Izdelava energetskih izkaznic! POPUSTI do 25%
Februar 2015 • Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA 183 O! NOV Izdelava energetskih izkaznic! nepremičninsko posredovanje, projektiranje, geodetske storitve, pravne stroritve Oranžna jeklenka samo 20,50 € Jeklenke drugih barv so 1€ dražje. POPUSTI do 25% •PVC in ALU okna in vrata • Zimski vrtovi • Panoramske stene Popust velja do 31. 3. 2015 DOBAVA V 15 DNEH. www.mke.si [email protected] . e at edi no) m te im a j vi S om a n oto o! n st g vaj po pu na šte ku po iji ( ne se % ac e 10 avr sti s t u es op 0 vr P 04 l.: te Bogat izbor mehiške hrane + testenine, pizze, solate, … Vsak dan sveže malice pon.-pet. 10.00 - 22.00 sob.,ned., prazniki 12.00 - 22.00 8 88 Mehiška restavracija, Karantanska 8, 1230 Domžale 3 88 www.gorjan.com [email protected] Tomaž Horvat, s.p., Gora 13, 1218 Komenda, 01 / 83 43 666 Nudimo vam pizze, zrezke, solate, sladice, jedi z žara (čevapčiči, pleskavice, leskovački roštilj …) www.mexicana.si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27 T: 01/540 85 20 M: 041/627 068 Oglasi Ste nezadovoljni z odzivnostjo in strokovnostjo vašega računovodje? Prevečkrat ostanete brez pravočasnih in strokovnih odgovorov? Dobrote na dom ali v službo! za vas imamo rešitev: Podjetje za računovodske, finančne in davčne storitve Frana Albrehta ul. 4, 1241 Kamnik Vsak delovnik do 14h lahko tudi ! malica pride k vam [email protected], 040 70 40 56 • Strokovnjakizlicencami:preizkušeniračunovodja,preizkušeni davčnisvetovalec,preizkušeninotranjirevizor • Zavarovanastrokovnaodgovornost • Razpoložljivosttudivpopoldanskemčasu Specializirani tudi za MALICE SOLATE PICE SLADICE Svetovanjepriustanavljanjupodjetij,društevins.p.-jev Pripravazakonskopotrebnihpravilnikov,sklepovterpogodb Izvedbostatusnopravnihpreoblikovanj(pripojitve,oddelitve,...) Izdelavakonsolidiranihračunovodskihizkazovinporočil Pripravopodjetjanarevizijskiindavčnipregled in Sodelovanjezrevizorjiininšpektorjipridavčnipregledih Individualnaizobraževanja 1 11 1 9 2 01 7 Dostava od ponedeljka do petka na dom ali vaše delovno mesto: 01 729 11 11, 041 888 368 Delovni čas: pon-pet 9h – 22h sobota, nedelja in prazniki 12h – 22h Oglejte si tedensko ponudbo na www.gostilna-spajza.si ENERGO OPTIMA d.o.o., Blatnica 1, 1236 Trzin Poslovni prostori: Brodišče 18, 1236 Trzin [email protected], t: (01) 562 11 10 [email protected], m: 051 314 026 www.energo-optima.si Vrhunske toplotne črpalke zrak - voda Vrhunske toplotne črpalke voda - voda, zemlja - voda ® Japonska Nemčija SUBVENCIJA EKO SKLADA Tehnične rešitve • Dobava in montaža • Izvedba strojnih instalacij za celoten objekt Kamniške novice 2 Februar 2015 Martina Jagodic s.p. • • • • • • • Kako je dobra bolezen Za vsako bolezen rož‘ca raste, so dejale naše babice. Kaj bi z rožicami! Danes za vsako zdravstveno težavo, majhno ali še malo manjšo pa še celo za tiste, ki sploh ne obstajajo, obstaja tabletka. Sodobni človek je postal tabletoman. Instant življenje pač zahteva instant rešitve! Boli me grlo – pošpricam, imam glavobol – tableta proti bolečini, ne počutim se dobro – sirup za krepitev imunskega sistema, živčna sem – tabletka. Ljudje se ne sprašujemo, zakaj, kje tiči vzrok, kaj nam telo pravzaprav sporoča. O, ne, raje se posvečamo posledicam in jih, seveda čim hitreje in s čim manj truda, odpravljamo. Ali nas v to sili družba, delo, življenje in tako popularno pomanjkanje časa ali je vse našteto zgolj pragmatičen izgovor? Izogniti se bolečini in bolezni pa pika! Dokler gre! In gre kar dolgo časa, saj smo ljudje vzdržljive živali. Ena sama mala tabletka nam še manjka pa bo človeštvo zmagalo. Ta ni povezana z boleznijo, ampak z najbolj opevano vrednoto zadnjega časa – srečo. Mogoče z iznajdbo take tablete ne bomo več rabili večine ostalih? Sama pa težko vzamem tableto ali kakršenkoli drug pripomoček za lajšanje težav. Držim se načela, da mi telo poskuša nekaj povedati. Ne smem ga kar takoj utišati. Saj poslušam ga potem tako ali tako (skoraj) nikoli. »Ranjene živali gredo pač naprej. Ali jih pobere.« (Boštjan Videmšek, Ultrablues) S tem se strinjam … Je pa res, da ta misel velja bolj za ženske živali, čeprav jo je zapisal moški. Moška žival se preprosto zavleče v posteljo in jamra do onemoglosti pa joka in stoka, ker, pozor!: v zgodovini človeštva še ni bilo tako groznega prehlada/viroze/poljubno vstavi, kot ga/jo ima on! »Prejšnji teden si se ti takole počutila, draga? Ne, pri meni je huje. Veliko huje! Lahko skuhaš še malo čaja?« Že celo leto 2015 se v meni nekaj packa. Če ne teče iz nosa - boli grlo, če ne kašljam – boli glava, enostavno rečeno - sem bolan. Pa sem res? Je prehlad oz. slabše počutje že bolezen? Če me boli hrbet, ker sem prehitro dvignil žakelj cementa, ali si na košarki zvijem gleženj, težko rečem, da sem zbolel. Kaj pa, ko zdravnik predpiše antibiotike ali me opremi z nekaj napotnicami za dodatne preiskave, hm?! Spomnim se, kako sem v osnovni šoli vestno popravljal sošolke, da se ne reče, da so bolane ampak bolne. Pa so mi razložile, da so bolne, ko res zbolijo, da pa so bolane, ko so tisti dnevi v mesecu – ženske šifre pač! Ljudje smo si zelo različni pri pojmovanju zdravstvenega oz. bolezenskega stanja. Nekateri so bolni že, ko jih pogledate, oz. je bolezen del njihove folklore. Namesto da se z njimi pogovarjate o pomembnih temah, kot je vremenska prognoza za dan ali dva naprej, najprej poslušate poročilo o platfusu notranjih organov, migreni nožnih nohtov in pretežkih kosteh, ki nevede hipnotizirajo tehtnico, da pokaže trimestno cifro. Pri takšni vrsti sogovornikov težko najdemo pozitiven, še težje pa realen pogled na svet. Za takšnega sogovornika je dovolj že premrzel kozarec vode ali premoker sneg pa je bolezen tu. Sicer pa, če nekoliko posplošim, lahko najdemo vzrok za bolezen praktično povsod, kjer želimo: v hrani, pijači, kajenju, hrupu, (ne)gibanju, obleki, celo sevanju ... Tako kot skoraj na vseh ravneh vsakdanjika in življenja sta po moje zmernost in ne pretiravanje najboljši recept. Kako prekleto zdravi smo, se zavemo šele na pediatričnem oddelku katerekoli bolnišnice. Bolni otroci so nekaj, kar me najbolj presune in pretrese. Takrat še bolj vdihnem kakršenkoli zrak že, ugotovim, da se v svoji koži odlično počutim in si zapojem najbolj bol(a)no pesem visokoraslega, rahlo škilastega (morda je bolan?) lepotca: ... kako je dobra bolezen ... Mateja Štrajhar Matej Primožič 23.1. 20.2. 20.3. 17.4. 15.5. 12.6. 3.7. 28.8. 18.9. 23.10. e: [email protected], t: 01 839 64 00 20.11. 18.12. Kamniške novice Na naslovnici: Peter Kokalj, OŠ Roje: Naš kraj, tempera KAMNIŠKE NOVICE - tudi na www.kamniske-novice.si Naslednja številka izide 20. marca 2015 Ustanovitelj in izdajatelj: IR image d. o. o. – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nataša Košnjek, Aco Kramar, Andrej Žalar, Aleksandra Košir – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR image d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Kamniške novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Kamniške novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %. Februar 2015 3 Kamniške novice Na kratko Kamniški vrtec bo dražji Odprtje likovne razstave Informel Kamnik • Na 4. občinski seji so kamniške svetnice in svetniki, kljub nasprotovanju opozicijskih svetnikov, s šestnajstimi glasovi za in devetimi proti potrdili višje cene programov za predšolsko vzgojo. Razlika bo v povprečju od 4 do 30 evrov mesečno, odvisno od dohodkovnega razreda in starostnega obdobja otroka. Zaradi varčevalne politike pri plačah v javnem sektorju, ki vpliva tudi na cene programov vrtcev, se bo cena za programe predšolske vzgoje za Občino Kamnik sicer zmanjšala. A hkrati bo osnova za starše višja, saj Občina zaradi slabih finančnih razmer le-te ni zmožna več plačevati. Pred tem ukrepom so starši, katerih otroci so obiskovali kamniški vrtec, imeli nižjo osnovo od zakonsko določene, razliko je namreč krila Občina. Torej, kljub temu, da se cena programov vrtca niža, bodo starši plačevali več, saj bo Občina Kamnik odslej prispevala manj oz. bo krila le zakonsko določeno osnovo. Nove cene veljajo od 1. februarja dalje. Trzin • V torek, 10. februarja, so v Centru Ivana Hribarja v Trzinu odprli likovno razstavo Informel društva Senožeti iz Radomelj. Teja Gregorin in Jernej Damjan sta naj športnika Domžal Domžale • V domžalskem kulturnem domu je Zavod za šport in rekreacijo Domžale tudi letos podelil nagrade športnicam in športnikom različnih kategorij in generacij. Društvo Senožeti iz Radomelj je v soorganizaciji Turističnega društva Kanja iz Trzina pripravilo prav posebno razstavo, na kateri so razstavili izdelke, nastale na likovni koloniji „Moj dežnik je lahko slika“, ki je v septembru 2014 potekala v Beli krajini. Razstava je posebna ravno zaradi likovnih del, ki niso ustvarjena v klasični tehniki. Udeleženci kolonije so namreč svoje umetnine ustvarjali iz materialov, najdenih na mestu ustvarjanja. Na njihovem platnu se je tako znašlo vse, kar jih je tisti trenutek pritegnilo, in tako dela odražajo tudi okolje, v katerem so ustvarjali. Praksa, kjer za likovno izražanje uporabljajo predmete, najdene v neposredni bližini, je v sodobni umetnosti dobro poznana, bolj neobičajna je le v ljubiteljski praksi. Ravno zato so se v društvu odločili, da pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Zalaznika takšen način ustvarjanja približajo svojim članom. Udeleženci so se ustvarjanja svojih umetnin lotili s pomočjo smeti, kamenja, lesa in ostalega materiala ter skušali s kombinacijo nabranega ujeti kompozicijo, ki bi odražala tudi širši duh krajine – izvir Krupe v Beli krajini. Po začetnem dvomu in zadržanosti so vsi udeleženci hitro razumeli smisel takšnega ustvarjanja in nastale so številne umetnine, skozi katere se odraža njihov žar ter navdušenost nad tovrstnim načinom kreativnega izražanja. Umetniška dela, razstavljena v prostorih Centra Ivana Hribarja, so na koloniji pridno rasla izpod rok Jožice Čučnik, Nade Dimic, Kriste Hribar, Toneta Kramariča, Helmtruda Pirca, Alenke Sušnik, Nuše Slatner, Maje Sporn, Tomaža Skulja, Majde Šilar, Danice Šraj in Veronike Židanek. Razstava, ki ravno zaradi drugačnosti prinaša svežino v ustaljeni klasični prostor, je zagotovo vredna ogleda, ustvarjalci pa vseh čestitk in dobre želje po ustvarjanju še naprej. Uradni začetek je napovedala slovenska himna (nenavadno, da so kljub Glasbeni šoli Domžale, ki je praktično v isti stavbi, zavrteli posnetek himne), nagrade pa so podeljevali domžalski športni funkcionarji, direktor zavoda Janez Zupančič, podžupanja Renata Kosec in župan Toni Dragar. Samo podelitev je izkušeno vodil televizijski maček Ervin Čurlič, sicer pa smo videli veliko število kategorij in še več nagrajencev, od posameznikov do ekip; zgodilo se je celo, da je bilo na odru naenkrat več nagrajencev kot gledalcev v dvorani. Temperaturo do glavnih nagrad so med podeljevanji dvigale Sovice in plesalca Plesnega kluba Miki, po dobri uri in pol pa so le razglasili športnico in športnika leta 2014. Zaradi odsotnosti obeh nagrajencev sta nagrado prevzeli mami Teje Gregorin in Jerneja Damjana. Domžale so tako dobile nova vrhunska naj športnika 2014, katerih uspehe bo letošnje leto težko preseči. Nataša Košnjek Ustvarjalno-likovni natečaj Kamniških novic Januarja smo v Kamniških novicah pripravili ustvarjalno-likovni natečaj „Moj kraj“, na katerega smo povabili vse osnovne šole občin, kjer revija izhaja (Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda). Na naš naslov je prispelo veliko zanimivih izdelkov, ki jih boste od te številke dalje lahko občudovali na naslovnici naše revije. Trije od poslanih izdelkov bodo tudi nagrajeni. Izbrala jih bo naša komisija, imena nagrajenih osnovnih šol pa bodo objavljena v reviji Kamniške novice, ki izide 20. marca. Za sodelovanje v natečaju se zahvaljujemo naslednjim šolam: OŠ 27. julij Kamnik, OŠ Frana Albrehta – PŠ Tunjice in PŠ Mekinje, OŠ Roje, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rodica. Kamniške novice 4 Februar 2015 Na kratko Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku V Kamniku razdelilnica toplih obrokov Kamnik • Eden izmed novih projektov, ki bo v letošnjem letu zaživel v Kamniku, je tudi razdelilnica toplih obrokov. Za ta namen je v občinskem proračunu za leto 2015 namenjenih 20.000 evrov. Razdelilnica toplih obrokov naj bi pričela z delovanjem 1. marca v prostorih Društva upokojencev Kamnik, odprta bo vsak dan med 12. in 13. uro. Za red v prostoru, razdeljevanje obrokov, čiščenje posode, prostorov, stranišč idr. bodo skrbeli člani Društva upokojencev Kamnik. »Glede na to, da s tovrstnim projektom v naši občini začenjamo prvič, predvidevamo, da bodo predvidena sredstva zadostovala do konca leta. Če bodo predčasno porabljena, bodo med letom dodatno zagotovljena. Dnevno naj bi zagotavljali obroke za približno 30 oseb. Upravičenci bodo prejemniki denarne socialne pomoči in prejemniki nizkih pokojnin, tj. pokojnin, manjših od 400 evrov,« sporočajo z Občine Kamnik. Prijave so na Občini Kamnik (oddelek za družbene dejavnosti) pričeli zbirati v ponedeljek, 16. februarja. Prosilec mora s seboj prinesti dokazilo o svojih dohodkih za zadnji mesec. Mengeš • V petek, 6. februarja, je v mengeškem kulturnem domu potekala Slavnostna akademija v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prireditev je v organizaciji Zveze kulturnih društev občine Mengeš postregla z bogatim, predvsem pevskim programom. S sveže izdano zgoščenko Naš Mengeš so obeležili tudi lansko 860. obletnico prve pisne omembe Mengša in 20. obletnico samostojne občine Mengeš. Pred pričetkom proslave je pred kulturnim domom zaigrala Mengeška godba. Tradicionalni pohod na Oseke ob krajevnem prazniku KS Tuhinj Kamnik, Menina planina • V nedeljo, 8. februarja, so se v zimskih jutranjih urah pohodniki odpravili na tradicionalni pohod na Oseke, v spomin na krajevni praznik Krajevne skupnosti Tuhinj in v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Okrog 10. ure je ob spomeniku NOB potekala krajša slovesnost v spomin na padle borce. S himno in zanimivim nagovorom se je začela letošnja slavnostna akademija, ki je povezala različne kulturne prvine vseh mengeških društev. Skozi pripoved o Prešernovemu življenju od njegove rojstne Vrbe, spominov njegove nezakonske hčere Ernestine Jelovšek, sestre Lenke Prešeren, pa vse do njegovega izobraževanja na Dunaju, smo se sprehodili tudi skozi nastope in prizore, ki so nam jih pričarali Mladinska folklorna skupina Svoboda s Ta potrkano, ženski nonet Vigred s pesmijo Vrba ter Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem. Kasneje so se melodije zborov umirjale skupaj s prehodom v bolj žalostno obdobje za Franceta Prešerna – nesrečna ljubezen do Zalike Dolenc, kasneje pa še bolj boleča naklonjenost do Julije Primic. Slišali smo Moški komorni zbor Mengeški zvon in pesem Luna sije, MePZ Svoboda s pesmimi Kam in Pevcu, Vokalno skupino RŽ s priredbo Koroška, moja bolečina, Klub harmonikarjev Stopar s čudovito priredbo Cvetja v jeseni. Drugi del prireditve se je posvetil zgodovini Mengša in mengeške kulturne, društvene dejavnosti. Mengeš je namreč že od nekdaj znan kot kraj pevske in igralske kulture. Zveza kulturnih društev je bila ustanovljena leta 2001 in vključuje 9 društev. Predsednica Zveze, Nataša Vrhovnik Jerič, je ob spominu na lansko 860. obletnico prve pisne omembe Mengša in 20. obletnico ustanovitve občine Mengeš avtorjem projekta Naš Mengeš podelila istoimensko zgoščenko, ki združuje vsa društva, ki so se predstavila na akademiji, kot tudi zbore OŠ Mengeš, Čričke iz glasbene šole Mengeš, priredbe Mengeške godbe. Zgoščenko so kot prvi prejeli avtor vseh besedil na zgoščenki, pisatelj Ivan Sivec, skladatelj, Primož Kosec, in pobudnik projekta, član izvršnega odbora Zveze, Jože Vahtar. Slednji je poudaril, da projekt z izidom zgoščenke še ni končan, izšla bo še knjiga o vseh društvih in z notnimi zapisi skladb. Ob koncu slavnostne akademije so podelili priznanja, in sicer srebrno priznanje Zveze je prejel Dejan Kovač, član in bivši predsednik Mengeške godbe, zlato priznanje sta prejela Tone Burgar, član PZ Svoboda že 42 let, in MKZ Mengeški zvon. Listino Zveze je prejelo Turistično društvo Mengeš. Za zaključek so se na odru zbrala vsa društva in zapela naslovno pesem projekta Naš Mengeš, avtorsko delo gospoda Sivca in Kosca ter rezultat truda in volje ustvarjalnih članov društev, ki se s kulturo radi ukvarjajo in jo s tem tudi negujejo, navkljub stari Prešernovi misli iz Glose: »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja.« Oseki se nahajajo v osrčju Menine planine, ki je bila med NOB pomembno območje. Od leta 1941 naprej so se tam zadrževale partizanske enote. Okupator je požgal več hiš, postrelil več domačinov, mnoge pa odgnal v taborišča. Zgovorne priče le-tega so mnogi spomeniki na planini. Eden izmed teh je spomenik padlim 8. februarja 1944 na Osekah. Njim v spomin KS Tuhinj obeležuje krajevni praznik. Krajša slovesnost se je po himni nadaljevala s položitvijo venca k spomeniku NOB, ki so ga položili predstavniki Zveze borcev Tuhinj. Prisotne je nagovoril predsednik KS Tuhinj, Dejan Bajde. Spomnil je na žrtve obeh vojn na območju Tuhinjske doline, na požige hiš in gospodarskih poslopij. Omenil je tudi aktualne naloge KS Tuhinj in pohvalil projekt nove mrliške vežice. Predsednik KS je besedo nato predal poslancu in svetniku, mag. Mateju Toninu, ki je v svojem govoru poudaril pomen enotnosti. Slovesnost se je nadaljevala s kulturnim programom, z nastopom članov KD Tuhinj, ki so recitirali pesmi Karla Destovnika Kajuha in Franceta Prešerna. Ob koncu je predsednik Združenja za vrednote NOB, Jože Goltnik, vse prisotne povabil na okrepčilo k Usejkarjem in na »Oseški slalom«, smučarsko tekmo za pokal Tuhinja, v organizaciji ŠD Tuhinj. Gabrijela Vrbnjak Februar 2015 Gabrijela Vrbnjak 5 Kamniške novice Na kratko označeni s številko 200 (dec.), hudomušno pa v zabavnem napovedovanju in komentiranju tekmovalca s skokom 200 metrov. Prav ta hudomušnost je tudi nedvomno tista, ki vsako leto privabi na Goro številne tekmovalce in tudi gledalce. Letos se je slednjih pod skakalnico zbralo po oceni prireditelja najmanj 500. In nikomur med njimi ni bilo dolgčas, saj so za zabavno druženje poskrbeli tudi člani društva Skakalni komite Gora. Tako so ob skakalcih bili med gledalci tudi zanimivi gostje. Med njimi je tekmovalcem podeljeval pokale bivši uspešni smučarski skakalec in kasneje funkcionar Primož Ulaga. Ob njem je delil pokale najboljšim novi župan občine Komenda Stanislav Poglajen, ki je tekmovalce in obiskovalce tudi na začetku pozdravil. Pa tudi nekdanji župan Tomaž Drolec je prišel. Bilo pa je slovesno tudi zato, ker so uvodoma na prireditvi podelili nagrade za dolgoletno delo na skakalnici Robertu Slapniku, Matjažu Štebetu in Mirku Kepicu. Brez njihove pomoči in nasvetov ta prireditev skoraj zagotovo ne bi priskakala do že devetnajste po vrsti. Še posebne zasluge za to ima, vsaj po mojem mnenju, prav Robert Slapnik, ki je že na začetku s hudomušnim napovedovanjem, komentiranjem in vodenjem vzbujal ne le pozornost, ampak skrbel, da so bili skoki na Gori vsako leto prijetno in zabavno druženje. Skratka, tudi priznanja, ki so jih tokrat podelili, v društvu z vodjo Žigo Pavliničem, so bila potrdilo, da fantje tudi danes vedo, kako se lahko priljubljene prireditve potrjujejo, bogatijo, spoštujejo in zato tudi oblikujejo v tradicionalne. Zato ni bojazni za prihodnje leto, ko bo na Gori pri Komendi jubilejna, 20. skakalna prireditev. In kdo so bili letos na 19. skokih na Gori najboljši med tekmovalci? Na veselje vseh domačinov je postal skupni zmagovalec domačin Marko Pogačar. Pri dečkih je zmagal Jošt Osolnik - Binklj, drugi je bil David Lebar in tretji Anže Kaker - Lepi. Pri dekletih: 1. Sara Štebe - Štebetka, 2. Damjana Klopčič in 3. Vida Podbevšek - Pogačar. Mladinci: 1. Gašper Škerjanec - Drobni, 2. Jani Cencelj - Cene, 3. Aljaž Ogrinc - Orel. Člani: 1. Marko Pogačar, 2. Rok Klopčič - Klopa, 3. Martin Kuhar - Martin Koch. Starejši člani: 1. Damjan Lahajnar, 2. Luka Pančur, 3. Matjaž Erman. Veterani: 1. Matjaž Štebe - Štibe, 2. Robert Vrankar, 3. Peter Osolnik. Pozor, AKCIJA! Plačaš 2, dobiš 3! Akcija velja za naročila hrane z dostavo. 839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com Komenda je doživela najlepši praznik Komenda • Komenda je v soboto, 7. februarja, doživela enega najlepših kulturnih praznikov v obstoju samostojne občine. Tradicionalno praznično slovesnost v počastitev praznika kulture so že po tradiciji pripravili v dvorani Kulturnega doma v Komendi člani Kulturnega društva, poznanega tudi pod imenom Umetniki kulturniki Kaj ti mar. Šopek k programu pa so tokrat dodali člani Godbe Komenda, ki so pod vodstvom kapelnika Petra Sale prvič nastopili na takšni praznični prireditvi. Bil je zares lep večer s kulturnim programom; tudi zato, ker ima komendska občina svojo godbo, ki je tokrat nastopila na eni prvih skupnih prireditev. Bil je pust veselih ust Komenda • Turistično društvo Komenda, Društvo za mladinsko dejavnost Mravljišče, Društvo umetnih kulturnikov Kaj ti mar in Občina Komenda so tudi letos poskrbeli za veselo pustovanje. Tokrat je bila Maškarijada na Koželjevi domačiji na Gori pri Komendi. Pravi zimski skakalni praznik na Gori pri Komendi Komenda • Nedelja, 1. februarja, bo v Društvu Skakalni komite Gora pri Komendi nedvomno zapisana kot pravi zimski skakalni praznik. Že pred zborom vseh mask in plesnim rajanjem za otroke, mladino in odrasle, ki se je začel ob 14. uri v soboto, 14. februarja, so se uro prej začele poslikave obrazov za otroke, mladino in ostale občane v ustvarjalni delavnici, za kar so skrbeli mentorji iz Mravljišča. Na zboru vseh mask so zabavni program vodili »Umetni kulturniki Kaj ti mar«, manjkalo pa ni krofov, toplih napitkov in sladkih nagrad za vse majhne in velike maškare. Tradicionalna Maškarijada, čeprav je bilo vreme bolj krmežljavo kot v znamenju preganjanja zime, je zbrala na Koželjevi domačiji kar številne maškare pa tudi »firbce«. Tokrat, kot že nekaj let, na druženju maškar ni bilo pustnega oz. karnevalskega sprevoda, je pa bilo zato dovolj mladih, starih, najrazličnejših mask, ki so uspešno potrjevale svoj veseli – kraval v znamenju pusta, Valentinovega in zvečer (marsikje) še svetovnega rekorda Petra Prevca. Zavzetim članom, ki so se kar nekaj časa pripravljali na letošnjo že 19. prireditev v smučarskih skokih z alpskimi smučmi, je bila namreč zares lepa nagrada za prostovoljno delo. Na skakalnici se je pomerilo 58 tekmovalcev, med njimi tudi štiri tekmovalke, iz različnih krajev, blizu in dlje od občine Komenda. Prireditev, ki je že od začetka poznana po zanimivi prispodobi legendarne Planice, jo namreč izvirno posnema z zamislijo, da na Gori pri Komendi vsak decimeter na hrbtišču od skakalne mize pomeni meter. Tako so skoki, ki so recimo dolgi 20 metrov, Kamniške novice Andrej Žalar 6 Februar 2015 Na kratko Ida Rebula s svojo retrospektivo v Menačnkovi domačiji VABLJENI na okusne jedi v prijeten ambient. Domžale • Menačnkova domačija bi morala počasi že spremeniti svoj naziv v razstavišče, saj v svojem osrednjem prostoru v zadnjem obdobju redno osvežuje svoje stene z zanimivimi umetniškimi deli. 839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com Oder Kulturnega doma Trzin se je nato za eno uro prelevil v Republiko Panonsko. Duhovita pripoved z živimi in natančno oblikovanimi liki je občinstvo popeljala v Panonijo, kjer se prebivalci odločijo, da se želijo odcepiti od Ljubljane in postati samostojna republika. Nadvse zabavna komedija s tematiko, ki nikoli ne zastara in se nam večno ponavlja, je zagotovo popestrila sobotni večer v Trzinu, gledalci pa so tako lahko za eno uro pozabili na vse skrbi in se predali smehu, ki so ga na njihova usta narisali ustvarjalci, in prav to je pravi način za proslavitev praznika, namenjenega kulturi. Nataša Košnjek V tednu pred kulturnim praznikom smo se udeležili odprtja razstave Ide Rebula. Izkušena slikarka je po dolgem času spet razstavljala v Domžalah in nekaj del iz njenega zadnjega desetletja delovanja je lepo postavila ekipa postavljavcev, natančneje Katarina Rus Krušelj in Roman Kos. Slog Ide Rebula kmalu prepoznamo, tudi če je ne spremljamo tako dolgo, kot sama ustvarja. Kljub temu nenehno napreduje, se dopolnjuje in raziskuje. Res škoda, da je razstavni prostor v domačiji (pre)majhen, tako bi lahko v ogledu razstave še bolj uživali. Na slikarkinih delih lahko opazimo cvetje v mnogih oblikah, kar so s pridom izkoristili harmonikarja Marjan in Rok Urbanija s primernim izborom izvedenih pesmi ter recitatorka Janka Jerman. Spominska slovesnost ob 71-letnici poboja talcev na Zalokah Mengeš • Združenje borcev za vrednote NOB Mengeš je v sredo, 28. januarja, v preddverju Kulturnega doma Mengeš organiziralo spominsko slovesnost ob 71-letnici poboja talcev na Zalokah, hkrati pa tudi kot spomin na vse žrtve v drugi svetovni vojni iz občine Mengeš. Tokrat res republika! Trzin • V soboto, 7. februarja, so Trzinci z gostujočo komedijo Republika Panonska v Domu kulture Trzin proslavili praznik slovenske kulture. 8. januar 1944 je bil eden najtemačnejših dni v zgodovini Mengša. V tistem popoldnevu so nemški okupatorji pripeljali 30 talcev iz zaporov v Begunjah. Bili so slovenski rodoljubi, ki jih je okupator kot svarilo dal ustreliti na Zalokah. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mengeš, Janez Ves, je v svojem nagovoru poudaril predvsem, da se moramo zavedati, da tem borcem dolgujemo veliko, saj takrat tovarištvo in pogum nista bili le obljubi. »Naši očetje, matere, fantje in dekleta so v drugi svetovni vojni izgubljali življenja, mi danes izgubljamo dostojanstvo, spoštovanje, vrednote in človekove pravice. A edina resnica je, da imamo samo mi moč v svojih rokah. Ko bomo nekega dne spoznali, da kapital ni največja vrednota sveta, šele takrat bomo ponovno zgradili nov svet.« Na pomen vrednot je opozoril tudi mengeški podžupan Bogo Ropotar. V kulturnem programu so nastopili MePZ Svoboda Mengeš, učenka in učenec OŠ Mengeš z recitacijo pesmi in veterani Mengeške godbe. Prireditev je vodil Branko Lipar. Čeprav se je letošnja proslava ob kulturnem prazniku pričela dokaj tradicionalno, s slovensko himno v izvedbi Teje Poljanšek iz Glasbene šole Lartko, je običajne številne nagovore slavnostnih govorcev zamenjal smeh. Letošnji kulturni praznik so namreč Trzinci proslavili nekoliko drugače, kot smo bili vajeni do sedaj, in sicer z nagrajeno komedijo Republika Panonska, v izvedbi KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote. Vse zbrane je najprej pozdravil župan Peter Ložar in v kratkem nagovoru izpostavil pomen kulture, predvsem ljubiteljske. Kulturne prireditve so namreč oblika druženja, ki povezuje, in to v današnjem svetu odtujenosti ter vsesplošne apatije potrebujemo. Kultura je živa forma, ki se razvija in nas bogati na vseh področjih. Tudi v Trzinu deluje kar nekaj kulturnih skupin, ki dosegajo uspehe celo izven meja občine. Učinek, ki ga danes dosegajo na področju kulture, je izredno velik, zato ni prav, da se tu krčijo sredstva, saj je v njihovo delo vključeno veliko prostovoljnega dela in prostega časa vseh ustvarjalcev. Na Občini Trzin so se v ta namen odločili, da bodo oživili vse javne prostore in jih ponudili v uporabo raznim kulturnim skupinam, ki potrebujejo primerne prostore za kvalitetno opravljanje svoje dejavnosti. »Da bodo prireditve obiskane, pa je na vas občanih,« je svojo misel zaključil župan. Februar 2015 V Trzinu sprememba pri denarni pomoči ob rojstvu otroka Trzin • S soglasno potrditvijo proračunov Občine Trzin za leto 2015 in 2016 so trzinski občinski svetniki podprli tudi spremembo pri enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka. Sredstva so namenjena pomoči staršem s stalnim prebivališčem v Občini Trzin ob rojstvu otroka. V preteklosti so le-ti poleg denarne pomoči lahko zaprosili tudi za eno od knjižnih daril. Sedaj so le-ta ukinili in zvišali znesek denarne pomoči ob rojstvu otroka, ki od 18. februarja 2015 dalje znaša 230 evrov. 7 Kamniške novice Na kratko Pred številčnim občinstvom so se tudi v Domu kulture Mengeš zvrstili nastopi Šolskega otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Nataše Banko in učencev glasbeno dramske ter plesne skupine. Osrednjo noto prireditvi je podala otroška folklorna skupina OŠ Mengeš pod mentorstvom Boštjana Sveteta, za njimi pa so se zvrstili še številni pevski, inštrumentalni in plesni nastopi; predstavili so se Patrik Gorjak, Taja Mehle, Katja Kocjan, Ema Smole in Ajda Potočnik, Julija Gregorc, Dora Smole, Luka Janežič, Katarina Debevec, Tia Kosec in Neža Vencelj, Matej Cimerman, Klemen Juvanovič & Kontrabant, Oskar Totter, Tilen Krašovec, Jan Jerman, Janina Drolc, Lana Mitić in Neli Supej, Maruša Gale & soplesalke ter Yes team. Letošnjo prireditev je povezovala Zala Vrankar, za vezno besedilo pa je poskrbela Tatjana Knježevič. Učenci so občinstvo zagotovo navdušili s kvalitetnim in pestrim program, zahvale pa gredo seveda tudi številnim mentorjem in učiteljem, ki učencem skozi vse leto pomagajo na poti do uspeha. V Domžalah slavnostna akademija ob kulturnem prazniku Domžale • 6. februarja je bila v Kulturnem domu Franca Bernika slavnostna akademija ob kulturnem prazniku. Prijetna prireditev je pokazala, da se lahko kulturni praznik obeleži z umetnostjo, ki je blizu tudi običajnemu človeku. Nataša Košnjek 40-letnica Župnije Trzin Trzin • Župnija Trzin in Občina Trzin sta konec januarja organizirala Akademijo ob 40-letnici župnije Trzin. Tokratni slavnostni govornik Anton Komat, publicist, pisatelj, ekolog, okoljevarstvenik in neodvisni raziskovalec, je skozi znamenito Prešernovo pesnitev Krst pri Savici predstavil slovensko zgodovino, zelo kritično pa tudi našo sedanjost ter prihodnost: »Vedno znova se nam v zgodovini postavlja vprašanje o smiselnosti upora proti okupatorjem, pri čemer se narod vsakič razcepi na tisti del, ki meni, da je manjša škoda, če se podredimo, in drugi del, ki je prepričan, da se je potrebno nasilju upreti z vsemi sredstvi. … V sedanjem času se nam ponovno dogaja agresija tujcev, tokrat v drugi obliki, puška in brzostrelka sta zamenjani z nasiljem denarja in tiranijo finančnih trgov. … Svetovnih problemov ne bomo rešili iz sedanje politike, poti rešitve se pokažejo na področju umetnosti. Zato ima umetnost nosilno vlogo v prihodnji človeški evoluciji! 21. stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo!« Osrednja nit kulturnega programa so bile pesmi Ferija Lainščka z njegove pesniške zbirke Ne bodi kot drugi. Ljubezenske pesmi, združene v pesniško-glasbeni dogodek, so predstavili Lara Jankovič z recitacijami in pevskim nastopom, Monika Mlinar s petjem in harmoniko, Vesna Radovanovič z recitacijami in simpatična pevka Ditka s pevskim nastopom ob spremljavi Gorazda Čepina in Ilja Pušnika ter na začetku in koncu prireditve tudi avtor pesmi sam. Na tej so predstavili knjigo Kronika Duhovnije Trzin do leta 1938, ki jo je do tega leta pisal Viktor Kragl, a je ni izdal. Za izdajo je poskrbel trzinski župnik Boštjan Guček, ki je Kroniki dodal znanstveno kritični aparat s številnimi biografskimi in drugimi opombami, z razlago dogodkov in prevodi dokumentov. V kroniki so objavljeni tudi dokumenti, ki še niso bili objavljeni skupaj ali pa sploh še ne izdani. Kronika Viktorja Kragla je zelo pomemben in skoraj edini ohranjen zgodovinski dokument, do zdaj tudi vir ostalih zgodovinskih knjig, ki se dotikajo Trzina in okolice. Kroniko je predstavil župnik Boštjan Guček z orisom časa, v katerem je le-ta nastajala, prav tako je predstavil življenje in delo avtorja prvotne Kronike – Viktorja Kragla, prvotno Kroniko in izdano Kroniko, razloge za njeno izdajo in sam nastanek. Na akademiji so v kulturnem programu, ki ga je povezoval Nejc Lisjak, nastopile mengeške pritrkovalke, učenci glasbene šole Lartko in recitatorka Helena Ogorelec, ki so skupaj s predstavitvijo Kronike navdušili občinstvo v nabito polni dvorani Marjance Ručigaj. Župnik se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pri izdaji Kronike največ pomagali in sodelovali. Knjiga je na prodaj v trzinskem župnišču. Kdor vesele pesmi poje Mengeš • V četrtek, 29. januarja, so v Kulturnem dom Mengeš gostili tradicionalno glasbeno prireditev Kdor vesele pesmi poje, ki že vrsto let poteka v organizaciji Osnovne šole Mengeš. Matjaž Erčulj PRODAJA LESNIH PELETOV - visokokakovostni peleti - 100% hrastov les - visoka kalorična vrednost - ostanek pepela cca. 0,50% - brez dodatkov in veziv Prireditev Kdor vesele pesmi poje je tradicionalna vsakoletna glasbena prireditev, na kateri se predstavijo številni učenci OŠ Mengeš, ki se tudi sicer udejstvujejo na glasbenem področju. S svojimi nastopi se tako lahko širšemu občinstvu predstavijo vsi mladi pevci, glasbeniki in plesalci. Prve prireditve so bile v osnovi namenjene predvsem predstavitvi pevskih zborov, a se zadnja leta program vztrajno širi in dopolnjuje. Tako lahko občinstvo, poleg pevskih zborov, ki sicer še vedno izvedejo najpomembnejši del programa, prisluhne tudi vedno številčnejšim solističnim pevskim ali inštrumentalnim točkam, svojo noto pa dodajo še glasbene in plesne skupine, med katerimi vsako leto še posebej navduši folklorna skupina OŠ Mengeš. Kamniške novice Pakirani so v 15 kg vreče. Na 1 paleti je 66 vreč (990 kg). % 031 345 418 AKCIJA Burgerus d.o.o., Glavarjeva cesta 43, 1218 Komenda E-mail: [email protected], www.pelegor.com 8 Februar 2015 TEST PELETOV O prvovrstni kvaliteti naših peletov se prepričajte sami! BREZPLAČNA DOSTAVA do 10 vreč po ceni 3,66 EUR/vrečo z DDV! (244 EUR / tono) Aktualno „Kamniška“ ekipa gre s SipaBoardom na Kickstarter Dokaz, da se najboljše ideje rodijo "po nesreči", je tudi SipaBoard. Gre za t.i. sup oz. desko, na kateri veslamo stoje, le da ima SipaBoard pomožni električni pogon. Zaradi tega je deska bolj stabilna, veslanje pa preprostejše tudi za tiste z manj moči, kot so otroci, starejši, začetniki in ljudje s slabšo fizično kondicijo. Ekipa SipaBoard bo konec marca prva naročila in s tem zagonski kapital za izdelovanje izdelka poiskala na svetovno znani platformi za množično financiranje Kickstarter. »Ideja se je porodila na lanskem dopustu. Partnerka je s hčerama supala po zalivu na Korčuli, ki je bil videti popolnoma miren in nedolžen; vožnja od izhodišča je bila enostavna, več kot užitek. Pri vračanju pa je nastala težava. Močan tok, ki je prej pomagal pri vožnji, je bil sedaj premočan, da bi ga hčeri sami brez težav premagali. Vrniti se na izhodišče je bilo kar mučno garaško veslanje. Mlajša hči se je leže na supu prijela za partnerkinega, ki jo je potem odvlekla na izhodišče,« razlaga Sebastjan Sitar, idejni oče projekta SipaBoard. Enajstčlansko ekipo je Sitar sestavil iz izkušenih podjetnikov s področij razvoja elektronike, oblikovanja, proizvodnje, trženja in seveda supanja. Večina je iz Kamnika, ostali pa iz Domžal, Ljubljane in ZDA. Želijo izdelati kvaliteten in cenovno sprejemljiv napihljiv sup s pomožnim električnim pogonom. »Naš cilj je organizirati direktno prodajno mrežo, kar bo omogočalo več denarja za razvoj in nižjo prodajno ceno. Napihljivi del izdeluje ugledno švicarsko podjetje. Tehnični del s pogonom pa se bo sestavljal v Sloveniji, v Kamniku.« razlaga Sitar. Za dosego svojih ciljev bodo konec marca prva naročila poiskali na Kickstarterju: »Naši cilji na Kickstarterju so kar visoki. Za začetek proizvodnje moramo prodati vsaj 200 SipaBoardov, takšni so namreč minimumi pri naročanju materialov za deske. Proizvodnja osnovnega materiala za Mateja Štrajhar supe je namreč zelo zahtevna, hkrati pa je samo nekaj proizvajalcev, ki izdelujejo dovolj kvalitetne materiale.« Podjetja in osebe se na Kickstarter prijavljajo zaradi treh razlogov: prvi, najpomembnejši, je pridobitev sredstev za zagon proizvodnje, drugi je testiranje trga, tretji pa odziv ljudi še pred proizvodnjo izdelka, na podlagi česar lahko pride do izboljšav le-tega. Za prijavo na Kickstarter mora imeti podjetje sedež (ali oseba državljanstvo) v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi ali Avstraliji. Zato je mentor ekipe SipaBoard pri nastopu na platformi Niko Klanšek, znani Slovenec, ki je na Kickstarterju predstavil FlyKly SmartWheel oz. pametno kolo, in s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga mnogim Slovencem, ki želijo svoj izdelek predstaviti na tej platformi. »Naš projekt se mu zdi odličen, zato z nami deli neprecenljive izkušnje, ki jih ima s projekti na Kickstarterju,« pravijo SipaBoarderji. Ekipa SipaBoard pa ima v načrtu tudi že nadgradnjo izdelka v pametno napravo. Sitar pravi: »Cilj je narediti mobilno aplikacijo, ki bo skrbela za nadzor pogonskega sklopa (hitrost, stanje baterij), v prihodnje pa jo po vzoru kolesarskih aplikacij nadgraditi z možnostjo snemanja prevožene poti, vložene energije, prevožene razdalje.« v Koncert ob dnevu zena 8. marec 2015 ob 19.00 v domu kulture kamnik Vstopnice:: www.mojekarte.si/041 360 399/01 839 76 06 www.domkulture.org / Februar 2015 9 Kamniške oglas-90x126.indd 2 novice 5.11.2014 10:42:23 Naš pogovor Trzinska Skirca je nekaj posebnega Koncentracija, disciplina, psihična stabilnost in vzdržljivost so tiste ključne lastnosti, ki jih mora imeti vrhunski strelec. Katere pa so pomembne, da društvo deluje že 60 let? Predvsem srčnost in ljubezen do športa. Govorimo namreč o Strelskem društvu Trzin, ki v letošnjem letu obeležuje 60. obletnico delovanja, januarja pa so člani organizirali že 19. Skirco Borisa Paternosta, tj. mednarodno priznano tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, letos zopet z rekordno udeležbo. Andreja Gorjup in Marko Živković s pokalom Skirce Borisa Paternosta, ki ga je Marko tudi zasnoval. »Vedno se potrudimo, da dobimo čim več strelcev, letos smo število tekmovalcev zopet povečali. Zadovoljni smo, saj vidimo, da je udeležencem tekma všeč, radi se vračajo v Trzin, hkrati pa vsako leto prihajajo novi,« vtise po odlično organizirani mednarodni tekmi strneta Andreja Gorjup, predsednica Strelskega društva Trzin, tudi mednarodna sodnica in trenerka, in Marko Živković, predsednik organizacijskega odbora Skirce Borisa Paternosta. V dveh tekmovalnih dnevih se je pomerilo več kot 400 najboljših strelcev iz devetih držav, Slovenije, Mehike, Armenije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in El Salvadorja. Med njimi so bili dobitniki olimpijskih odličij iz Slovenije, Rajmond Debevec, Franc Pintar, Franček Gorazd Tiršek, iz Hrvaške Snježana Pejčić ter veliko drugih znanih imen iz sveta strelskega športa. Že drugo leto zapored je bilo tekmovanje odprto tudi za strelce invalide, ki so sodelovali v enotni konkurenci z vsemi ostalimi tekmovalci. Kvalifikacije so potekale na 58-mestnem strelišču v teniškem balonu, finalna tekmovanja pa v telovadnici OŠ Trzin. »Trzinska tekma je res nekaj posebnega. Velik vpliv ima vreme, saj je tekmovanje v začetku januarja, kar pomeni neugodne temperature za streljanje. Strelce zebe v roke, nimajo občutka za proženje, zato se morajo primerno pripraviti in opremiti. Poseben je ambient, šotor, strelišče je na obeh straneh, kar na ostalih prizoriščih redko vidimo; cerkveni zvonovi se npr. v šotoru slišijo veliko glasneje kot zunaj … in sirene tudi … ampak tekmovalci so se sedaj navadili tudi na to,« razlagata sogovornika. »Sreča je, da imamo znotraj našega strelskega društva vse kadre, ki jih potrebujemo za organizacijo mednarodne tekme, še posebej Damjana in Jerneja, ki sta edina slovenska licencirana operaterja elektronskih tarč, in Andrejo, ki je mednarodna sodnica,« pravi Marko Živković, Andreja pa doda, »močno podporo imamo tudi na Občini Trzin, veliko nam pomagajo, pri Skirci nas finančno podprejo, lani so kupili tri elektronske tarče, nove imamo obljubljene tudi letos.« Streljanje je med Slovenci, kljub temu, da je bil Rajmond Debevec proglašen za najboljšega strelca na svetu, še vedno malo poznan šport. Andreja pravi: »Gre za zelo specifičen šport, če ga nimaš rad, ne zdržiš. Vsebuje koncentracijo, disciplino, veliko dela. Gre za enega od najtežjih športov, čeprav na prvi pogled mogoče ni videti. Tudi učitelji športne vzgoje ga ne poznajo dobro, obravnavajo ga kot drugorazredni šport. To nam povedo naše mladinke, ki imajo status športnic, a jih kljub temu v šoli ne jemljejo resno.« Kako poteka povprečen strelski trening? »Strelski trening je odvisen od sezone, v tekmovalnem delu je ta drugačen kot pred njim. Sedaj, ko so tekmovanja, imamo treninge štirikrat na teden, medtem ko sta pred sezono le dva treninga tedensko. Se pa vsebina treningov ves čas prilagaja trenutnim razmeram, napakam, pomanjkljivostim,« razloži Andreja. Strelsko društvo Trzin sicer šteje 40 članov, njihova paleta je izredno pestra, od najmlajših cicibanov do veteranov, starih 80 let. Veliko se posvečajo delu z mladimi, v okviru osnovne šole, v zaklonišču katere je tudi strelišče, imajo organiziran strelski krožek. Kot smo že omenili, Strelsko društvo Trzin v letošnjem letu praznuje 60. obletnico. Ob tej priložnosti bodo maja pripravili tudi uradno odprtje strelišča. Prah in umazanijo v stanovanju vidimo in ju odstranimo. Kaj pa druge vrste onesnaženost – tista, ki je ne vidimo, ne slišimo in ne okusimo? ONESNAŽENOST Z ELEKTROMAGNETNIMI SEVANJI lahko pomembno vpliva na naše počutje in zdravje. Pokličite nas in opravili bomo meritve elektromagnetnih sevanj v vašem domačem ali delovnem okolju ter vam svetovali, kako ravnati, da bi se jim čim učinkoviteje izognili. Kupujete stanovanje ali parcelo? Meritve opravljamo tudi v okolici daljnovodov. Kontakt: [email protected] | 031 884 645 Kamniške novice Mateja Štrajhar 10 Februar 2015 Na kratko Terme Snovik vstopile v 14. leto delovanja Laze v Tuhinju • 25. januarja je minilo 13 let od odprtja zunanjega bazena Term Snovik, kar so proslavili s prijetno prireditvijo. Spomnili so se začetkov, mejnikov in prehojene poti s skupno ugotovitvijo, da ni turizma brez sodelovanja. Žalar, ki sta, kot je dejal Hribar, s svojimi prispevki v regionalnih ter lokalnih časopisih zelo zaslužna za uspešno pot Term Snovik. V Trzinu bodo poskrbeli za šport mlajših in starejših Kot je povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar, jim preteklo leto ni bilo naklonjeno, lansko zimo je zaznamoval žled, poletje obilica dežja, konec leta pa le malo snega – veliko obiskovalcev k njim namreč prihaja tudi zaradi smuke na Krvavcu – zato so se morali zelo potruditi, da so ga uspešno poslovno zaključili. »Naše aktivnosti so bile v lanskem letu usmerjene predvsem v razvoj: razširili smo kotlovnico na biomaso, zgrajen je bil nov uvoz v Snoviško dolino, za kar gre zahvala predvsem županu in občinski ekipi, čeprav se že kaže tudi potreba po pločniku in razsvetljavi, družabniki smo dokapitalizirali družbo, organizirali smo okroglo mizo ob 20-letnici pilotnega bazena, uspešno smo uresničili projekt Palčka Snovička s pravljico, plesom in himno.« Ob tej priložnosti je direktor Hribar dvema zaposlenima podelil tudi zahvali oz. nagradi za prispevek k razvoju uspešne zgodbe Term Snovik, in sicer gospodinji Tatjani Klemen in animatorju Bernardu Jarcu. Rojstnodnevno praznovanje se je zaključilo s torto, ki so jo prerezali direktor Hribar, kamniški župan Marjan Šarec in dolgoletna novinarja ter urednika Vera Mejač in Andrej Trzin • V letošnjem letu bodo v Trzinu poskrbeli tako za športno udejstvovanje mlajših kot starejših generacij. V ŠP Trzin Mlake namreč Občina načrtuje postavitev street workout parka, poleg tega pa bo glede na smernice Nacionalnega programa športa 20142024 še dodatno financirala športno vadbo starejših. Street workout park bo postavljen oz. zgrajen letos spomladi, investicija je ocenjena na 5000 evrov. »Street workout park nastaja na pobudo več posameznikov, uporabnikov že obstoječe trim proge, predvsem pa predstavnikov Društva za zaščito mladosti, ki so predlagali oz. skicirali park, poleg tega ga bodo tudi postavili. Občina bo poskrbela za izdelavo orodij, pokrila bo stroške betona in PVC blažilcev padca,« sporočajo z Občine Trzin. Občina Trzin pa bo še dodatno financirala tudi športno vadbo starejših. Sredstva, okrog 1000 evrov letno, bodo razdeljena preko razpisa za sofinanciranje v okviru Letnega programa športa Občine Trzin. »Občina Trzin že sedaj preko Centra Aktivnega Staranja (CAT) spodbuja in sofinancira tudi športno vadbo starejših, sedaj pa bo sofinancirala še programe športnih društev. Gre za sofinanciranje veteranskih tekmovanj in za redno vadbo starejših,« pravijo na Občini Trzin. Strokovna vgradnja strešnih oken VELUX: • svetovanje in ogled • dobava in montaza • razstavni prostor strešna okna zaključne obrobe kritina prezračevane strehe žleboviodtočne cevi pločevinasta streha stavbno kleparstvo pokrivanje krovstvo snegolovi krivljenje pločevine ! VO kleparski izdelki IN KROV VO ST ST NO KLEPA VB R A T montaža S pločevine Tomaž Sodnik 041 711 099 [email protected] www.krovstvo-kleparstvo.eu Februar 2015 11 Kamniške novice Govori se Pogovor Ženska za z ministrico volanom Nova Škoda Fabia 1.2 TSI Slovenski avto 2015 na testu Ženske za volanom tudi huda gripa in ostre zimske razmere ne ustavijo, ko je treba odpeljati avto na test. Tako je bilo v primeru nove škode fabie 1,2 TSI z bencinskim motorjem, ki jo je uredništvu posodil Škoda Škerjanec. Strnjeni vtisi so naslednji: avto, ki za svoj denar ponuja dovolj, da mu ni kaj očitati. To kajpak ni premium razred. To je avto, ki ga kupi varčna in racionalna družina ali posameznik, ki želi, da mu avto dolgo in dobro služi ter hoče imeti servis vedno pri roki, nadomestne dele in vlaganja v avto pa primerne trenutni gospodarski situaciji, ki bolj poziva k varčevanju kot brezglavemu trošenju. Kar sedem let je trajalo, da je nova, tretja generacija fabie ugledala cesto in v tem času je doživela tudi nekaj preporoda. Nova fabia nezmotljivo odkriva dediščino skupine Volkswagen, vendar je šasija avtomobila sedaj znatno lažja, zaradi česar se po cesti požene gibčneje in učinkoviteje, tudi 3 cm nižja zasnova in skoraj centimeter krajša v dolžino ji govori v prid, a ne na račun notranjega prostora, ki ga bodo vzljubili vsi, ki imajo radi praktičnost, stvari na svojem mestu in imajo morda tudi malo višje telo ali daljše noge. na dotik in gumbi za izbiro ter sistemske tipke na volanu pa pričarajo kanček razkošja. Tudi vsa povezljivost je na voljo (bluetooth, USB, DAB), na zaslon se lahko povežete preko mobilnega telefona (funkcija Mirrorlink). Mladi in mladi po srcu bodo cenili široko barvno izbiro, ko gre za usklajevanje videza karoserije, platišč, zunanjih ogledal in strehe. Pri tem velja samo en očitek, in sicer da je treba včasih večkrat pritisniti na zaslon s prstom, da se ta odzove, podobno se izkaže pri drugih naprednih funkcijah, ki želijo tehnološko ugajati in iti v korak s časom. V primerjavi s prejšnjo fabio je zunanjost bolj uglajena, s pravega kota gledano celo malenkost agresivna, kar je izdelovalec dosegel s širšo postavitvijo žarometov in obliko sprednjega dela. Avto za preudarne Fabia vas ne bo razočarala. Avto z 1,2-litrsko prostornino se lepo odziva, vožnja je mehka, motor je elastičen, odziven in prav uglajeno tih, petstopenjski menjalnik se je vdajal premikom brez zatikanja, v kabino se hrup (okolica, zimske gume) sliši zelo minimalno ali skoraj ne. To je avto za preudarne in gospodarne, vendar se skuša prikupiti z določenimi vsebinami tudi mlajšim. Armaturi ni sploh kaj očitati, narejena je z veliko občutka, s slogom, lepo, materiale, ki bi jih lahko po otipu in videzu zamenjal tudi s kakšnimi iz dvakrat dražjega avta. Vse se zdi trpežno, ekonomično in narejeno, da traja, kar je bržkone glavna odlika Škodinih vozil, fabie še sploh. Marsikdo bo znal ceniti tudi dejstvo, da je prtljažnik zelo radodaren, z zlaganjem zadnjih sedežev lahko prtljažni prostor povečamo celo za trikrat. Robustna, kompaktna, prostorna, zanesljiva, nova Fabia, ponuja veliko za svoj denar. In to je navsezadnje dejstvo, ki bo prepričalo tudi večino slovenskih kupcev. Če k temu prištejemo še nekaj ‘boljše’ opreme in možnosti izbire, ki jo umeščajo že proti konkurentom iz višjega razreda, je zagotovo veliko razlogov za nakup. Nova fabia prihaja v več izvedenkah (Active, Ambition in Style), od tega in od opremljenosti je odvisna tudi končna cena, ki se začenja za najskromnejši model pri 8.999 evrih in konča pri 18.298 evrih (fabia style 1.4 TDI DSG dizel). Naše uredništvo je vozilo bencinsko gnano škodo fabia style 1,2 TSI s petstopenjskim ročnim menjalnikom, katere uradna prodajna cena je 14.891,50 evra. Nagovarja mlajšega uporabnika Več kot očitno je, da bo nova fabia po novem nagovarjala mladostnejšega, bolj urbanega uporabnika, ki so mu blizu sodobne multimedijske tehnologije. Pri tem se spogleduje tudi z elementi iz srednjega in višjega srednjega avtomobilističnega razreda. Ob zagonu vžiga vas bo na relativno velikem zaslonu pozdravil napis za dobrodošlico z logotipom Škode, zaslon Plusi: • varnost (največ točk v svojem razredu na testu Euro NCAP) • ekonomičnost • široko razvejana prodajno-servisna mreža • odziven motor (pri 1,2 in 1,4-litrskem motorju) • veliko barvnih kombinacij in ponudba dodatne opreme za vse modele Minusi: • premalo odziven zaslon na dotik Nova fabia je lahko vaša že za 92 €/mesec. Vabljeni v SPC Škerjanec d.o.o., Krumperška 21, Domžale. Kamniške novice Dragica Sušnik 12 Februar 2015 Zanimivo Ameriški nogomet tudi v Domžalah Matej Primožič Nekoliko eksotično se sliši, če rečem, da morda vaš sosed igra ameriški nogomet. A ne bodite začudeni, če vam povem, da obstaja klub ameriškega nogometa v vašem ali vsaj v sosednjem kraju. Realna slika je takšna, da je v Sloveniji vsako leto več klubov, kjer gojijo omenjeni šport. Spoznali smo Jerneja Pavliča, predsednika Zveze za ameriški nogomet Slovenije ter predsednika in glavnega trenerja kluba Tigers Domžale. Jernej, nekdanji igralec Ljubljana Silverhawks (za ekipe ameriškega nogometa je značilno, da se poimenujejo po atraktivni živali), je pravi entuziast, ki v tem športu zares uživa, in navdušenje s svojimi trenerskimi kolegi uspešno prenaša na mlade. Udeležili smo se treninga domžalskih Tigersov in na delu ujeli najprej dekleta, nato še fante. Ameriški nogomet spremljajo sami presežniki: najbolj popularen, najbolj gledan, najbolj spremljan in šport, v katerem se obrača največ denarja v ZDA. Zato je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo ukoreninil tudi na tej strani luže. Že nekaj desetletij obstajajo nacionalne lige v evropskih državah, teče tudi t.i. liga prvakov, evropsko prvenstvo ... Poznamo tudi različice ameriškega nogometa, kot je t.i. flag football, ki se od običajne tackle (kontaktne) različice razlikuje po tem, da se igra brez kontakta in dodatne opreme (čelada, ščitniki ...). Pri flag varianti imajo namreč igralci okrog pasu dve zastavici, ki ju nasprotnik lahko odtrga, to pa pomeni enako, kot bi v tackle različici podrli igralca z žogo. Ko sem opazoval dekleta na treningu, sem poleg njihove zavzetosti in velike motivacije opazil resnost treninga. Ob razlagi trenerja Jerneja sta na primer dve dekleti klepetali, zato je trener celi ekipi dal nalogo kazenskih sklec. Punce so se vrgle na tla brez velikega pritoževanja in na glas štele posamezne sklece. Po različnih vajah, uigravanju akcij in razteznih vajah so se vsa dekleta zbrala na sredi telovadnice in z glasnim ter usklajenim, kaj vpitjem, dretjem motivacijsko zaključila trening. Preden so za njimi v telovadnico prišli fantje, si je Jernej Pavlič za nas vzel nekaj časa. Povedal je, da se je Klub Tigers Domžale v enem letu razvil z bliskovito hitrostjo. Danes ima že 110 (!) članic in članov, razdeljenih v šest ekip. Kot smo videli, se dekleta in mlajše kategorije lotevajo flag footballa, saj je ta oblika zelo primerna za otroke zaradi dinamike in ekipnega duha. Kot še doda Jernej Pavlič, ga domžalski tigri z veseljem pridejo predstavit šolam, razredom, društvom ali podjetjem (kot teambuilding). »Včasih šole naše predstavitve že vnaprej zavrnejo, ko pa vidijo, kako navdušeni so otroci nad športom, pa želijo, da pridemo predstavit tudi ostalim generacijam.« Ameriškega nogometa se po krivici drži stigma grobega in nasilnega športa, a smo se na lastne oči prepričali sami, da je npr. flag različica popolnoma varna, saj je brez kontakta. In kakšna je vizija domžalskega kluba? Jernej po razmisleku pove, da je cilj, da čim več Domžalčanov spozna ameriški nogomet ter ugotovi, da gre za zabaven šport, v katerem lahko vsak uživa. Tudi zato domžalski klub organizira različne turnirje (za letos jih načrtujejo kar pet), prav tako se njihove ekipe udeležujejo različnih tekmovanj. Kmalu sva se morala z Jernejem nekoliko umakniti, saj so se zraven naju že ogrevali hrusti s pravimi čeladami in ostalo opremo, potrebno za tackle football, torej izvirno različico. Fantje so pred časom po poskusu v flag različici sami dali iniciativo, da bi naredili pravo tackle ekipo – tako sta hitro nastali ekipi U16 in članska ekipa. »Do petnajstega leta še vse držimo v flag razlilčici, saj želimo čim manj izpostavljanja poškodbam, prav je tudi, da se fantje primerno razvijejo,« pokomentira coach Jernej. Pri določanju igralnih mest in pozicij je pomembno veliko dejavnikov, kot npr. koordinacija, kondicija, fizične predispozicije. Predvsem pa je pomembno, da se igralci trudijo in trenirajo za mesto v prvi ekipi, potem se tudi ostalo poklopi. Zavzetost in posluh fantov na treningih je na zelo visokem nivoju. Tu so se po temeljitem ogrevanju že uigravale posamezne akcije, postavitve ... Kako dobro poznajo začetniki pravila, ki so precej kompleksna, nas še zanima?Jernej kot iz topa pojasni, da se po rednih treningih vedno posveča veliko časa pravilom, tako se dekleta in fantje z njimi nenehno seznanjajo. Sicer pa je zelo malo takšnih igralcev, ki pridejo na novo in jim je glede pravil vse jasno. Tudi na tej ravni je razlika med flag in tackle, saj je brezkontaktni nogomet veliko manj abstrakten, zato se ga je lažje naučiti. Skupaj ugotoviva, da je težko v ameriških športih Februar 2015 13 vpeljevati slovenske izraze, zato se večinoma sporazumevamo kar z originalnimi. Vseeno poskusiva: bi bil flag football morda lahko brezkontaktni nogomet ali morda zastavica nogomet? No, to temo sva raje pustila za bolj poklicane in se pogovorila še o prostorski stiski, v kateri so se kot začetniki na tem področju znašli. Do pomladi so treningi v telovadnici, spomladi pa na zunanjem igrišču. Jernej Pavlič pove, da je to velika težava kluba, saj se trenutno ne najdejo nikjer. »Naša vizija in želja je, da bi vsi v občini vedeli, kdo smo, kaj smo, kaj počnemo, kako se igra ta šport. Če hočeš nekaj takega doseči, je potrebno imeti svojo zemljo oz. igrišče. Skratka prostor, kjer lahko sam treniraš, kamor se lahko vsi vračajo, kjer se tudi družijo.« (Vmes so si tudi fantje prislužili kazenske sklece ...). Sicer je zanimivo in pohvalno, da ima tudi Kamnik svojo ekipo, ki se sicer ukvarja bolj z osnovnošolskimi selekcijami. In kako se imenuje kamniška ekipa? Bilo bi res nenavadno, če to ne bi bili Mamuti. Za konec smo Jerneja povprašali še za komentar minulega Super bowla, ki so ga osvojili igralci New England Patriots in na katerem je v zadnjem napadu Seattle zapravil zmago ter s tem zapis v zgodovino kot ena redkih ekip, ki bi ubranila naslov. Kot velik navijač Seattla se je Jernej prijel za glavo, nato pa le zbral misli in dal priznanje trenerju, ki je ekipo vrnil v tekmo po zaostanku, nato pa žal potegnil potezo, ki se tokrat pač ni iztekla, kot so si želeli. Jernej še zaključi, da je bila ob tem zanimiva izjava glavnega podajalca (QB) Seattla, Russella Wilsona, ki je dejal: »Ne bom dopustil, da bi ena podaja definirala mojo kariero pri 26 letih.« To je dober pokazatelj karakterja pravega športnika, pravega ameriškega nogometaša. Kamniške novice Intervju Jernej Damjan: Vse težave se lažje premaga z nasmehom Mateja Štrajhar Vetrovna izravnava deluje dobro samo, kadar je veter konstanten, kadar pa veter hitro menja smer, pa kaže vse prej kot pravilno. Zato mislim, da bi morali tukaj sisteme še precej izboljšati. Je pa vse skupaj mišljeno zelo dobro, saj ima veter tako močan vpliv, da bi sreča igrala preveliko vlogo pri rezultatih, če tega ne bi bilo. Slovenski smučarski skakalec Jernej Damjan že od leta 2003 tekmuje v svetovnem pokalu. Vsa leta je dosegal dobre rezultate, a svojo prvo zmago v svetovnem pokalu je dosegel lani v Saporu. Je član SSK Sam Ihan, letos pa prejemnik naziva športnika leta 2014 občine Domžale, hkrati pa v letošnji sezoni skupaj z ostalimi skakalci dosega vrhunske rezultate – tudi zato smo ga povabili na tokratni pogovor. Pred kratkim ste prejeli naziv športnik leta 2014 občine Domžale. Kaj vam pomenijo tovrstne nagrade? Vsaka nagrada, ki jo športnik preme, je, vsaj zame, dodatna potrditev mojega dobrega dela. Lepo je videti, da tudi drugi opazijo in znajo ceniti vse napore in odrekanja, ki prinesejo vrhunske rezultate. Kako pa komentirate prav to nagrado, glede na to, da niste Domžalčan, v SSK Sam Ihan pa ste prestopili lani? Glede na to pa, da imam bližje do Ihana kot do svojega prejšnjega kluba v Ljubljani, sem glede tega bolj Domžalčan kot Ljubljančan. V ihanski klub in tudi občino Domžale sem bil zelo lepo sprejet in sem počaščen, da me imajo za svojega. Bom z veseljem ostal Domžalčan. Tudi vaš trener Simon Podreberšek je dobil posebno priznanje Občine Domžale za izjemne dosežke pri treniranju vrhunskih smučarskih skakalcev. Iz skakalne krize vam je pomagal prav on, kajne? Kako? No, če se malo pohecam na prejšnje vprašanje, tudi on ni iz Domžal. Je pa človek, ki je verjel vame in mi pomagal vrniti se na pravo pot v smučarskih skokih. Kako? … To je pa skrivnost. Lahko rečem samo, da je bilo veliko energije in dela z moje in Simonove strani, predvsem pa sva oba verjela v to, kar delava. Ste v času krize pomislili, da bi morda celo prenehali s skakanjem? Ja, ta misel je definitivno prišla. Ko je športnik v krizi, iz katere ne vidi več izhoda, je to gotovo zadnja možnost. Skačete že od leta 2002/2003, torej 13 let. Dolgo ste »na sceni« – se kdaj naveličate, imate vsega dovolj? Uh, to pa ne bo držalo. V svetovnem pokalu sem od leta 2003, s skoki pa se ukvarjam od leta 1993. Ko je bila kriza, ja, vendar sem vesel, da je bila želja premagati krizo večja, kot postaviti smuči v kot. Boste tudi vi tako dolgo vztrajali kot Noriaki Kasai? Kako komentirate njegovo tako dolgo kariero? Če bo šlo vse lepo, zakaj pa ne. Vendar pa je to še tako daleč, da niti nočem razmišljati o tem. Moj naslednji večji cilj so naslednje olimpijske igre, potem pa bom videl, kako naprej. Predvsem si želim čim manj poškodb in še naprej tako zagnanost in motivacijo za delo, kot jo imam sedaj. Ali ima zelena črta, ki jo v fazi leta sedaj vidite na dnu skakalnice, močan psihološki vpliv? Vam je všeč ali ne? Ta črta je na tekmah zelo redka. To je praksa samo parih prizorišč. Iskreno je velikokrat niti ne opazim, se mi pa zdi zelo dobrodošla za gledalce, saj so z vsemi vetrovnimi dodatki skoki postali precej komplicirani za gledalce. Ko čakate na skok v skakalnem stolpu, sedaj lahko vidite polete/skoke ostalih skakalcev – kako pa to vpliva na vašo pripravo? Kamniške novice 14 Februar 2015 Intervju To je pa že popolnoma psihološko vprašanje. Popolnoma odvisno od situacije, kdaj gledam, včasih tudi ne, se pa poskušam čim manj obremenjevati s tem, kako skačejo drugi, in se osredotočiti na sebe. Na kaj pomislite v trenutku, ko se odrinete na letalnici? Nič! To je rutina. Je pa skoraj nemogoče sestaviti misel v 0,001s. Kakšne želje imate letos, kar se tiče poletov v Planici? Predvsem si želim, da bi bilo vreme na strani skakalcev, da bi lahko resnično uživali v poletih. Drugače pa čim več navijačev, ki vedno naredijo Planico nekaj posebnega. Ste kdaj poskusili skakati s starim načinom letenja (smuči skupaj, ne na V)? Kako vam je šlo? Tudi to som že počeli na treningih. Iskreno, ne vem, zakaj so skakali tako, ker takoj začutiš, da je upora v zraku precej manj. V svoji karieri ste že tretjič zamenjali smuči. Zakaj pride do menjave, kako pravzaprav poteka izbira znamke smuči? Kako čutite razliko med njimi? Faktorjev za menjavo opreme je vedno veliko, se pa vedno poskuša najti tiste, ki ti najbolj ustrezajo. Z zadnjo menjavo na Sport 2000 sem zelo zadovoljen, tako s smučmi kot podporo osebja. Kakšno je vaše mnenje o točkovni/vetrni izravnavi? Vetrovna izravnava deluje dobro samo, kadar je veter konstanten, kadar pa veter hitro menja smer, pa kaže vse prej kot pravilno. Zato mislim, da bi morali tukaj sisteme še precej izboljšati. Je pa vse skupaj mišljeno zelo dobro, saj ima veter tako močan vpliv, da bi sreča igrala preveliko vlogo pri rezultatih, če tega ne bi bilo. Foto: SZS Pri skakalcih je veliko govora tudi o telesni teži. Kako jo vzdržujete? Imate posebno dieto – če ja, kakšno? Se kdaj pregrešite? V zadnjih letih to sploh ni več problem, saj so mejo BMI dvignili na 21. Tako da je v mojem primeru sedaj zdrava prehrana povsem dovolj za vzdrževanje pravilne teže. Med sezono pa je moja večja težava imeti dovolj kilogramov, saj je tempo tako hud, da teh enostavno zmanjkuje. Kdo je po vašem mnenju trenutno v Sloveniji največji up med mladimi v smučarskih skokih? Iskreno, se mi tudi sanja ne. V Sloveniji je trenutno veliko mladih, ki skačejo in delajo dobro. Sistem dela z mladimi je odlično postavljen, zato mislim, da se nam bo kmalu v svetovnem pokalu pridružil tudi kakšen nov obraz. Ne vem pa točno, kaj so za vas mladi upi. Zame so to fantje, stari 15 let in manj. Vam več pomeni posamična zmaga ali zmaga ekipe? Zakaj? Nedvomno mi več pomeni posamična zmaga, ker je samo moja. Moram pa priznati, da zmagati je pa lepše na ekipnih tekmah, saj se takrat celotno moštvo veseli skupaj. Ti občutki so neprecenljivi. Kdaj se sploh sprostite, glede na to, da ste zelo aktivni tako poleti s treningi in s poletno skakalno turnejo ter potem še z glavno zimsko sezono? Kaj takrat radi počnete? S svojo pozitivno naravnanostjo in širokim nasmehom očarate marsikoga. Kako pa vam takšna ‚poza‘ pomaga pri športu, pri motivaciji? Poskušam biti sproščen v vsakem trenutku, za prosti čas pa je res časa zelo malo. Tisto malo, kar ga imam, ga najraje izkoristim z družino. Dovolj je že to, da smo skupaj, še lepše pa je, kadar se lahko za dlje časa skupaj odpravimo kam na dopust. Vse težave se vedno lažje premaga z nasmehom – v športu ali vsakodnevnem življenju! Ste tudi zelo aktivni na družbenih omrežjih. So vam všeč? Slovenci smo se v zadnjem obdobju utrdili kot skakalna velesila. Kako druge reprezentance gledajo na slovenske skakalce? Je v zraku še kaj podcenjevanja zaradi naše majhnosti (sredstva, država sama …) ali vas že jemljejo resno? Na FB smo našli filmček vašega skoka s padalom iz letala, fotko vašega novega motorja … lahko rečemo, da imate radi adrenalin? Hahaha, ja, definitivno imam rad adrenalin, vendar pa ne iščem skrajnosti. Nikoli nas niso podcenjevali in so nas vedno jemali resno! Kakšna je drugače energija med samimi skakalci, glede na to, da gre za individualen šport in so egoti (najbrž) kar visoko? Cela karavana svetovnega pokala je kot ena mala družina in za velike egoiste ni prostora. Sem ter tja se tudi kakšen najde, vendar ne zdrži dolgo, saj te družba hitro osami. Februar 2015 Mislim, da ravno toliko kot vsakemu drugemu uporabniku v sodobnem svetu. 15 Lani poleti ste postali oče deklici Niki? Kako se vam zdi? Vas je sedaj kaj bolj strah, ko sedite na zaletišču? Je odgovornost do življenja večja? Popolnoma nasprotno! Sedaj je motivacija samo še večja. Skoki pa so zelo lep in varen šport. Kamniške novice Mihčev kotiček FINSKA Finsko imenujejo tudi dežela tisočerih jezer, ker je preplavljena s prečudovitimi jezeri. Baje jih je 190.000. Jezera in reke predstavljajo modro barvo na njihovi zastavi, bela barva pa predstavlja sneg. Na Laponskem, to je na severu države, je sneg kar 200 dni v letu. Tam se ljudje večinoma prevažajo z jelenjimi vpregami ali motornimi sanmi. Na Finskem prevladujejo mrzle zime in topla poletja. Zanimivo je, da poleti sonce kar 71 dni ne zaide, kar imenujejo polnočno sonce. Le kako zaspijo? Zase vem, da potrebujem popolno temo za dober spanec. Kaj pa kokoši, a ne grejo v kurnik, spat, ko se znoči? Belo mesto Severa imenujejo glavno mesto, Helsinki. Če angleščino razume največ ljudi na svetu, pa razume finščino najmanj ljudi na svetu. Po finsko se »hvala« reče »kiitos«. To si velja zapomniti, če vam na potovanju kdo slučajno ponudi v pokušino njihove ribe ali pa pito iz jelenjega mesa. Finska je bolj ravninska kot hribovita, saj je najvišji vrh le nekaj metrov višji od našega Kamniškega vrha. Če rad spremljaš zimske športe, potem je obisk dežele kot nalašč zate. Finci so zelo dobri v hokeju in smučarskih skokih, saj imajo snega v izobilju in zato ravno pravšnje pogoje za treninge in tekmovanja. Po napornih treningih pa športniki radi zavijejo v savne, saj so si jih izmislili ravno Finci. Presenetilo me je, ko sem opazil, kako malo ljudje govorijo. Skoraj enotnega mnenja so, da bodi raje tiho, če že nimaš kaj pametnega povedati. Zame osebno bi bilo to pravo mučenje, ker zelo rad govorim, pa mislim, da bi se moja mami celo strinjala z mano. Aleksandra Košir NAGRADNI LABIRINT Po kateri poti se morajo s sankami peljati Tine, Miha in Urška, da pridejo do Jerneja, ki jih že nestrpno čaka na vznožju hriba? Sliko izreži, izpolni nagradni kupon s svojimi podatki ter nam oboje skupaj pošlji najkasneje do 13. marca 2015 na naslov Kamniške novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, s pripisom »Nagradni labirint«. Med vsemi pravilno izpolnjenimi kuponi bomo 16. marca 2015 izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli 10-urni začetni ali nadaljevalni tečaj plavanja in 2-krat klubsko majico. Potrdilo o nagradi bomo izžrebancem poslali po pošti. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni igri, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni. Izžrebani reševalci prejšnjega meseca: 1. 10-urni tečaj plavanja: Sara Zorman, 1241 Kamnik 2. Majica: Mili Popovič, 1235 Radomlje 3. Majica: Taja Černigoj, 1241 Kamnik KUPON ZA NAGRADNO IGRO Ime in priimek: Naslov: E-mail: Podpis: Vaterpolsko društvo Kamnik vpisuje v spomladanske programe: Tečaji plavanja začetni in nadaljevalni za otroke od 3,5 let dalje Šola vaterpola za otroke od 8 let dalje Začetek: 9. marec 2015 Info: 070 816 797 (Dare), [email protected] www.vaterpolsko-drustvo-kamnik.si Kamniške novice 16 Februar 2015 Križanka Novo v ponudbi Dnevne malice od 10. do 15. ure (Od ponedeljka do petka) Wellness Svet savn Medicinske pedikure Razvajane za pare Center Harmonija, Linhartova 33, 1234 Mengeš T +386(0)1 729 66 50 M 040 888 021 E [email protected] • www.harmonija.eu Ime in priimek Naslov Podpis Rešitev decembrske nagradne križanke: Vesele praznike, vaš Avto Aktiv. Nagradni razpis slikovne križanke 1. nagrada: Savna za dve osebi 2. nagrada: Sprostitvena masaža (30 minut) 3. nagrada: Badminton (1 ura) Nagrade podeljuje Center Harmonija, Linhartova 33, 1234 Mengeš. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Kamniških novicah, ki bodo izšle 20. marca 2015. Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do petka, 13. marca 2015, na naslov: Kamniške novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka. Februar 2015 17 IZŽREBANI REŠEVALCI: 1. nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 50 evrov, Leopold Flis, 1230 Domžale 2. nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 30 evrov, Ksenija Kmetič, 1236 Trzin 3. nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 20 evrov, Stanka Brulc, 1218 Komenda Nagrade podeljuje B-dent, d.o.o., Krašnja 57a, 1225 Lukovica. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni. Kamniške novice Aktualno Kamničani in Komendčani enotni: Urgence ne damo! Konec januarja se je pričelo govoriti o ukinitvi službe nujne medicinske pomoči (NMP) v Kamniku v skladu z novim pravilnikom o NMP, ki naj bi stopil v veljavo v sredini prihodnjega meseca. To pomeni ukinitev 24-urnega dežurstva in reševalnega vozila z zdravnikom, na voljo naj bi ostal zgolj rešilec z reševalcema, zdravnik naj bi se po potrebi pripeljal iz Domžal. A na ministrstvu za zdravje nam teh navedb niso potrdili, trdijo zgolj, da bo po sprejetju pravilnika dostopnost do storitev NMP enaka ali celo boljša. Kamniška urgentna služba trenutno na leto oskrbi 10.000 pacientov, opravi več kot 1000 intervencij na terenu in 1400 nujnih reševalnih prevozov. Trenutno za paciente na našem območju skrbi urgentna ekipa z zdravnikom 24 ur na dan, vse dni v letu, služba NMP pa deluje ločeno od splošnih in družinskih ambulant. Delo ekipe NMP niso le oživljanja in prometne nesreče, ampak tudi nujno zdravljenje na domu, ko ni potreben prevoz nikamor in je možno oskrbeti bolnika na mestu samem, zagotavljanje 24-urne zdravniške oskrbe oskrbovancem doma starejših občanov, Ciriusu, oskrba ponesrečencev, ki jih preda GRS, nujni pregledi turističnih obiskovalcev naših občin, gora, Velike planine, Term Snovik itd. »Ker naj bi nov pravilnik skupaj z ukinjeno 24-urno dežurno ambulanto odvzel tudi zdravnika iz terenske ekipe, bi pomenilo, da tudi zdravljenja na terenu ne bi bilo več. To bi pomenilo, da bi stare in nepokretne bolnike, oskrbovance doma starejših, oskrbovane otroke Ciriusa itd. reševalno vozilo prevažalo v urgentni center v Ljubljano ali Domžale in potem pregledane nazaj. Ker so bili ti bolniki v največji meri doslej zdravljeni doma oz. v ustanovi, kjer prebivajo, razumem nov sistem kot nehuman do bolnih in starejših,« je za Kamniške novice povedal direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, Sašo Rebolj, dr. med. Odločen protest obeh županov in direktorja Ukinitvi NMP v Kamniku so se odločno uprli na Občinah Kamnik in Komenda in v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik. Župana Marjan Šarec in Slavko Poglajen ter direktor zdravstvenega doma Sašo Rebolj so v protestnem pismu ministrici za zdravje, Milojki Kolar Celarc, zapisali, da jih je napovedani ukrep močno negativno presenetil, saj pomeni, da bo območje obeh občin, torej kar 37.000 prebivalcev, ostalo brez službe NMP. »Treba se je zavedati, da je občina Kamnik hribovita in so njeni kraji precej oddaljeni od središča. Površini občin Kamnik in Komenda merita skoraj 300 km2, skupaj imata preko 500 km lokalnih cest, od tega dve tretjini na hribovitem območju, do Motnika je denimo skoraj 30 km in težko si je predstavljati, da bi za tovrstne kraje ta sprememba ne predstavljala težave. Daleč od tega. Prepričani smo, da ta ukrep lahko koga stane celo življenje. Tukaj gre za življenja in nujna medicinska pomoč je vitalnega pomena za vsako občanko in občana občin Kamnik in Komenda, saj se lahko vsak izmed nas v vsakem trenutku znajde pred mejo, ki nas loči od življenja in smrti. Morebitne trajne posledice ali celo smrt bodo neizbrisni madež na življenjih članov delovne skupine, ki pripravljajo ta dokument,« so med drugim zapisali v ostrem protestnem pismu. Za enkrat, kot pravijo na Občini Kamnik, niso prejeli še nobenega odziva: »To je tudi pričakovano glede na odnos države do lokalnih skupnosti. Pričakujemo, da bo vendarle prišlo do kakšnega sestanka, kjer bomo sploh izvedeli, kakšne so namere ministrstva.« Ministrica Milojka Kolar Celarc pa nič Kaj več o nameravani ukinitvi službe NMP ni uspelo izvedeti niti nam. Z ministrstva so nam v pavšalnem odgovoru sporočili le, da v Sloveniji trenutno intenzivno poteka gradnja desetih urgentnih centrov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, ter da so strokovne razprave in analize pri pripravi elaboratov za izgradnje urgentnih centrov pokazale, da trenutni sistem zagotavljanja urgentne službe v bolnišnicah in na primarni ravni ni optimalen. »Družinski zdravniki so postavljeni pod veliko obremenjenost, saj morajo velikokrat biti na dveh deloviščih hkrati. Bolniki se pogostokrat znajdejo pred zaprtimi vrati zdra- Kamniške novice Mateja Štrajhar vstvenega doma, ker je moral zdravnik na hišni obisk ali je urgentno klican na oskrbo na terenu. Bolnik v takem primeru počaka ali gre v drugi zdravstveni dom. V tem času je bolnik lahko življenjsko ogrožen. Znane so sodbe in medijsko odmevni primeri zaradi preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine, ki poleg svojega rednega dela izvajajo tudi NMP. V trenutnem sistemu tudi financiranje ni optimalno in ne sledi pacientu. Zdravstveni domovi so plačani v pavšalu, sredstva pa se pogostokrat prelivajo v druge namene,« sporočajo z ministrstva. Da je ta odgovor popolno posploševanje, ki nima veze s službo NMP v Kamniku, nam je potrdil tudi direktor Rebolj, hkrati pa trditev o nenamenski porabi sredstev, namenjenih NMP, označil kot žaljivo: »Omenjen odgovor ministrstva odraža popolno nepoznavanje delovanja NMP enote v Kamniku. Družinski zdravniki v Kamniku niso razporejeni na dveh deloviščih hkrati, ampak je osebje v NMP enoti zadolženo zgolj za nujno medicinsko pomoč, in torej ta ne obremenjuje teh omenjenih družinskih zdravnikov. Med rednim delovnim časom imajo bolniki na voljo nujno medicinsko pomoč neodvisno od tega, če je ekipa na terenu. V času dežurstva je ekipa na terenu le, ko oskrbuje nujnejši primer in ta oskrbovani bolnik seveda tako intervencijo potrebuje! Za te primere imamo sklenjene dogovore o pokrivanju s sosednjimi enotami. Da niti to ne bi bilo potrebno, smo zaprosili celo za odobritev okrepljene enote in na to temo celo v letu 2014 vložili zahtevek za arbitražo, a so našo vlogo zavrnili! Kako bi domnevna ukinitev, zaprtje ambulante NMP v Kamniku kar za celih 24 ur na dan, odstranitev zdravnika iz reševalnega vozila in nadomestitev zgolj z dvema reševalcema izboljšala dostopnost in oskrbo, niti laikom ne more biti razumljivo, tudi odgovor ministrstva v isti sapi navaja, da zaprtje ambulante lahko pomeni življenjsko ogrožanje bolnikov, sedaj domnevno kar za 24 ur na dan. V Kamniku ni nobenih „sodb in medicinsko odmevnih primerov“ zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov in niti takih, ki iz rednih ambulant opravljajo NMP, in ni mi jasno, kaj tak zapis počne v odgovoru na vprašanja v zvezi z NMP enoto v ZD Kamnik. Navajanje nenamenske porabe sredstev za nujno medicinsko pomoč v kontekstu ZD Kamnik jemljem za žaljivo. Na zadnjem nadzoru NMP enot, ki ga je to isto ministrstvo opravilo v Kamniku, so NMP enoto pohvalili celo kot enoto, ki lahko služi za referenco drugim enotam tega ranga.« Z ministrstva so še sporočili, da delovna skupina obiskuje vse enote na terenu in pregleduje ter preverja podatke, tako da bodo upoštevane vse geografske posebnosti v posameznem lokalnem okolju. »Določene spremembe bodo, vendar bo, ne glede na predvidene organizacijske in strukturne spremembe, dostopnost do storitev NMP enaka ali celo boljša. V tem trenutku za to območje konkretnih pojasnil v zvezi s spremembami še ne moremo podati, vsekakor pa bo tudi v regiji pred kakršnokoli spremembo sklican sestanek vseh izvajalcev NMP v regiji, kakor tudi direktorjev zdravstvenih domov, bolnišnice ter predstavnikov lokalnih skupnosti.« Direktor Rebolj nam je sporočil, da se delovna skupina ni nikoli oglasila pri njih in nikoli ni niti napovedala svojega obiska, kljub temu da naj bi bil pravilnik z novo mrežo NMP pripravljen že marca. Napovedana ukinitev pa ne bo imela posledic samo za občane, ampak tudi za Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. »Zdravstveni dom Kamnik zaposluje za potrebe nujne medicinske pomoči 7 ljudi. Ob ukinitvi enote NMP bi bilo potrebno prerazporejanje osebja, glede na število pa je zelo možno, da bo šlo tudi za višek zaposlenih,« je povedal direktor Rebolj. V Kamniku in Komendi se podpisuje peticija Tako Občina Kamnik kot Komenda sta se odločili za peticijo, podpisi se zbirajo do konca februarja. Da so tudi občani odločno proti ukinitvi, priča podatek, da je bilo na Občini Kamnik že v prvem dnevu zbranih več kot 500 podpisov. »Na občini smo se odločili, da začnemo z zbiranjem podpisov proti ukinjanju NMP Kamnik v dosedanji obliki. Podpisi bodo pokazali, da ljudem ni vseeno, upam pa, da bodo upoštevani pri državnih institucijah,« zaključujejo na Občini Kamnik. 18 Februar 2015 Aktualno Evtanazija da ali ne Dragica Rutar Beseda evtanazija je grškega izvora in je sestavljena iz εὖ, kar pomeni dobro oziroma prav, in thanatos, kar pomeni smrt. Torej bi evtanazija pomenila »dobro smrt«. Januarja je bilo v medijih kar nekaj člankov in razprav na to temo. V kontaktni radijski oddaji so poslušalci izražali svoja mnenja za ali proti evtanaziji. Več kot polovica poslušalcev se je opredelila za evtanazijo v primeru hudih bolečin. Iz pogovora je bilo mogoče razbrati, da ni jasno, kaj je evtanazija, kaj terminalna faza, ko je pacient priklopljen na aparate, in kaj paliativna oskrba. Evtanazija pomeni aktivno sodelovanje, aktivni poseg za prekinitev življenja. Nanaša se na prakso načrtnega končanja življenja z namenom lajšanja bolečin in trpljenja. Če bolniku v zadnjem obdobju njegovega življenja, v terminalni fazi, ko je priklopljen na aparate, ki mu podaljšujejo življenje, le te odklopijo, to pomeni odtegnitev zdravljenja in smrt nastopi po naravni poti. Beseda paliativa izhaja iz latinske besede palliatus in ta iz grške besede pallium, kar pomeni blažilo, mirilo; zdravilo, ki začasno olajša bolezen ali blaži simptome. V medicinskem smislu pomeni zdravstveno nego bolnikov, ki lajša posledice neozdravljivih bolezni. Pri nas obstaja medicinska paliativna oskrba in oskrba preko Hospica – neprofitne vladne organizacije, ki izvaja program hospica s celostno oskrbo umirajočega in družine. Umirajočemu je nudena medicinska, socialna in duhovna podpora, namen katere je doseči najboljšo možno kakovost življenja umirajočega in mu omogočati odhod po njegovi lastni poti umiranja. V Deklaraciji o univerzalnem etosu (Svet Parlamenta svetovnih verstev, Chicago 1993, ki jo je pripravil Hans küng), ki pomeni temeljno soglasje o vrednotah, standardih in osebnem obnašanju, je ena od temeljnih točk – spoštovanje življenja. V Strasbourški resoluciji leta 2012 je bilo zapisano, da evtanazija ne sme biti nikoli dovoljena. Prav tako so pozvali države v EU, ki imajo evtanazijo že uzakonjeno, naj ponovno preverijo svoje odločitve. Dosedanja praksa kaže, da je velik odstotek evtanazij zlorabljenih, vključno z evtanazijo otrok. V naši zakonodaji imamo v 3. členu ustave zapisano, da je človeško življenje nedotakljivo. Državna komisija za medicinsko etiko pravi, da je evtanazija v nasprotju z osnovnim poslanstvom zdravniškega poklica. Komisija poskuša ta problem ocenjevati z vidika etike. Povprašajmo se, zakaj bi tako hitro pristali na evtanazijo. Ali »nimamo časa« umirati oziroma biti ob bližnjem umirajočem? Ali se bojimo gledati tujo bolečino in umiranje, ker nas opominja, da bomo tudi mi enkrat v tej situaciji? Ali smo družba, ki po vsej sili hoče ujeti svojo »srečnost« in vse, kar ne spada zraven, potisniti v nevidno, v domove ostarelih, bolnice ali grobove? Se bojimo, da bi nam umiranje naših bližnjih sprožilo občutke strahu, dvoma, jeze in nemoči? Se bo dovolilo, da prevladajo ekonomski vzroki? V procesu umiranja se nam tla, ki nas nosijo in se zdijo še tako trdna in varna, zazibajo. Življenje je izziv, ki ima v fizični obliki svoj začetek in konec. Je vse med veseljem in žalostjo, pogumom in strahom, zdravjem in boleznijo, mladostjo in staranjem, trpljenjem in bolečino, srečevanji in slovesi. A človek ni samo fizično, temveč tudi duhovno bitje. Ob smrti razpade fizično telo, duh pa prehaja na druge ravni. Umirajoči mora imeti dovolj časa in primerno okolje, da je spravljen s seboj in svetom ter da lahko v miru odide. Spremljajoči umirajočih povedo, da gre človek v tem procesu čez več faz, od zanikanja, jeze, sprejemanja, puščanja materialnih stvari in svojih bližnjih. V tem času je pomembna možnost lajšanja bolečin do te mere, da se lahko ohrani jasna zavest. Enako pomembna sta socialna in duhovna podpora. Na tak način človeku omogočimo, da v varujočem, ljubečem in spoštljivem okolju ohrani svoje človeško dostojanstvo in v svojem lastnem času ter ritmu odide. Spodbujajmo pogovore o umiranju in smrti. Lahko se usposobimo za kakovostno spremljanje umirajočega. Dotika se vseh nas: kako jaz želim umirati, kaj jaz lahko naredim za umirajoče bližnje? Stoik Mark Avrelij pravi: »V svetu stojiš kot njegov drobec: izginil boš v tem, kar te je rodilo, ali bolje, vzet boš po premeni nazaj v življenjsko klico sveta.« OdpELjITE SvOj REnaULT In OdKRIjTE 2015 RaZLOGOv Za vESELjE. 5 LET jamSTva* | BREZpLaČnO vZdRŽEvanjE * BREZpLaČnO OBvEZnO In KaSKO ZavaROvanjE* ZImSKE pnEvmaTIKE* IZKORISTITE dOdaTnO OpREmO In STORITvE v vREdnOSTI vSaj 2015 EUR. * 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačno vzdrževanje velja 5 let ali 100 000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačno obvezno in kasko zavarovanje velja za obdobje enega leta. ponudba velja ob nakupu z Renault Financiranjem. več o ponudbi na www.renault.si. Poraba Pri mešanem ciklu 3,5 - 6,8 l/100 km. emisije co2 90 - 155 g/km. emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev Pm10 in Pm2,5, ter dušikovih oksidov. DEALER dEaLER adRESS dEaLER adRESS Februar 2015 19 Kamniške novice slika je simbolna. renault nissan slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 ljubljana. www.renault.si Oglasi Pri Avto Debevcu boste uredili vse na enem mestu Avto Debevc d.o.o iz Mengša je družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo prodaje in servisiranja vozil. Če kupujete nov ali rabljen avto, potem je Avto Debevc nedvomno pravi naslov. Poleg tega so pooblaščeni servis za znamko Volkswagen in Volkswagen gospodarska vozila, hkrati pa vam nudijo splošen servis za vsa vozila, kleparske in ličarske storitve, prodajo dodatne in dopolnilne opreme. Pri njih boste našli tudi cenilno mesto za Zavarovalnico Maribor in Zavarovalnico Triglav ter zavarovalnici ERGO in Adriatic. S celovito ponudbo Avto Debevc odlično poskrbi za svoje stranke, zato ga priporočamo tudi mi! AVTO DEBEVC, d.o.o., PE Trzin Ljubljanska 15a, 1236 Trzin T: 01 56 44 277, 01 56 44 276, 01 56 42 388 F: 01 56 41 473 E: [email protected] W: www.avtodebevc.si 40% POPUST ujamo izjemen V mesecu februarju in marcu pon CAT, ki bo LINE TRO CON lek 40% popust na izde in klopi. ami bolh pred al arov obv ke vaše muc Urnik: pon–pet: 7:00–18:00 sob: 7:00–11:00 Veterina Kamnik d.o.o. Perovo 20 1241 Kamnik 16. Gostičevi dnevi Telefon: 01/830 95 77 www.veterina-kamnik.si [email protected] VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA Sobota, 7. marec, ob 18.00 Opera HNK Zagreb B. SMETANA: PRODANA NEVESTA Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb Avtobusni prevoz v Zagreb ob 13.30 s Homca Prijave: [email protected], 051 319 675 Nedelja, 8. marec, ob 11.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVETA MAŠA Daroval jo bo ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. VABIMO NA SLOVESNOSTI J. G. VAS Albrechtsberger: Missa in D V SPOMIN NAConsortium OPERNEGA PEVCA Zbor musicum JOŽETA GOSTIČA Nedelja, 8. marec, ob 17.00 Homec-Domžale-Zagreb-Ljubljana Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah 9.-14. 3. 2014 SLAVNOSTNI KONCERT Nedelja, marec, obHNK 11.00 Zagreb Solisti9. Opere Cerkev Marijinega rojstva na Homcu ter SNG Opera in balet SPOMINSKA SVETA MAŠALjubljana Rezervacije: blagajna@kd-domzale, 01 722 50 50 Ch. Gounod: Messe chorale Zbor Consortium musicum Nedelja, 22. marec, ob 16.00 Nedelja, 9. marec, 17.00 Ljubljana SNG Opera in ob balet Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah SLAVNOSTNI KONCERT G. BISET: CARMEN Opere HNK Zagreb ter Solisti, zbor Solisti in orkester SNG Opera in balet Ljubljana SNG Opera in balet Ljubljana Kamniške novice 20 Rezervacije: [email protected], 01 24 15 959. Ponedeljek, 10. marec, ob 18.00 Slovenski dom Zagreb Informacije: 051 319 675 ODPRTJE RAZSTAVE „GOSTIČEVI DNEVI“ www.gosticevi-dnevi.net Razstavo bo odprl veleposlanik Republike Slovenije Vojko Volk Februar 2015 Aktualno Kako lahko šport postane poklic Na GSŠRM Kamnik poskušamo praktična znanja in razmišljanja svojih zaposlenih podeliti tudi z bralci Kamniških novic. Ker je pomlad čas za izbiro srednje šole in študija, tokrat razmišljamo o sodobnih poklicih in podrobneje predstavljamo poklic menedžerja v športu. V zadnjih dneh nas znova več kot navdušujejo uspehi naše super športnice Tine Maze. Koliko laskavih pohval si je prislužila, koliko bleščavih medalj privozila, koliko novih obzorij odprla … In prav pri njej se morda bolj kot pri drugih zavemo, da še tako talentiran športnik ne zmore zares vrhunskih dosežkov doseči sam. Tina ima odličen tim in podporo, ki ji omogoča, da iz sebe potegne najboljše. Ker šport že dolgo ni le samo šport, pač pa po eni strani način življenja, po drugi pa celovit preplet fizičnih, psihičnih in organizacijskih procesov, kar je konec koncev tudi (velik) posel, se na tem področju uveljavljajo novi poklici. V ekipi, kot je Tinina, pa seveda v številnih drugih moštvih in klubih, je med drugimi nepogrešljiv dober športni menedžer. V športnih organizacijah, a tudi v velikih podjetjih, ki dajo kaj na zdravje zaposlenih, je potreben nekdo, ki zna usklajevati naloge in ljudi ter hkrati ustvarjalno reševati probleme in odločati tako, da se dosežejo kar najvišji cilji. Z razvojem športnih dejavnosti se vse bolj pojavlja potreba po njegovi urejenosti in strokovnem vodenju s kadrom, ki združuje športna in tudi poslovna znanja, ki načrtuje, organizira, vodi in kontrolira. V športno dobro organiziranih državah, denimo samo v Nemčiji, je na področju športnega menedžmenta okoli 800.000 delovnih mest. Delo menedžerja v športu je pestro in vsestransko, saj ima opraviti s celovitimi zahtevami posameznikov in hkrati s športnimi emocijami. Za ogrevanje nas je v lepote in pasti športa popeljal veliki slovenski košarkar in nekaj časa tudi športni menedžer Peter Vilfan Po barve in lake na Vir V petek, 16. januarja, se je na Sončni ulici 1a (nasproti Hoferja) na Viru pri Domžalah odprla nova trgovina Barve laki Pirc. Direktor podjetja, Matej Pirc, ima že dolgoletne izkušnje na področju barv, saj se njegovo podjetje Slikopleskarstvo Pirc že od leta 1997 ukvarja s to dejavnostjo. Zagotavljajo vam široko ponudbo del s svojo profesionalno ekipo. Z odprtjem nove trgovine želijo ponuditi prebivalcem Domžal in okolice široko ponudbo barv, lakov in tudi drugih pripomočkov (elektro in ročno orodje, vijaki, čistila, parketi), ki so potrebni ob obnovi stanovanja. Imajo tudi mešalnico barv za fasadne barve, notranje barve, barve za les in kovino. Nudijo vam strokovno pomoč pri izbiri raznovrstnih produktov za vaš dom, vikend ali poslovni prostor. Pridite in se prepričajte! Diabetikom nudimo brezplačen pregled stopal v letu 2015! Prijazno vabljeni. ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. 01/72 45 106 031/353 347 (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Februar 2015 21 Kamniške novice Menedžer mora biti dober vodja z organizacijskimi in komunikacijskimi sposobnostmi, za svoje delo mora imeti znanja s področja ekonomije in poslovanja, prava in menedžmenta. Ugotavljamo, da je področje menedžmenta v športu v Sloveniji kadrovsko podhranjeno. Posamezniki, ki se s tem ukvarjajo, so si znanja pridobili deloma z izkušnjami, deloma s študijem doma ali v tujini. S športom se srečujemo že od malih nog, z njim rastemo in oblikujemo svoj življenjski slog, zato je prav, da si tudi o zakulisju in organiziranosti pridobimo znanja, ki jih lahko uporabimo poklicno ali ljubiteljsko v številnih športnih klubih. Ne nazadnje veljamo Slovenci za športen narod. Srednje strokovne šole lahko v okviru tako imenovanega odprtega kurikula oblikujemo svoje vsebine, nekaj, kar dijakom ponudimo kot usmerjeno znanje z določenega področja. Na GSŠRM Kamnik smo se v okviru programa ekonomski tehnik odločili, da kot novost ponudimo prav menedžment športa, perspektivno, dinamično in zanimivo področje za mlade športnike in bodoče vodje klubov, športne direktorje ali organizatorje svetovnih prvenstev. Spoznali bomo različne športe, njihovo organiziranost, financiranje, delo športih menedžerjev (vodenje timov, zastopanje posameznih športnikov), v svojo sredino bomo povabili eminentne goste iz sveta športa, skupaj si bomo pogledali kakšno športno prireditev … Mlado mnenje Projekt: Sreča na vrvici Živimo v najboljših možnih časih. Izobrazba, zdravstveni sistem, tehnologija, vse imamo na dosegu roke. Kaj pa sreča? Se nam ta vedno bolj izmika ali jo le iščemo na napačnih mestih? Danes je merilo za uspeh le še denar in ta deli svet na dve strani. Na eni strani so profesionalci, na drugi zgube. Vmesne poti ni več. A kaj, če mogoče naša sreča počiva ravno tam, v zadovoljstvu s sabo, v svoji osebni svobodi. Včasih dobim občutek, da smo v svojem iskanju kot mačka, ki neumorno poskuša zgrabiti odsev svetlobe na steni. Morda je iskanje sreče prav tako brezupno in raje verjamemo, da je bolj pomemben uspeh, ki ga lahko merimo z denarjem. Pogosto slišim izjave: če si pameten, zakaj nisi še bogat? Le dokaz več, da danes z osebno srečo žal povezujemo predvsem količino denarja. Je že res, da je udobneje jokati v lepem stanovanju kot pod mostom. A oboji še vedno jokajo. Če izločim vsa obrabljena navodila in zahteve, ki nam jih v iskanju sreče postavlja družba, pridem do ideje, da je bistveno merilo za naše dobro počutje in kakovostno življenje občutek, da te drugi prepoznajo, da si v očeh drugega vreden. Brez tega vsa naša prizadevanja in dejanja izgubijo tisti pravi pomen. Če tebe, tvojih prizadevanj in tvojega dela nikoli nihče ne opazi, boš nesrečen, ne glede na denar. Prepoznati bi te morali ljudje v službi ter ljubiti tisti doma. Vsi pa dobro vemo, kaj nam kljub obilju materialnega prinaša današnji čas: služb ni, družine pa so postale neka ohlapna fluidna forma brez globljih korenin in družinske pripadnosti. Tako nam ostane le, da se podajamo v neskončen boj z mlini na veter, v iskanje sreče na vrvici. Sistem nas je preoblikoval v osamljene individualiste. Napolnjeni z obljubami poskušamo pozabiti, da smo še vedno le socialne živali, ki potrebujejo druga drugo. Kako bi bilo sicer mogoče, da kljub obilju živimo v družbi, polni anksioznosti in depresije? V množici tegob, ki pestijo sodobnega človeka, je težko spregledati, da poveličevanje individualnosti nima ravno dobrega vpliva na medosebne odnose. Med svojimi znanci hitro lahko opazim, da me obkrožajo celo številni pari, ki tekmujejo drug z drugim. Kamniške novice Nataša K. Absurdno? A nikakor ne redko. Vsak dan hitimo, lovimo sanje, ki nam jih riše družba, in vročično iščemo njeno potrditev. Čakamo, da nas nagradi za ves trud, čakamo, da se jih bomo oprijeli, vredni in zaslužni. Prej pa se ne smemo ustaviti, niti za trenutek, kajti "za srečo se moraš truditi". Pa res. Kaj bi se zgodilo, če bi se ustavili? Bi mogoče opazili, da vse že imamo, da srečo nosimo v sebi, le preveč se nam mudi, da bi jo sploh lahko občutili. Drvimo brez zavor, tako smo zaposleni, da nimamo časa niti razmišljati. Ni treba, saj nam za vsak problem ponujajo tudi rešitve. In tako sreča ni nobena izjema, raje lovimo tisto ponujeno na vrvici, lažje je. Ostale so redke priložnosti, ki nas povlečejo iz večnega lova in morda ni naključje, da tudi sama razmišljam o sreči ravno sedaj, ko ležim v postelji ob spremstvu vročine in glavobola. Bolezen je danes mogoče še edina izjema, ki na koncu vsakega prisili, da se nekoliko ustavi, da se zavije v toplo odejo in nekaj časa nameni celo sebi. A tudi ta že skoraj izgublja tekmo z našim večnim pomanjkanjem časa. To sem lahko občutila tudi sama, saj se je že po prvem preležanem dnevu v postelji začelo: glavobol je popuščal, občutek krivde pa vztrajno naraščal, obveznosti se nabirajo in z vsakim dnem ležanja izgubljam prihodek. Po dveh dneh nisem mogla več zgolj počivati, morala sem storiti, vsaj nekaj. Odločila sem se, da si prevetrim glavo ter se odpravila na sprehod. Ogromni podočnjaki in bledica na obrazu so izdajali, da bolezen še ni mimo, a dlje, ko sem hodila, bolj jasno je postajalo, da so bolni tudi vsi okoli mene. Sivi in mrki obrazi, odsotni pogledi in hitri koraki, nihče se ne smeje, nihče si ne popeva, ljudje se na ulicah že dolgo niti ne pozdravljajo. Znanci hodijo drug mimo drugega, s pogledi uprtimi v tla. Ponujena sreča je kot mivka, bolj kot se jo trudiš zapreti v pest, trdneje, kot se je želiš oprijeti, bolj se bo izmikala. Tudi sama nisem nikakršna izjema, skušam ujeti svojo srečo in v množici ponujenih rešitev najti tisti pravi recept, s katerim bi bilo vse lažje. A vedno, ko pridem do nekega cilja, se mi spretno izmuzne ter se prelevi v vedno nove in nove želje. Moj korak postane zadržan. Kako nemočni smo postali, kako šibka in vodljiva je naša volja. A ker časa in obdobja ne moremo spremeniti, se spustim še globlje od družbene plasti. Mestne ulice zamenja gozdna jasa. Kaj nas zares osrečuje? Naslednja ideja, ki prešine moje misli, je svoboda. A to pogosto jemljemo preveč romantično in zato je, kot je. Boljši izraz bi bil avtonomija. Sreča, ki jo išče današnji človek, namreč ni nič drugega kot le družbeni konstrukt. Res je, da potrebujemo sistem vrednot, nobena družba ne more preživeti brez njih, kar pa še ne pomeni, da imamo s tem pravico vsiljevati svoje drugim. Najprej moramo poslušati sebe in ne drugih ter njihovih mnenj o tem, kaj bi radi videli. Če res vprašaš sebe, namreč hitro ugotoviš, da veliko stvari, ki naj bi te osrečevale, sploh ne, samo povečujejo stres. Namesto da bi srečo iskali v sebi, v trenutkih, jo iščemo izven sebe. Še vedno vztrajno lovimo to čudežno idejo, ki bi na utrujene oči položila svež pogled in spremenila naš svet, a ob tem postajamo le vedno bolj utrujeni, osamljeni in odtujeni. Ko tudi sama že skoraj obupam nad mislijo, da sreča le ni tako nedosegljiva, kot se nam zdi, me ob prihodu domov na mizi pričaka toplo kosilo, čaj in odličen film. Tako se, končno brez slabe vesti, ponovno zavijem v toplo odejo in takrat vem. In ko se počutiš dobro, hitro ugotoviš, da nisi sam, da ob tebi stoji drugi. Sreče si ne moremo lastiti, srečo lahko le občutimo, srečo delimo, je del vseh nas. Čarobni so trenutki in naši občutki, tisti, ki ne postavljajo meril, le dovoliti si jih moramo čutiti. 22 Februar 2015 Aktualno Prosti tek kamniškega turizma Ali ste v preteklih letih kot občani opazili občuten napredek pri razvoju turizma v občini Kamnik? Seveda je nekaj svetlih izjem, kot so organiziranje dnevnih dogodkov, predstav, koncertov, Okusi Kamnika ipd. ter določenih podjetnih posameznikov (Gostilna Repnik, Gostilna pri Orlu in še nekaterih), ki pa so za lasten uspeh zaslužni izključno sami. Po našem mnenju bi bil občuten napredek, če bi se novice glasile nekako takole: na področju turizma se je odprlo 100 novih delovnih mest, v središču Kamnika se je odprl nov hotel, smučišče Velika Planina je odprlo novo progo v dolino, odprt je prvi odsek kolesarske steze Kamnik - Vransko. Predstavniki Občine Kamnik vseskozi poudarjajo, da bo eden izmed stebrov bodočega razvoja občine temeljil na osnovi turizma, kar pa se do sedaj še ni pokazalo v praksi. Občani in zainteresirana javnost predvsem pogrešamo ambiciozno (smelo) strategijo nadaljnjega razvoja in dosledno uveljavljanje te strategije v praksi. Trenutno v Kamniku nismo sposobni zadržati turistov za več kot dan ali dva, saj ni dovolj turistične ponudbe. Predstavniki Občine Kamnik kot ustvarjalci lokalne politike so skupaj z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik združevalci turistične ponudbe Kamnika, a očitno še vedno niso dojeli: če želimo bistven napredek v turizmu, bo potrebno vlaganje javnih in zasebnih sredstev v turistično infrastrukturo na vseh področjih (smučišča, kolesarske steze, prenočišča …) in poglobljeno sodelovanje za dosego cilja. Če vzamemo primer družbe Velika planina d.o.o., ki je ključna za razvoj turizma in na katero lahko občina neposredno vpliva, se ponavljajo stare napake in delajo nove (sedežnica, vlečnica Jurček in podobno,) brez premisleka, kaj bo to pomenilo za prihodnji razvoj, hkrati pa se je v obdobju od leta 1990 do 2015 obseg poslovanja in ponudbe na vseh Jaka Ličen, Samo Šuštar področjih (razen gostinstva) krčil. Poraja se vprašanje, kaj je sploh osnovna dejavnost Velike planine d.o.o.? Je to zgolj gostinstvo ali turizem v širšem pomenu besede? Velika večina občanov ne bi nasprotovala, če bi Občina sofinancirala družbo Velika planina d.o.o., kot jo že sedaj, če bi se družba razvijala na vseh področjih, hkrati pa bi se z njo razvijali stari in novi turistični ponudniki na sami planini in v dolini ter ostalo podporno gospodarstvo (gradbeništvo, lesna industrija, storitvene dejavnosti …). Prvi korak, ki bi ga morala Občina storiti, je, da bi na vodilno mesto imenovala osebo, ki bo imel/a vizijo razvoja, bo "lokal patriot/ka" v dobrem pomenu besede in bo združil/a vse akterje na Veliki planini. Čeprav mnogi pravijo, da je to misija nemogoče, menimo, da bi se s pošteno-partnerskim pristopom lahko veliko doseglo. Ponuja se še dodatna priložnost, čeprav se bo v teh časih slišalo bogokletno, da bi občina javni denar vlagala v zasebne družbe, ampak z vidika turističnega razvoja edino pravilno. Občina Kamnik bi se tako lahko skupaj z Občino Cerklje na Gorenjskem potegovala za nakup smučarskega središča Krvavec z namenom, da se v bližnji prihodnosti zgradi povezava iz doline Kamniške Bistrice (spodnja postaja gondole) na Krvavec, kar bi ustrezalo obema stranema. Veliko je težav, a hkrati tudi priložnosti – jih bomo znali izkoristiti? Jaka Ličen in Samo Šuštar sta ustanovitelja društva Kamnik2040, katerega osnovni namen je napredek in razvoj občine Kamnik, zato bosta v tem članku in ostalih, ki bodo sledili, opozarjala na probleme-napake in predlagala rešitve predvsem na področju turizma. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Novi Dacia Duster Resen terenec ni za bežne avanture. S klimo že za 12.500 € Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Dacia s klimo Dacia. Zanesljiv partner GRZS. e od 9.800 EUR e od 7.790 EUR e od 10.050 EUR** e od 12.200 EUR www.dacia.si Zanesljiva. Ne glede na vse. *Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 5 let ali 100.000 km in ob nakupu z Dacia financiranjem. 3 leta garancije in podalj ano jamstvo za 4. in 5. leto. ** Velja z Dacia Financiranjem. Prepričajte se v najbližjem salonu Dacia. www.dacia. si Zanesljiva. Ne glede na vse. *7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto oz. 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Dacia Financiranjem ter velja do 30.11.2014. MALGAJ,www.imetrgovca.com D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana. Ime trgovca, Naslov trgovca in mesto, Tel: 0123AVTOHIŠA 456 7890, Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, odprto od ponedeljka do petka od xx. do yy., sobota od xx. do00yy., od xx. do yy/zaprto. servis: 01/20 570.nedelja E-mail: [email protected] ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO Dacia DUSTER: poRaba pRi mEšanEm ciklU: 4,8 - 9,0 l/100 km. EmiSijE co 2 : 123 – 185 g/km. Emisijska stopnja Euro5b+. Emisje nox: 0,0107 - 0,1626 g / km. Emisije trdnih delcev: 0,00001 - 0,00084g / km. število delcev (x10 11): 0,76 - 2,3400. ogljikov dioksid (co 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. prispevajo zlasti k čezmernim povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev pm 10 in pm 2,5 ter dušikovih oksidov. Februar 2015 23 Kamniške novice Tematska priloga: Zdravje Ogrevanje Zdravje in imunski sistem Ob vseh priložnostih lahko slišimo, da je zdravje največja vrednota in da je na prvem mestu. Pomembnejše je celo od ljubezni, denarja in sreče – brez njega dejansko nismo nič in ne moremo nič, kajti brez zdravja ni nič mogoče, ne priti do denarja, ne ljubiti, ne biti srečen. Ker smo narejeni tako, kot smo, se ponavadi zavemo dragocenosti zdravja šele, ko ga izgubljamo ali celo povsem izgubimo. Takrat začnemo iskati prav vse rešitve, kako bi si zdravje povrnili, pri tem nas ne zanima ne količina časa ne denarja, samo da bi si povrnili zmožnost ponovno normalno delovati in živeti. Bolezen je treba odležati Ko se ne želimo ukvarjati z majhnimi težavami, nam življenje pošilja vse večje in težje preizkušnje. To velja tudi za na videz nedolžne prehlade, ki imajo od jeseni do pomladi svojo razgrajaško zabavo po naših telesih in Dragica Sušnik sploh ne več tako nedolžne gripe in pljučnice, ki so v tem času položile skoraj petino prebivalstva v posteljo. Ker danes v sodobnem svetu štejeta samo še produktivnost in koristnost posameznika, si nihče več ne upa odležati niti prehladnega obolenja, ki se zaradi tega vleče in vleče v neskončnost ali pa se dodatno zakomplicira. Bojimo se odpočiti in se postaviti na prvo mesto, ker nočemo veljati za ‚izgube‘, ker se tresemo za službo ali delo in s tem v največ primerih tudi svojo eksistenco. Zato danes vsakega, ki hoče prehlad odležati, gledajo kot lenobo in ga ne jemljejo resno, češ da bi moral samo vzeti prgišče tablet in vseeno priti delat. Tako zelo se bojimo za svojo službo ali da bi nam ušlo kakšno doživetje, denimo zabava, da ostanemo na nogah in s tem prikličemo nase sčasoma veliko resnejše težave, kot je bil začetni prehlad. Tudi če nam drugi ne oporekajo pravice do počitka, smo ponavadi kar sami tisti, ki od svojega telesa zahtevamo, da premika nemogoče meje. In tu je čas za Po zdravje in zabavo v Terme Snovik V času zimskih počitnic bomo popestrili vaš dan z bogato animacijsko ponudbo za vso družino (športne in zabavne igre v bazenu, ustvarjalne delavnice, družabne igre, plesne delavnice in še in še ...). Najmlajše bo večkrat obiskal tudi palček Snoviček. Počitniško varstvo - v Termah Snovik bodo vaši otroci v času zimskih počitnic preživeli pestre in zabavne urice. Zdrava rekreacija - razgibajte svoj organizem s plavanjem v termalni vodi. Posebno doživetje - noč ima pač svojo moč, zato uživajte v nočnem kopanju. Wellness - privoščite si pakete razvajanja - sami ali v dvoje. Terme Snovik - Kamnik, T: 080 8123, www.terme-snovik.si, [email protected] Občani Kamnika in Komende imajo 15% popust ob nakupu prenosljive vstopnice (30 vstopov po 2 uri). Kopalna karta že od 6,52 € dalje. (Popusti se ne seštevajo.) Kamniške novice 24 Februar 2015 Tematska priloga: Zdravje znak STOP. Ustavimo se in poglejmo, kaj lahko naredimo, preden pride do velikih in nepovratnih težav. Kako jo preprečiti, preden se razvije Bolezen je vedno znak nekega neravnovesja v telesu ali posledica vnetnih procesov. Bolezenski mikrobi, virusi, bakterije in glivice so samo seme, ki pade na plodno ali neplodno ‚zemljo‘, v tem primeru naš organizem. Če je naš organizem zakisan, če so v njem vnetja (lahko je kriva tudi ‚samo‘ nagnita zobna korenina), če ne počivamo in spimo dovolj, če se neustrezno prehranjujemo in če imamo ob tem še škodljive navade, bo naše telo kot voljna prst, v kateri bodo uspevali škodljivci vseh vrst. Če jim te ‚podlage‘ ne damo, se v nas ne morejo naseliti, se razmnožiti in nas poskušati ubiti – kajti slednje je to, kar virusi počno, zajedajo svojega gostitelja, dokler ta ne podleže ali se jih nekako ubrani in prežene. V idealnem svetu (a žal je naš svet daleč od tega) bi človek moral 8 ur pretežno fizično delati, se prehranjevati obilneje enkrat v dnevu in enkrat do dvakrat skromneje, dihati svež zrak, jesti neškropljeno hrano, ki zraste iz zdravih in nezastrupljenih tal, se kakšno uro posvečati zabavi, nekaj ur svoji družini in potem osem ur čvrsto odspati ter si s spancem obnoviti moči. Vse to je danes za večino sodobnih ljudi samo oddaljen sen. Večina nas sedi v umetnih okoljih, v obilici elektrosmoga, ki ga ustvarjajo sodobne naprave, večina naših ur mineva v znamenju stresa in hude naglice, gibamo se zelo malo ali premalo, vozimo se z avtomobili, vdihujemo onesnažen zrak in uživamo slabo, nevredno hrano, ki ji zelo manjka vitaminov in mineralov. Glavobol nam prežene tableta, spanec, ki se zaradi živčnosti in skrbi odmika, prikliče druga ali tretja tableta. Vse našteto ustvarja v našem telesu velikansko zakisanost, v kateri odlično uspevajo škodljivci človeškega zdravja. Večina ljudi se kljub naštetemu poleti dobro počuti, podleže pa tegobam pozimi, ko je telo najbolj osiromašeno ter izčrpano in ko tudi zunanji mraz ter notranja pregretost prostorov naredijo človeškemu organizmu še dodatno škodo. “Zdravje ohranjamo z načinom življenja. Ko pa to ni dovolj, dovolite, da vam z znanjem pomagamo farmacevti.” PrimožMrakič,mag.farm.,LekarnaRadomlje Dežurni lekarni od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015: • Lekarna Kamnik sob, ned in prazniki 17.00 — 20.00 • Lekarna Domžale ned in prazniki 09.00 — 12.00 Sonce je naš velik zaveznik Bistvo naših številnih težav pozimi z zdravjem je pomanjkanje ‹sončnega› vitamina D. Ko zaloge vitamina D v telesu drastično padejo, kar se zgodi okoli novega leta ali najkasneje januarja, človek zboli. Zaloga vitamina D je precej odvisna od stanja naših jeter, kajti v njih se ta vitamin skladišči. Če so naša jetra prizadeta zaradi slabe prehrane ali škodljivih razvad (ponočevanje, premalo spanja, kajenje, alkohol), bomo čez poletje uskladiščene zaloge vitamina D zelo hitro izrabili in bolezen bo tu. Najbolje bi bilo seveda vse leto živeti v zmernem, milem podnebju z obiljem sonca (osebno navijam za zdravilno morsko klimo), a kot vemo, si tak življenjski slog lahko privoščijo samo tisti, ki imajo srečo, ali tisti z veliko denarja, ki jim ni treba več delati. Vsi drugi, ki moramo čez zimo ostati tam, kjer pač bivamo in delamo, bi morali jemati pripravke z vitaminom D3 ali uživati veliko rib. Pri slednjih pa je žal velik problem onesnaženost morij v zadnjih desetletjih, zato je bolje, da jemljemo vitamin D v pršilih ali tabletah kot pa nič. Od pomladi do pozne jeseni se skušajmo čim večkrat zmerno nastaviti soncu (pet do deset minut na dan brez zaščite je dovolj) in ne podlegajmo nepotrebno strašljivim opozorilom o škodljivosti sonca. Februar 2015 25 Kamniške novice Tematska priloga: Zdravje Kar nas od jeseni do pomladi še bolj pesti kot odsotnost blagodejnih sončnih žarkov, je pomanjkanje vitaminsko bogate hrane. Sezonskega sadja in zelenjave skorajda ni, tista, ki se prevaža k nam s kontejnerji iz daljnih celin, je povsem brez pomembnih hranil in vitaminov ter mineralov. Zato smo prisiljeni v prehranjevanje s pretežno procesirano ali vitaminsko pomanjkljivo hrano, kar zopet ustvari odlične pogoje za bolezen. Vse je odvisno od imunosti Ravno v času, ko si najpogosteje izrekamo dobre želje in si voščimo zdravja, večina ljudi zboli. Zakaj? Eden od razlogov poleg prej naštetih je tudi ta, da smo pozimi oziroma skoraj pet mesecev na leto pretežno zaprti v ogrevane in slabo zračene prostore, kjer se patogeni organizmi nadvse radi zadržujejo. Ker je človek njihov bistveni rezervoar za razmnoževanje, imajo v zimskem času pravo veselico, saj se samo ‚premikajo‘ od enega gostitelja k drugemu. Posledica je v vidna v epidemijah gripe in drugih prehladnih vabljeni v našo spletno trgovino! Kamniške novice 26 Februar 2015 Tematska priloga: Zdravje obolenj v tem času. Močan in odporen imunski odziv našega organizma je alfa in omega vsega. Zelo škodljivo zanj je recimo pomanjkanje gibanja; pozimi se pač najraje igramo ‚kavč krompirje‘ in ne ljubi se nam na mraz, saj je neprijeten in ga ne maramo. Zaradi pomanjkanja gibanja se limfni sistem ne čisti sproti in to je zopet idealno okolje za viruse in bakterije. Zastala limfa vpliva na to, da naš organizem ni sposoben čiščenja škodljivcev iz telesa. In ko mačke ni pri hiši, imajo miši ples, to ve vsak hišni gospodar! Da odplaknemo škodljivce stran, nam bo pomagala tudi ustrezna hidriranost telesa. Čeprav se sliši skoraj nelogično, moramo pozimi pravzaprav piti še več vode in nesladkanih izotoničnih tekočin kot poleti (čaj, sveže stisnjeni sadni sokovi, kokosova voda). Izčrpanost, slaba volja, stres, občutek nesreče, nerazumljenosti in neljubljenosti ter psihična razdražljivost vplivata na naš imunski sistem podobno, kot prej opisano pomanjkanje pomembnih elementov. Samo vzdrževanje fizične hiše je premalo za dobro počutje, saj zdrav duh biva v zdravem telesu in tudi obratno velja, da zdrav duh vpliva na boljše počutje vsega organizma. Če smo izčrpani, slabe volje, utrujeni, si zato omislimo dejavnosti, ki nas veselijo in so obenem zdrave. Najbolj priporočljive v tem turobnem zimskem času so masaže, savne in podobna čutna razvajanja za telo. Tudi s temi ukrepi lahko precej okrepimo prvo obrambno linijo telesa, to so sluznice, ki opravljajo odločilno vlogo pri tem, ali bomo ostali zdravi ali zboleli. Sluznice so naša carina, policija in vojska, če povemo po domače. Če se lopovi in lumpi izmuznejo preko te meje, smo nasrkali. Pri preganjanju zločincev iz telesa pa nam bodo najbolj pomagala naslednja živila: vse, kar vsebuje ogromno vitamina C, česen, kurkuma, ingver, kokosova voda in kokosovo olje, banane, cvetača, pesa, hren, peteršilj, vodna kreša, pastinak, čebula in oreški. V tem neprijetnem času pomanjkanja in tegob moramo uživati tudi čim več prebiotikov in probiotikov, saj se kar 70 odstotkov imunosti ali celo še več tvori prav v črevesju, pa čeprav nam misel na to, da je od naših črev in prebavil odvisno tri četrt našega zdravja, morda ni pri srcu ali se nam ne zdi dostojna. Uživajmo kislo zelje, repo, kefir, jogurte, tempeh, sirotko in vsa podobna živila ali pripravke, ki vsebujejo koristne desnosučne mlečno-kislinske bakterije. To so edine bakterije, ki našemu telesu naredijo vso korist in nobene škode (čeprav antibiotiki pobijejo škodljive bakterije, žal pobijejo tudi večino naše koristne črevesne flore!). Kdor ima težave z nenehnimi prehladi ali gripo in komplikacije, kot je pljučnica, mora vedeti, da je njegovo telo teh koristnih bakterij zelo osiromašeno, saj sta debelo črevo in stanje pljuč ter dihal in dihalnih sluznic 100-odstotno povezana. goba ganoderma lucidum, rožni koren, izvleček grenivkinih pečk, zelene in rjave alge, kolostrum, aloe vera, jagode goji in camu-camu. Vse našteto je ‚težka artilerija‘, s katero pomagamo izčrpanemu in oslabelemu telesu, da z našega ozemlja prežene sovražne vojske bacilov. Vse omenjeno pa pomaga telesu tudi pri borbi z drugimi vnetnimi procesi ali celo resnejšimi boleznimi sodobnega časa. Ne pozabimo tudi na uživanje veliko cinka in selena, saj ta dva minerala igrata ključno vlogo pri obrambi našega organizma. Lahko jemljemo nadomestke, še bolje pa bo, če poiščemo naraven vir obojega, ki se nahaja v morskih sadežih, pivskem kvasu, jetrih, špinači, korenju, ovsenih kosmičih in otrobih (cink) ter piščancu, rjavem rižu, soji, javorjevem sirupu, ananasu in brazilskih oreških ter polnozrnatih žitih (selen). Selen je na sploh eden bistvenih ‚obrambnih‘ elementov, ker deluje protivirusno in spodbuja aktivnost limfocitov T, naravnih celic ubijalk našega telesa, ki se bori proti tujkom, ki vdrejo v naše telo ob bolezni. V zimskem času in ob prehodu v pomlad pomagajmo svojemu telesu tudi z blagodejnimi terapijami, kot je samomasaža z eteričnimi olji, pijmo dovolj tekočin in počivajmo, če smo bolni. Tisti trenutek, ko ozdravimo, pa si naredimo dober načrt za kakovostnejše življenje, ki bo vključevalo primerno uravnoteženost fizične dejavnosti, počitka, dela in zabave. Foto: Shutterstock in iStock UHAJANJE URINA IN OHLAPNA NOŽNICA Zdravljenje stresne, urgentne in mešane inkontinence, ter suhe in ohlapne nožnice Pomagajmo si s pripravki s co2 laserjem-FemiliFttm, plaZmo, Bogato s tromBociti in ives nevromodulacijo. KALLISTE MEDICINSKI CENTER Ko prva obrambna linija odpove, se moramo potruditi, da telesu zagotovimo čim več koristnih snovi, ki jih lahko najdemo v že omenjenih živilih in pa tudi raznih prehranskih dodatkih ter pripravkih, kot so betaglukani, macesnova smola, ameriški slamnik, šisandra, ginseng, propolis, gobe reishi, slamnikarska 3b si-1230 domžale t : 01 72 44 300 m: 040 454 171 [email protected] www.kalliste.si Kalliste_oglas_novi.indd 8 Tudi srce je mišica! Koencim Q10 svetovno znanega proizvajalca Kaneka je ena najčistejših oblik koencima Q10. Izdelek je primeren tudi za vegetarijance. Ne vsebuje sladil, arom, laktoze in glutena. Poleg koencima Q10 sta v izdelku prisotna še vitamina D in E. Vitamin E ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, vitamin D pa prispeva k delovanju mišic. Februar 2015 27 Kamniške novice 2/13/15 9:56 A www.miranbrodar-sp.si Šport ODBOJKA DIMNIKI Naše podjetje vam nudi brezplačne oglede in svetovanje. Vgrajujemo tuljave iz najkvalitetnejših kislinsko odpornih materialov s certifikatom (1.4404.) - Povrtavanje in sanacija opečnatih dimnikov z vstavitvijo Inox tuljav, - montaža troslojnih dimnikov ob fasadi, - izdelava dimniških priključkov po meri, - izdelava Inox krovnih plošč in dimniških pokrovov po meri, - vgradnja kaminov, - druga zaključna dela v gradbeništvu, - 10 letna garancija na opravljeno delo. Podjetje za dimniško tehniko ter storitve, Miran Brodar s.p. Klavčičeva 11, 1241 Kamnik, Slovenija GSM: 041492169, T: (01) 831 51 82 E: [email protected] Trgovina SAM NOVO! v KAMNIKU Sam d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Spoštovani kupci, obveščamo vas, da bomo na Medvedovi 15c v Kamniku (bivši Gaber), v ponedeljek, 2. marca odprli trgovino, kjer boste našli vse, kar potrebujete za gradnjo, obnovo in nego doma. Nakupe do tedaj lahko opravite v trgovini Sam Stranje in Sam Jarše. Vabljeni v trgovine vijaki, okovje, električno in ročno orodje gradbeni material in kritine vrtni program vodovod in ogrevanje elektro program, svetila, sijalke fasade, barve, laki in delovna zaščita metalurgija Calcitovke s prednostjo v Maribor Igralke Calcit Volleyballa so v prvi finalni tekmi Interlige pred domačimi gledalci letos prvič premagale Novo KBM Branik s 3:2 in tako s prednostjo odhajajo na povratno tekmo v Maribor. V primeru kakršnekoli zmage bodo Kamničanke še drugič zapored osvojile to lovoriko. Domačemu prvenstvu se bodo Kamničanke pridružile v zaključnih bojih. Tam pa v modri skupini že uspešno tekmujejo Calcitovci. Le ti so v modri skupini morali priznati premoč le ekipi ACH Volleya, pa še to po pravi drami, pred polno kamniško dvorano, s 3:2. Sicer pa so po vrsti premagovali vse svoje nasprotnike (2x Triglav, Salonit, Pomurje in Krko). Kot kaže, bo tekma v Tivoliju odločala, katera ekipa bo kot prva krenila v zaključne boje. V drugi ligi pa so mlade Kamničanke presenetljivo glede na položaj na lestvici premagale ekipo Triglava, a prav tako presenetljivo izgubile proti zadnjemu Vitalu. Točko so odščipnile tudi Žirovnici. O obstanku v ligi bo najbrž odločala prav naslednja tekma proti Novemu mestu. Zato pa se lahko prvič v zgodovini kluba, že štiri kroge pred koncem prvenstva, uvrstitve v drugo ligo veselijo mladi Kamničani pod vodstvom Gregorja Hribarja. Ti so še naprej brez poraza, o njihovi letošnji premoči pa priča podatek, da so v 14. krogih izgubili le šest setov. (Foto: Tine Forštnarič) KOŠARKA Helios Sunsi po 77 dneh do zmage Igralci domžalskega Heliosa so po osmih krogih (29.11.) le dočakali zmago v državnem prvenstvu. V Domžalah so premagali Grosbasket s 79:75. Že v preteklem krogu so namučili Krko in izgubili le za en koš. Še pred tem pa so izgubili proti Mariboru in so trenutno na 10. mestu s petimi zmagami. Po dolgem času prvič ne bodo nastopili v ligi za prvaka. Še naprej pa so brez zmage v prvi ligi Domžalčanke, ki so v zadnjih treh krogih izgubile proti Grosbasketu, Mariboru in Celju ter se tako še naprej oklepajo zadnjega mesta. V drugi ligi pa sapa pojema tudi ekipi Vzajemci Lastovka. Le ti so v zadnjih treh krogih premagali Plamo Pur ter izgubili proti Kolpi iz Črnomlja in Triglavu Elektro gorenjski prodaji. Domžalčani so padli na 3. mesto. V tretji ligi so igralci Calcit Basketballa zabeležili dva poraza proti Union Olimpiji mladi in Jančam ter so z dvema zmagama na zadnjem mestu na lestvici. V četrti ligi Zahod B so igralci Komende izgubili proti Kočevju in so trenutno na 2. mestu. TEK Podelili nagrade najboljšim tekačem Tekaški pokal Občine Kamnik je v letu 2014 potekal že tretje leto zapored. Sestavljalo ga je šest tekov, in sicer 19. gorski tek k Sv. Primožu, 26. mekinjski kros, 16. gorski tek na Grintovec – Državno prvenstvo za mladino – Tekma za svetovni pokal, 9. češnjiški tek – Memorial Zdravka Berlica, 6. Veronikin tek in 14. Miklavžev tek. Pokal je obsegal 12 kategorij. Za končno skupno razvrstitev v pokalu je moral tekmovalec imeti uvrstitve vsaj na treh tekmah. V najelitnejši kategoriji članov in članic je pri moških slavil Boštjan Erjavšek pred Francijem Volkarjem in Sebastjanom Zarnikom, pri ženskah pa Katja Kosmatin pred Nino Oražem in Uršo Trobec. (Foto: KGT Papež) Naročite kurilno olje na dom! Pri plačilu z gotovino nudimo BREZPLAČNO DOSTAVO (od 1000 l naprej)! [email protected] Kamniške novice 28 Februar 2015 Šport BIATLON Uspešni biatlonci Slovenski biatlonci so bili na zadnjih prizoriščih uspešni, še posebej Jakov Fak, ki je v češkem Novem mestu dvakrat stal na najvišji stopnički. Klemen Bauer je bil v sprintu 24., v zasledovalni tekmi pa 46. Teja Gregorin je bila v sprintu 41., v zasledovanju pa je uvrstitev popravila in bila na koncu 26. Andreja Mali se z 68. mestom v sprintu ni uvrstila na zasledovalno tekmo. Mešana štafeta je osvojila osmo mesto. Na Holmenkolnu pa je bila Teja na individualni tekmi 25., Andreja 70. in Klemen 85. V sprintu je Teja osvojila 29. mesto, Andreja 60. in Klemen 49. Moška štafeta je bila 12., ženska pa 15. SMUČARSKI SKOKI Pungertar trikrat do točk Kamniški smučarski skakalec Matjaž Pungertar je na zadnjih treh skakalnih prizoriščih trikrat osvojil točke, trikrat pa tudi ostal brez njih. V Sapporu je osvojil 23. in 42. mesto, v Willingenu je bil 29. in 46., v Titisee Neustadtu je osvojil 30. in 50. mesto. Na poletih v Vikersundu, kjer je Peter Prevc kot prvi preletel magično mejo 250 metrov, Matjaž ni bil med izbranci slovenskega trenerja. PLISE SENČILA DECORUS TEL.: 01 / 8394000 www.decorus.si ljubljanska c. 21/c kamnik kupon 15% popust tovnega pokala za posameznike, kjer je bil boljši Robert Ernjesi iz Srbije. Peter je na koncu še vedno osvojil odlično 7. mesto. PLES NAMIZNI TENIS Dvojica leta sta Andraž in Dejan Mengšani premagali Arrigoni Namiznoteniški klub Mengeš je z zmago proti Arrigoniju s 5:0 ter porazi proti Iliriji (5:3), Kemi II (5:2) in Cirkovcem (5:1) trenutno na 8. mestu z osmimi točkami v prvi namiznoteniški ligi. KEGLJANJE Tri zaporedne zmage Kamničanov Kamniški kegljači so v zadnjih treh krogih državnega prvenstva prav tolikokrat slavili. Po vrsti so premagali Proteus z 8:0, Litijo s 7:1 in Silok s 6:2 ter so se na lestvici povzpeli na 3. mesto. Nasprotno pa so po lestvici na 6. mesto nazadovale Kamničanke, ki so izgubile proti Proteusu s 5:3 in Celju z 8:0, premagale pa Ograjco s 6:2. V tretji ligi so Kamničani trenutno na 8. mestu. V zadnjih treh krogih so premagali Železnike in Lokomotivo, izgubili pa proti Izoli. Dekleta so v tretji ligi 5., v zadnjih dveh krogih pa so izgubile proti Izoli in Krki. Peter Jantol je z odličnimi nastopi na svetovnem pokalu za mladince v nemškem Hirschau prišel vse do polfinala sve- Februar 2015 29 Plesna zveza Slovenije je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podelila priznanja za vrhunske plesne rezultate v letu 2014. Med nominiranimi sta bila tudi pričakovano plesalca in trenerja Plesne šole Miki, ki sta letos blestela tako na državni, kot tudi evropski in svetovni ravni. Dejan Djurovič in Andraž Mrak sta v kategoriji dvojic v electric boogiju postala evropska in svetovna prvaka v letu 2014. To je opazila tudi Plesna zveza Slovenije, ki ju zasluženo nagradila s posebnim priznanjem za dvojico leta 2014. (Foto: Anja Jurič) Cico1 Kamniške novice Mali oglasi Brezplačni mali oglasi! Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov: IR image d. o. o., Kamniške novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, na kuverto pa napišite še »Mali oglasi«. Za resničnost in vsebino objavljenih malih oglasov in sporočil odgovarja izključno naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da preveri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov po telefonu ne sprejemamo, niti ne posredujemo naslovov oglaševalcev! Pišite čitljivo in razumljivo! Pri objavi bomo upoštevali le oglase do 10 besed. Oglase za naslednjo številko Kamniških novic sprejemamo do petka, 13. marca 2015, in bodo objavljeni v reviji, ki bo izšla 20. marca 2015. Malih oglasov po elektronski pošti iz objektivnih in zakonskih razlogov ne sprejemamo več. Posebno obvestilo: storitvenih malih oglasov ne objavljamo več! • • • • • • • • • • • • • • • PRODAM • Smuči Elan: 170 cm s smuč. čevlji št. 39 znamke Alpina; plašč: zimski ženski rjav št.54 in moški sivočrn; zibko: leseno rjavo; Burde: s kroji in prevodi, stare, dobro ohranjene; krila, jakne skoraj nove, različne zimske in prehodne, gobeline: različne velikosti in motivi; ugodno. 051/215-584 • Nov tricikel poganjalec Pikolo v rumeno modri barvi, cena 55 evrov. Posteljni vložek za bolniško posteljo, rabljen 3 mesece 200x90 in Peugeot 206 cabriolet zelene barve l.2002 170.000 km. 041/907-778 • Ročno izdelano in poslikano zibko s posteljnino, vse nerabljeno. 031/745094 • Okenska krila Jelovica s termopan steklom (130x71) 3 kosi; z navadnim • • • • • • • steklom (90x77) 1 kos, cena 9 evrov/ kos. 031/411-285 Spalnico, zelo ohranjeno. 051/326-076 Omaro za dnevno sobo, malo rabljeno, po simbolični ceni. 031/522-575 Zimske gume Sava Eskimo s platišči 205/60 R16, rabljene eno sezono. 041/576-070 Hladilnik Gorenje (55x85), malo rabljen (2-3) leta, za 70 evrov; pomivalni stroj Zanussi, funkcionalen, ohranjen, ugodno prodam za 65 evrov. Dop. ali po 21. uri. 051/431-441 Voziček Quinny speed SX, turkizne barve, lupinico Maxi Cosi 0+ za 50 evrov; stekleno mizo 80x140 cm, kaljeno steklo, kovinsko ogrodje za 120 evrov. 051/411-096 Gobeline, različni modeli in velikosti. 041/772-067 Klavirsko harmoniko Hohner (manjša) in violino J.C. Kloz, Mittenwald An. 1788. 041/952-791 Toplotno črpalko TČ2 vzrtje 231 ECO Termotehnika, rabljeno 6 mesecev. 041/508-787 Malo rabljeno kopalno kad in bide ter ostanke raznih ploščic. 070/597-338 Otroško posteljo z vso opremo, kot novo. 041/928-250 Mladinsko sobo Jure, postelja, pisalna miza, omara za 100 evrov. 041/384-140 Kuhinjsko napo v beli barvi-Burja 25 evrov, 4 kosi vratnih kril ( 2x hrastov furnir, 2x masiva ) za 5 evrov; 2 kosa lestenec (1x nov, zapakiran 25 evrov, 1 kos rabljen 5 evrov) 041/201-567 Zelo lepo diatonično harmoniko cis, fis, h od ansambla Čuki. Cena po dogovoru. 041/975-030 Harmoniko Hohner- diatonična ADG- obnovljena. Cena 700 evrov. 031/565-981 Seat Ibiza sport 1,4 16V, letnik 2008, registriran do 16.1.2016, 75.000 km, 1. lastnik, prodam 4.200 eur + letne zimske gume. 070/748-292 Nov temnomoder suknjič, primeren za birmo, za 20 evrov. 01/8315-388 Knjige, zbirka Zlata knjiga, več kot 30 knjig za 100 evrov. 041/313-960 Kotno sedežno garnituro, cena 80 evrov. 041/326-246 Avia DVD/DVX predvajalnik, nov, 20 evrov. Jeklenko za plin 10 kg, cena 10 evrov. Masažno kad za noge 5 evrov. 031/549-005 Pograd Alples, rjave barve, dobro ohranjen, cena 150 evrov. 041/522-010 4 letne Kumho gume 23,5x55RI7 99H za 100 evrov. 01/7210-569 Košaro za dojenčka, posteljico 120x60 cm, pralni stroj, nov opekač kruha in aparat za kuhanje kave, lestenec, uto za psa. 031/313-617 KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed) Ime in priimek: Naslov: Telefon: Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo, ...) Vsebina: • Obnovljene citre s kovčkom, cena 300 evrov. 01/721-33-93 • Opremljeno počitniško prikolico, postavljeno v avtokampu Fiesa. 031/449-560 • Dvodelno novo leseno belo polkno viš. 160, šir. 95cm, samo 40 evrov. 040/751-604 • Profesionalni sušilec prostorov Dautherm omega Air CDT 35. 031/371671 • Otroško masivno smrekovo posteljo (200x80 cm) z vzmetnico, dvignjeno s toboganom, pisalno mizo, manjšo omaro in knjižni regal. Vse za 150 evrov, odlično ohranjeno. Masivni posteljni okvir (smreka) 190x180 cm za 50 evrov. Kontakt po 14. uri. 031/347-303 • Renault Clio, l. 2004, 40.000km, odlično ohranjen. 040/260-276 • Radio Telefunken, svečnike, čelade. 031/338-749 • Aparat za vakumiranje, električni raženj prodam. 031/338-749 KUPIM • Razne stare predmete, odlikovanja značke, bajonete, razglednice, kovance, knjige slike, kipce in podobno. 051/740-430 • Kamnik z okolico: kupim nezazidljivo parcelo od 200m2 do 300m2 za vrt. 070/463-045 • Avto od letnika 1998 naprej. 031/264290 • Odkupujem Tomosove stare motorje in druge, lahko v okvari ali nevozne. Po simbolični ceni odkupujem Rog, Pony kolesa. 031/221-927 • Moško narodno nošo, škornji št. 4243,5. 031/381-425 NEPREMIČNINE • Oddam stanovanje v visokem pritličju, s pokrito teraso, z atrijem in dvema parkirnima mestoma, 5 min iz Kamnika. 041/751-266 • Kočo na Veliki planini, popolnoma obnovljeno, prodam. 040/554-000 • Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 040/554-000 • Oddam zelenjavni vrt v Podgorju. 041/652-789 • V Trzinu oddamo dvosobno opremljeno stanovanje v hiši, lasten vhod, centralna klima, internet, dve parkirišči. 041/378-195 • Sobo s kopalnico, lasten vhod, oddamo. 041/293-893 • Oddam 1,5-stanovanje (45m2) v Radomljah. Ima svoje dvorišče, parkirišče, vrt, teraso. Prijetna in mirna lokacija. 230 evrov. 031/350-702 • Oddam garažni boks na Ljubljanski cesti 41 v Kamniku. 040/303-913 • Prodam 2-sobno stanovanje v Kamniku, 61m2, 3/4 nadstropje, letnik 2007, 2 garažna prostora. 95.000 evrov. 040/278-271 • Prodam enoinpolsobno stanovanje v Črnučah, l.1973. cena 95.000 evrov. 041/456-374 • V Gorenjah nad Blagovico prodam hišo 304m2, podaljšana 4. gradb. faza, l. 2005, 1543 m 2, lep razgled na dolino. Cena po dogovoru. Izkaz po projektu. 041/442-303 • Prodam nezazidljivo parcelo 700m2, Gozd nad Kamnikom, lepa lega parcele, v naravi, ZK in dostop urejeno, po 16. uri, cena 37.990 evrov. 041/642-249 • Domžale (Krumperška ul.) prodam zazidljivo zemljišče 400m2, v urejenem naselju, brez bremen. 031/598-620 • Ugodno prodam 1-sobno stanovanje na Tunjiški ul., 3 nadstropje, mirno in • • • • • • • • • • • • • • • • • • sončno. Cena 54.500 evrov. 01/8397049 ali 031/435-925 Oddam parkirni prostor v garaži na Ljubljanski cesti 4G. 040/720-216 Prodam zazidljivo parcelo v Tomačevem, 2625m2, možnost po parcelah. Cena 150 evrov/m2. 031/686023 Na Duplici, Groharjeva, prodam pritlično 1-sobno stanovanje, dva balkona, obnovljeno. 041/816-752 Oddam garažo na Kranjski cesti v Kamniku. 051/864-459 Prodam bivalni vikend z vrtom in sadovnjakom nad Vranskem na veliki sončni parceli. 041/744-597 V najem vzamem vrt ali njivo v Kamniku ali okolici. 06/8155-187 Nekadilcem oddam garsonjero v Zg. Jaršah-Domžale. 031/653-639 Prodam 1,5-sobno stanovanje z atrijem v Kamniku. Ljubljanska c. 031/372-216 Oddam parkirno mesto v zgornji garažni etaži, Ljubljanska 4 E, Kamnik. 041/651-702 Prodam zazidljivo parcelo, KrižKomenda, 522m2, ravna, sončna, brez bremen. 041/335-188 Kupim ali najamem solidno stanovanje, dvosobno od Lj. do Kamnika. 031/843061 Menjam vikend v Šmarjeških toplicah za zazidljivo parcelo ali stanovanje. 031/843-061 Prodam vrstno hišo v Trzinu, cena 270.000 evrov. 041/723-306 Prodam 5-sobno stanovanje v Kamniku, K.S. center, 122m2, balkon, 2 garaži in 3 parkirna mesta, 164.000 evrov. 031/596-548 Oddam sobo v Kamniku v bloku. Souporaba kuhinje in kopalnice. 031 813 101 Oddam stanovanje 28m2 garaža, shrambo na Ljubljanski cesti v Trzinu. 041 640 592 V Mengšu oddam opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v hiši 280 evrov – ostalo po dogovoru. 031 758 126 Najamem ali kupim garažo v Domžalah, okolica Mercator centra. 031 338 749 PODARIM • Podarim kompletno spalnico. 051/326076 • Podarim komplet računalnik (ekran, tipkovnica, miška, pisalniški stol) 041/384-140 • Podarim 2 meseca stare mladičke, mešančki z labradorjem. 070/716-162 OSTALO • Varstvo otrok na mojem domu v Kamniku, hiša z vrtom. Jana 040/581292 • Iščem osebo za pomoč pri gospodinjskih opravilih. 041/826-209 • Upokojen, 80 let, visok 180 cm, strojni ključavničar, iščem vdovo ali samsko za resno zvezo, bil bi pri vam! Šifra: deloven. 01/721-17-55 • Prosim, če mi kdo podari avto in vlak na daljinsko upravljanje, plišaste igrače, ježa, sovo, žabo, linota medveda, rabljeno starejšo diatonično harmoniko. 051/236-302 • Prosim, če mi kdo lahko podari multipraktik. 051/655-295 • Prosim, če mi kdo lahko podari sobno kolo. 040/350-415 • Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225 • Star sem 45 let in bi rad spoznal dekle, staro od 30 do 45 let. 070 824 633 (SMS) Kamniške novice 30 Februar 2015 SUZUKI / S-Cross 1.6 4X4 Elegance 19.500 € Jimny 1.3 AC 4x4 16.890 € Elegance, 2014, novo, 0 km, parkirni senzorji, avt. klima, BT, USB, senzor za dež, tempomat, ksenon, ... 2014, novo, 0 km, klima, abs, el. stekla, el. nast. ogledala, servo, 2x airbag, radio CD USB mP3, kovinska barva, ... S60 D2 Momentum V40 Cross Country 22.990 € 16.570 € 13.990 € 2014, novo , 0 km, digitalni prikazovalnik, parkirni senzorji, High performance audio, USB, BT, ... 116d 320dt xDrive SPORT LINE 36.927 € 2011, rabljeno, 160.679 km, park. senzorji spredaj in zadaj, tempomat, usnje, 17” alu platišča,…, X3 2.0d xDrive 2014, rabljeno, 17.162 km, alu platišča, parkirni sezorji, xenon žarometi, tempomat, avtomatski menjalnik, štirikolesni pogon, ... 2009, rabljeno, 138.265 km, alu platišča, avt. klima, usnjen multifunkcijski volan, pdc, ... BMW / 2012, rabljeno, 145.692 km, alu platišča, avt. klima, parkirni sezorji, tempomat, navigacijski sistem, ... 2010, rabljeno, 134.106 km, avt. klima, meglenke, ESP, 4x airbag, servo, 1. lastnik, servisna knjižica, ... EOM 0% VW Golf Plus 1.6 TDI 8.310 € 2010, rabljeno, 150.435 km, avt. klima, navigacija, ESP, pranje žarometov, alu platišča, park. senzorji, meglenke, servo, 1. lastnik, servisna knjižica, ... Swift 1.2 Comfort 9.999 € 5 vrat, 2014, novo, 0 km, klima, ABS, ESP, el. stekla, el. nast. ogledala, servo, 7x airbag, radio CD USB mP3, ... V70 D3 Momentum 15.990 € XC60 2.4d AWD 15.990 € 2011, rabljeno, 188.606 km, avtomatski menjalnik, navigacija, usnje, gretje sedežev, multimedia, BT, ... 2008, rabljeno, 186.811 km, tempomat, 18 ” alu platišča, zimske pnevmatike, vlečna kljuka, prostoročna telefonija, ... X5 3.0d xDrive 318d touring Rok, GSM: 051 212 969 17.990 € RABLJENA VOZILA / VW Golf karavan 1.6 TDI 8.990 € 14.900 € Tilen, GSM: 051 687 064 V60 Ocean Race 2011, rabljeno, 155.872 km, park. senzorji, tempomat, mP3, USB, BT telefonija, senzor za dež, el. zapiranje ogledal, ... 14.999 € Swift Sport 1.6 2014, novo, 0 km, avt. klima, navigacija, BT, el. 2014, novo, 0 km, avt. klima, BT, ksenon, zapiranje ogledal, 16” alu platišča, el. stekla, ... športni sedeži, 17” alu platišča, ... VOLVO / 12.500 € Klemen, GSM: 051 609 013 SX4 1.6 4x4 NAVI Audi A3 1.6 TDI 68.798 € 2014, rabljeno, 22.725 km, navigacija, alu platišča, avt. klima, tempomat, soft close, komfortni dostop, usnjeno oblazinjenje, ... 12.990 € 2009, rabljeno, 151.435 km, alu platišča, avt. klima, parkirni sezorji, strešni nosilci, ... Robert, GSM: 051 371 251 12.900 € 2012, rabljeno, 159.292 km, avt. klima, ABS, 4x airbag, DCZ, NAVIGACIJA, ESP, meglenke, 1. lastnik, servisna knjiga, ... Citroen DS5 2.0 Hdi So Chic 18.900 € 2012, rabljeno, 112.900 km, avt. klima, ABS, 4x airbag, DCZ, NAVIGACIJA, ESP, meglenke, 1. lastnik, servisna knjiga, ... sEstavljanka VW Caddy 1.6TDI 10.210 € 2012, rabljeno, 78.346 km, avt. klima, ESP, 4x airbag, servo, 1. lastnik, servisna knjižica, DCZ, el. stekla, ... 5.300 €* 2014 5.300 €* 2015 kaskO gratis* 5.300 €* 2016 * Primer izračuna lizinga: Maloprodajna cena vozila 15.900 EUR z vključenim DDV, plačilo ob sklenitvi pogodbe znaša 5.300 EUR, sledita še dva letna obroka po 5.300 EUR. Pri izračunu je uporabljena fiksna obrestna mera 0%, stroškov sklenitve oz. vodenja pogodbe ni. EOM (efektivna obrestna mera) znaša 0%. EOM se sprememni, če se spremenijo parametri izračuna. V ponudbo je vključeno tudi brezplačno kasko zavarovanje in zavarovanje proti kraji, ob pogoju, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje) sklenjeno pri družbi SKB Leasing d.o.o.. Zavarovanje ostalih rizikov je opcijsko in plačljivo posebej. Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,2-5,9 l/100km in 110-135 g/km, emisijska stopnja: EURO5, EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0064-0,1616 g/km, trdi delci: 0,00017-0,00027 g/km, število delcev: 0,01-0,05 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. 080 88 83 www.suzuki.si Brezplačni info Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00 / odpiralni čas: pon-pet 8.00-18.00 www.avto-aktiv.si BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO, center priložnosti in znanja ponuja zanimive in kvalitetne programe: www.bc-naklo.si SREdNjA ŠOLA Gimnazija: strokovna gimnazija Srednja strokovna in poklicna šola: kmetijsko-podjetniški tehnik, naravovarstveni tehnik, živilsko prehranski tehnik, hortikulturni tehnik, gospodar na podeželju, pek, slaščičar, mesar – NOVO, vrtnar, cvetličar, pomočnik v biotehniki in oskrbi. VIŠjA STROKOVNA ŠOLA upravljanje podeželja in krajine – inženir kmetijstva in krajine naravovarstvo – inženir naravovarstva hortikultura – inženir hortikulture MEdpOdjETNIŠKI IzOBRAžEVALNI CENTER Izobraževanje odraslih: zajema zgoraj navedene srednješolske programe, NPK-je, različne tečaje s področja živilstva, hortikulture, zdravega načina življenja, kmetijstva, ... strokovna usposabljanja in seminarje. Svoje znanje lahko nadgradite tudi na tečajih: 3. 3. – 12. 3. 2015: Vrtnarjenje po biodinamiki 4. 3. – 25. 3. 2015: Permakultura v vrtu 17. 3. 2015: Obrezovanje in nega sadnega drevja 22. 3. 2015: Trendi v floristiki 2015 30. 3. 2015: Izdelovanje velikonočnih aranžmajev 15. 4. -17. 4. 2015: Osnovno usposabljanje FITO – za IZVAJALCE (za pridobitev FITO izkaznice za nakup FFS-jev) 16. 4. – 13. 5.2015: Vrtnarjenje za vsakogar Več informacij na brezplačni številki • 080 39 00 VABIMO VAS: 18.3. Otvoritev fotografske razstave Velikonočna dekoracija v Vatikanu, Mestna knjižnica Ljubljana 23.4. DAN ODPRTIH VRAT v Biotehniškem centru Naklo (prodaja eko semen in sadik, degustacije, vodenje po posestvu, predavanja s področja vrtnarjenja in zeliščarstva …) www.peugeot.si PEUGEOT 2008 1,6 HDi / Stop&Start sistem 1€ KASKO 0 % OBRESTI *Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo 2008 Active (2008 Active 1,6 e-HDi 68 kW) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV 18.908 EUR; mesečni obrok je 109 EUR pri 46,25 % pologu in ročnosti 36 mesecev; zadnji obrok 33 % od maloprodajne cene vozila; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 25. 01. 2015 znaša 0 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; stroški odobritve financiranja znašajo 0 %; skupna letna obrestna mera je 0 %; financirana vrednost 10.163 EUR; skupni znesek za plačilo 18.908 EUR; stranka prejme tudi jamstvo za dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60.000 km; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča avtomobilski kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice in da stranki z neustrezno boniteto brez obrazložitve odkloni sklenitev pogodbe. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,0 l/100 km. Izpuh CO2: 103 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,1395 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00008 g/km. Število delcev: 0,24. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 2008 RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 RODEX.indd 1 KONCESIONAR LETA 2014 2/6/15 10:33 AM
© Copyright 2024