradami.
Uredništvo LC Tima
Lafarge Cement d.o.o.
Kolodvorska 5, 1420 Trbovlje
Pripis: Za nagradno križanko
Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji
številki časopisa LC Tim.
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 19
S
Spremenjena
j
sestava zidarskega cementa zagotavlja
enostavnejšo uporabo pri zidanju in izdelavi ometov.
Dodatna novost: prenovljena embalaža.
Nova embalaža vsebuje ročaj za lažje prenašanje vreče in navodila za uporabo. Zidarski
cement je na voljo v lažjih, 20-kilogramskih vrečah, ki pripomorejo k večji varnosti in
varovanju zdravja uporabnikov.
Spremenjena sestava zidarskega cementa izboljša obdelavnost in zmanjša krčenje malte.
Upoštevali smo tudi okoljski vidik: izdelek ima nižji odtis CO2 kot konkurenčni izdelki.
www.lafarge.si