Izdelava energetskih izkaznic! POPUSTI do 25%

Februar 2015 • Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva
OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA
183
O!
NOV Izdelava energetskih izkaznic!
nepremičninsko posredovanje, projektiranje, geodetske storitve, pravne stroritve
Oranžna jeklenka samo 20,50 €
Jeklenke drugih barv so 1€ dražje.
POPUSTI do 25%
•PVC in ALU okna in vrata
• Zimski vrtovi
• Panoramske stene
Popust velja do 31. 3. 2015
DOBAVA V 15 DNEH.
www.mke.si
[email protected]
.
e
at edi no)
m
te im a j vi
S om a n oto o!
n st g vaj
po pu na šte
ku po iji ( ne se
% ac e
10 avr sti s
t
u
es op
0
vr P
04
l.:
te
Bogat izbor mehiške hrane
+ testenine, pizze, solate, …
Vsak dan sveže malice
pon.-pet. 10.00 - 22.00
sob.,ned., prazniki 12.00 - 22.00
8
88
Mehiška restavracija, Karantanska 8, 1230 Domžale
3
88
www.gorjan.com
[email protected]
Tomaž Horvat, s.p., Gora 13,
1218 Komenda, 01 / 83 43 666
Nudimo vam pizze, zrezke,
solate, sladice, jedi z žara
(čevapčiči, pleskavice,
leskovački
roštilj …)
www.mexicana.si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27
T: 01/540 85 20 M: 041/627 068
Oglasi
Ste nezadovoljni z odzivnostjo in strokovnostjo
vašega računovodje? Prevečkrat ostanete brez
pravočasnih in strokovnih odgovorov?
Dobrote
na dom
ali v službo!
za vas imamo rešitev:
Podjetje za računovodske, finančne in davčne storitve
Frana Albrehta ul. 4, 1241 Kamnik
Vsak delovnik
do 14h lahko tudi
!
malica pride k vam
[email protected], 040 70 40 56
• Strokovnjakizlicencami:preizkušeniračunovodja,preizkušeni
davčnisvetovalec,preizkušeninotranjirevizor
• Zavarovanastrokovnaodgovornost
• Razpoložljivosttudivpopoldanskemčasu
Specializirani tudi za
MALICE SOLATE PICE SLADICE
Svetovanjepriustanavljanjupodjetij,društevins.p.-jev
Pripravazakonskopotrebnihpravilnikov,sklepovterpogodb
Izvedbostatusnopravnihpreoblikovanj(pripojitve,oddelitve,...)
Izdelavakonsolidiranihračunovodskihizkazovinporočil
Pripravopodjetjanarevizijskiindavčnipregled
in
Sodelovanjezrevizorjiininšpektorjipridavčnipregledih
Individualnaizobraževanja
1 11
1
9
2
01 7
Dostava od ponedeljka do petka na dom
ali vaše delovno mesto: 01 729 11 11, 041 888 368
Delovni čas: pon-pet 9h – 22h
sobota, nedelja in prazniki 12h – 22h
Oglejte si tedensko ponudbo na
www.gostilna-spajza.si
ENERGO OPTIMA d.o.o., Blatnica 1, 1236 Trzin
Poslovni prostori: Brodišče 18, 1236 Trzin
[email protected], t: (01) 562 11 10
[email protected], m: 051 314 026
www.energo-optima.si
Vrhunske toplotne
črpalke zrak - voda
Vrhunske toplotne črpalke
voda - voda, zemlja - voda
®
Japonska
Nemčija
SUBVENCIJA EKO SKLADA
Tehnične rešitve • Dobava in montaža •
Izvedba strojnih instalacij za celoten objekt
Kamniške novice
2
Februar 2015
Martina Jagodic s.p.
•
•
•
•
•
•
•
Kako je dobra bolezen
Za vsako bolezen rož‘ca raste, so dejale naše babice. Kaj
bi z rožicami! Danes za vsako
zdravstveno težavo, majhno
ali še malo manjšo pa še celo
za tiste, ki sploh ne obstajajo, obstaja tabletka. Sodobni
človek je postal tabletoman.
Instant življenje pač zahteva
instant rešitve!
Boli me grlo – pošpricam,
imam glavobol – tableta proti
bolečini, ne počutim se dobro
– sirup za krepitev imunskega sistema, živčna sem – tabletka. Ljudje se ne sprašujemo, zakaj, kje tiči vzrok, kaj nam
telo pravzaprav sporoča. O, ne, raje se posvečamo posledicam in jih, seveda čim hitreje in s čim manj truda, odpravljamo. Ali nas v to sili družba, delo, življenje in tako popularno
pomanjkanje časa ali je vse našteto zgolj pragmatičen izgovor? Izogniti se bolečini in bolezni pa pika! Dokler gre! In gre
kar dolgo časa, saj smo ljudje vzdržljive živali. Ena sama
mala tabletka nam še manjka pa bo človeštvo zmagalo. Ta
ni povezana z boleznijo, ampak z najbolj opevano vrednoto
zadnjega časa – srečo. Mogoče z iznajdbo take tablete ne
bomo več rabili večine ostalih?
Sama pa težko vzamem tableto ali kakršenkoli drug
pripomoček za lajšanje težav. Držim se načela, da mi telo
poskuša nekaj povedati. Ne smem ga kar takoj utišati. Saj
poslušam ga potem tako ali tako (skoraj) nikoli. »Ranjene
živali gredo pač naprej. Ali jih pobere.« (Boštjan Videmšek,
Ultrablues) S tem se strinjam … Je pa res, da ta misel velja
bolj za ženske živali, čeprav jo je zapisal moški. Moška žival se preprosto zavleče v posteljo in jamra do onemoglosti
pa joka in stoka, ker, pozor!: v zgodovini človeštva še ni bilo
tako groznega prehlada/viroze/poljubno vstavi, kot ga/jo
ima on! »Prejšnji teden si se ti takole počutila, draga? Ne,
pri meni je huje. Veliko huje! Lahko skuhaš še malo čaja?«
Že celo leto 2015 se v meni
nekaj packa. Če ne teče iz
nosa - boli grlo, če ne kašljam
– boli glava, enostavno rečeno - sem bolan. Pa sem res?
Je prehlad oz. slabše počutje
že bolezen? Če me boli hrbet,
ker sem prehitro dvignil žakelj
cementa, ali si na košarki zvijem gleženj, težko rečem, da
sem zbolel. Kaj pa, ko zdravnik predpiše antibiotike ali
me opremi z nekaj napotnicami za dodatne preiskave, hm?! Spomnim se, kako sem v
osnovni šoli vestno popravljal sošolke, da se ne reče, da so
bolane ampak bolne. Pa so mi razložile, da so bolne, ko res
zbolijo, da pa so bolane, ko so tisti dnevi v mesecu – ženske
šifre pač!
Ljudje smo si zelo različni pri pojmovanju zdravstvenega
oz. bolezenskega stanja. Nekateri so bolni že, ko jih pogledate, oz. je bolezen del njihove folklore. Namesto da se z
njimi pogovarjate o pomembnih temah, kot je vremenska
prognoza za dan ali dva naprej, najprej poslušate poročilo
o platfusu notranjih organov, migreni nožnih nohtov in pretežkih kosteh, ki nevede hipnotizirajo tehtnico, da pokaže
trimestno cifro. Pri takšni vrsti sogovornikov težko najdemo
pozitiven, še težje pa realen pogled na svet. Za takšnega
sogovornika je dovolj že premrzel kozarec vode ali premoker sneg pa je bolezen tu. Sicer pa, če nekoliko posplošim,
lahko najdemo vzrok za bolezen praktično povsod, kjer želimo: v hrani, pijači, kajenju, hrupu, (ne)gibanju, obleki, celo
sevanju ... Tako kot skoraj na vseh ravneh vsakdanjika in
življenja sta po moje zmernost in ne pretiravanje najboljši
recept. Kako prekleto zdravi smo, se zavemo šele na pediatričnem oddelku katerekoli bolnišnice. Bolni otroci so nekaj,
kar me najbolj presune in pretrese. Takrat še bolj vdihnem
kakršenkoli zrak že, ugotovim, da se v svoji koži odlično počutim in si zapojem najbolj bol(a)no pesem visokoraslega,
rahlo škilastega (morda je bolan?) lepotca: ... kako je dobra
bolezen ...
Mateja Štrajhar
Matej Primožič
23.1.
20.2.
20.3.
17.4.
15.5.
12.6.
3.7.
28.8.
18.9.
23.10.
e: [email protected], t: 01 839 64 00
20.11.
18.12.
Kamniške novice
Na naslovnici: Peter Kokalj, OŠ Roje: Naš kraj, tempera
KAMNIŠKE NOVICE - tudi na www.kamniske-novice.si
Naslednja številka izide 20. marca 2015
Ustanovitelj in izdajatelj: IR image d. o. o. – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nataša Košnjek, Aco Kramar, Andrej Žalar, Aleksandra
Košir – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR image d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96
400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Kamniške novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo
brezplačno – Naslov uredništva: IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij
ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Kamniške novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek
na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.
Februar 2015
3
Kamniške novice
Na kratko
Kamniški vrtec bo dražji
Odprtje likovne razstave Informel
Kamnik • Na 4. občinski seji so kamniške svetnice in svetniki, kljub
nasprotovanju opozicijskih svetnikov, s šestnajstimi glasovi za in
devetimi proti potrdili višje cene programov za predšolsko vzgojo. Razlika bo v povprečju od 4 do 30 evrov mesečno, odvisno od
dohodkovnega razreda in starostnega obdobja otroka.
Zaradi varčevalne politike pri plačah v javnem sektorju, ki vpliva tudi
na cene programov vrtcev, se bo cena za programe predšolske vzgoje
za Občino Kamnik sicer zmanjšala. A hkrati bo osnova za starše višja,
saj Občina zaradi slabih finančnih razmer le-te ni zmožna več plačevati.
Pred tem ukrepom so starši, katerih otroci so obiskovali kamniški vrtec, imeli nižjo osnovo od zakonsko določene, razliko je namreč krila
Občina. Torej, kljub temu, da se cena programov vrtca niža, bodo starši
plačevali več, saj bo Občina Kamnik odslej prispevala manj oz. bo krila
le zakonsko določeno osnovo. Nove cene veljajo od 1. februarja dalje.
Trzin • V torek, 10. februarja, so v Centru Ivana Hribarja v Trzinu odprli likovno razstavo Informel društva Senožeti iz Radomelj.
Teja Gregorin in Jernej Damjan sta naj
športnika Domžal
Domžale • V domžalskem kulturnem domu je Zavod za šport in rekreacijo Domžale tudi letos podelil nagrade športnicam in športnikom različnih kategorij in generacij.
Društvo Senožeti iz Radomelj je v soorganizaciji Turističnega društva Kanja iz Trzina pripravilo prav posebno razstavo, na kateri so razstavili izdelke, nastale na likovni koloniji „Moj dežnik je lahko slika“, ki
je v septembru 2014 potekala v Beli krajini. Razstava je posebna ravno
zaradi likovnih del, ki niso ustvarjena v klasični tehniki. Udeleženci kolonije so namreč svoje umetnine ustvarjali iz materialov, najdenih na
mestu ustvarjanja. Na njihovem platnu se je tako znašlo vse, kar jih je
tisti trenutek pritegnilo, in tako dela odražajo tudi okolje, v katerem
so ustvarjali.
Praksa, kjer za likovno izražanje uporabljajo predmete, najdene v
neposredni bližini, je v sodobni umetnosti dobro poznana, bolj neobičajna je le v ljubiteljski praksi. Ravno zato so se v društvu odločili,
da pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Zalaznika takšen
način ustvarjanja približajo svojim članom. Udeleženci so se ustvarjanja svojih umetnin lotili s pomočjo smeti, kamenja, lesa in ostalega
materiala ter skušali s kombinacijo nabranega ujeti kompozicijo, ki bi
odražala tudi širši duh krajine – izvir Krupe v Beli krajini. Po začetnem
dvomu in zadržanosti so vsi udeleženci hitro razumeli smisel takšnega
ustvarjanja in nastale so številne umetnine, skozi katere se odraža njihov žar ter navdušenost nad tovrstnim načinom kreativnega izražanja.
Umetniška dela, razstavljena v prostorih Centra Ivana Hribarja, so
na koloniji pridno rasla izpod rok Jožice Čučnik, Nade Dimic, Kriste Hribar, Toneta Kramariča, Helmtruda Pirca, Alenke Sušnik, Nuše Slatner,
Maje Sporn, Tomaža Skulja, Majde Šilar, Danice Šraj in Veronike Židanek. Razstava, ki ravno zaradi drugačnosti prinaša svežino v ustaljeni
klasični prostor, je zagotovo vredna ogleda, ustvarjalci pa vseh čestitk
in dobre želje po ustvarjanju še naprej.
Uradni začetek je napovedala slovenska himna (nenavadno, da so
kljub Glasbeni šoli Domžale, ki je praktično v isti stavbi, zavrteli posnetek himne), nagrade pa so podeljevali domžalski športni funkcionarji, direktor zavoda Janez Zupančič, podžupanja Renata Kosec in
župan Toni Dragar. Samo podelitev je izkušeno vodil televizijski maček Ervin Čurlič, sicer pa smo videli veliko število kategorij in še več
nagrajencev, od posameznikov do ekip; zgodilo se je celo, da je bilo
na odru naenkrat več nagrajencev kot gledalcev v dvorani. Temperaturo do glavnih nagrad so med podeljevanji dvigale Sovice in plesalca
Plesnega kluba Miki, po dobri uri in pol pa so le razglasili športnico in
športnika leta 2014. Zaradi odsotnosti obeh nagrajencev sta nagrado
prevzeli mami Teje Gregorin in Jerneja Damjana. Domžale so tako dobile nova vrhunska naj športnika 2014, katerih uspehe bo letošnje leto
težko preseči.
Nataša Košnjek
Ustvarjalno-likovni natečaj
Kamniških novic
Januarja smo v Kamniških novicah pripravili ustvarjalno-likovni natečaj „Moj kraj“, na katerega smo povabili vse osnovne
šole občin, kjer revija izhaja (Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin
in Komenda).
Na naš naslov je prispelo veliko zanimivih izdelkov, ki jih boste od te številke dalje lahko občudovali na naslovnici naše revije. Trije od poslanih izdelkov bodo tudi nagrajeni. Izbrala jih bo
naša komisija, imena nagrajenih osnovnih šol pa bodo objavljena
v reviji Kamniške novice, ki izide 20. marca.
Za sodelovanje v natečaju se zahvaljujemo naslednjim šolam:
OŠ 27. julij Kamnik, OŠ Frana Albrehta – PŠ Tunjice in PŠ Mekinje,
OŠ Roje, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rodica.
Kamniške novice
4
Februar 2015
Na kratko
Slavnostna akademija ob slovenskem
kulturnem prazniku
V Kamniku razdelilnica toplih obrokov
Kamnik • Eden izmed novih projektov, ki bo v letošnjem letu zaživel v Kamniku, je tudi razdelilnica toplih obrokov. Za ta namen
je v občinskem proračunu za leto 2015 namenjenih 20.000 evrov.
Razdelilnica toplih obrokov naj bi pričela z delovanjem 1. marca v
prostorih Društva upokojencev Kamnik, odprta bo vsak dan med 12.
in 13. uro. Za red v prostoru, razdeljevanje obrokov, čiščenje posode,
prostorov, stranišč idr. bodo skrbeli člani Društva upokojencev Kamnik.
»Glede na to, da s tovrstnim projektom v naši občini začenjamo
prvič, predvidevamo, da bodo predvidena sredstva zadostovala do
konca leta. Če bodo predčasno porabljena, bodo med letom dodatno
zagotovljena. Dnevno naj bi zagotavljali obroke za približno 30 oseb.
Upravičenci bodo prejemniki denarne socialne pomoči in prejemniki
nizkih pokojnin, tj. pokojnin, manjših od 400 evrov,« sporočajo z Občine Kamnik.
Prijave so na Občini Kamnik (oddelek za družbene dejavnosti) pričeli zbirati v ponedeljek, 16. februarja. Prosilec mora s seboj prinesti
dokazilo o svojih dohodkih za zadnji mesec.
Mengeš • V petek, 6. februarja, je v mengeškem kulturnem domu
potekala Slavnostna akademija v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prireditev je v organizaciji Zveze kulturnih
društev občine Mengeš postregla z bogatim, predvsem pevskim
programom. S sveže izdano zgoščenko Naš Mengeš so obeležili tudi lansko 860. obletnico prve pisne omembe Mengša in 20.
obletnico samostojne občine Mengeš. Pred pričetkom proslave
je pred kulturnim domom zaigrala Mengeška godba.
Tradicionalni pohod na Oseke
ob krajevnem prazniku KS Tuhinj
Kamnik, Menina planina • V nedeljo, 8. februarja, so se v zimskih
jutranjih urah pohodniki odpravili na tradicionalni pohod na
Oseke, v spomin na krajevni praznik Krajevne skupnosti Tuhinj
in v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Okrog 10. ure
je ob spomeniku NOB potekala krajša slovesnost v spomin na padle borce.
S himno in zanimivim nagovorom se je začela letošnja slavnostna
akademija, ki je povezala različne kulturne prvine vseh mengeških društev. Skozi pripoved o Prešernovemu življenju od njegove rojstne Vrbe,
spominov njegove nezakonske hčere Ernestine Jelovšek, sestre Lenke
Prešeren, pa vse do njegovega izobraževanja na Dunaju, smo se sprehodili tudi skozi nastope in prizore, ki so nam jih pričarali Mladinska
folklorna skupina Svoboda s Ta potrkano, ženski nonet Vigred s pesmijo Vrba ter Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem. Kasneje so se
melodije zborov umirjale skupaj s prehodom v bolj žalostno obdobje
za Franceta Prešerna – nesrečna ljubezen do Zalike Dolenc, kasneje pa
še bolj boleča naklonjenost do Julije Primic. Slišali smo Moški komorni
zbor Mengeški zvon in pesem Luna sije, MePZ Svoboda s pesmimi Kam
in Pevcu, Vokalno skupino RŽ s priredbo Koroška, moja bolečina, Klub
harmonikarjev Stopar s čudovito priredbo Cvetja v jeseni.
Drugi del prireditve se je posvetil zgodovini Mengša in mengeške
kulturne, društvene dejavnosti. Mengeš je namreč že od nekdaj znan
kot kraj pevske in igralske kulture. Zveza kulturnih društev je bila ustanovljena leta 2001 in vključuje 9 društev. Predsednica Zveze, Nataša
Vrhovnik Jerič, je ob spominu na lansko 860. obletnico prve pisne
omembe Mengša in 20. obletnico ustanovitve občine Mengeš avtorjem projekta Naš Mengeš podelila istoimensko zgoščenko, ki združuje
vsa društva, ki so se predstavila na akademiji, kot tudi zbore OŠ Mengeš, Čričke iz glasbene šole Mengeš, priredbe Mengeške godbe. Zgoščenko so kot prvi prejeli avtor vseh besedil na zgoščenki, pisatelj Ivan
Sivec, skladatelj, Primož Kosec, in pobudnik projekta, član izvršnega
odbora Zveze, Jože Vahtar. Slednji je poudaril, da projekt z izidom zgoščenke še ni končan, izšla bo še knjiga o vseh društvih in z notnimi
zapisi skladb.
Ob koncu slavnostne akademije so podelili priznanja, in sicer srebrno priznanje Zveze je prejel Dejan Kovač, član in bivši predsednik Mengeške godbe, zlato priznanje sta prejela Tone Burgar, član PZ Svoboda
že 42 let, in MKZ Mengeški zvon. Listino Zveze je prejelo Turistično društvo Mengeš. Za zaključek so se na odru zbrala vsa društva in zapela
naslovno pesem projekta Naš Mengeš, avtorsko delo gospoda Sivca in
Kosca ter rezultat truda in volje ustvarjalnih članov društev, ki se s kulturo radi ukvarjajo in jo s tem tudi negujejo, navkljub stari Prešernovi
misli iz Glose: »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle
kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja.«
Oseki se nahajajo v osrčju Menine planine, ki je bila med NOB pomembno območje. Od leta 1941 naprej so se tam zadrževale partizanske enote. Okupator je požgal več hiš, postrelil več domačinov, mnoge
pa odgnal v taborišča. Zgovorne priče le-tega so mnogi spomeniki na
planini. Eden izmed teh je spomenik padlim 8. februarja 1944 na Osekah. Njim v spomin KS Tuhinj obeležuje krajevni praznik. Krajša slovesnost se je po himni nadaljevala s položitvijo venca k spomeniku NOB,
ki so ga položili predstavniki Zveze borcev Tuhinj. Prisotne je nagovoril predsednik KS Tuhinj, Dejan Bajde. Spomnil je na žrtve obeh vojn
na območju Tuhinjske doline, na požige hiš in gospodarskih poslopij.
Omenil je tudi aktualne naloge KS Tuhinj in pohvalil projekt nove mrliške vežice. Predsednik KS je besedo nato predal poslancu in svetniku,
mag. Mateju Toninu, ki je v svojem govoru poudaril pomen enotnosti.
Slovesnost se je nadaljevala s kulturnim programom, z nastopom članov KD Tuhinj, ki so recitirali pesmi Karla Destovnika Kajuha in Franceta Prešerna. Ob koncu je predsednik Združenja za vrednote NOB, Jože
Goltnik, vse prisotne povabil na okrepčilo k Usejkarjem in na »Oseški
slalom«, smučarsko tekmo za pokal Tuhinja, v organizaciji ŠD Tuhinj.
Gabrijela Vrbnjak
Februar 2015
Gabrijela Vrbnjak
5
Kamniške novice
Na kratko
označeni s številko 200 (dec.), hudomušno pa v zabavnem napovedovanju in komentiranju tekmovalca s skokom 200 metrov.
Prav ta hudomušnost je tudi nedvomno tista, ki vsako leto privabi na
Goro številne tekmovalce in tudi gledalce. Letos se je slednjih pod skakalnico zbralo po oceni prireditelja najmanj 500. In nikomur med njimi
ni bilo dolgčas, saj so za zabavno druženje poskrbeli tudi člani društva
Skakalni komite Gora. Tako so ob skakalcih bili med gledalci tudi zanimivi gostje. Med njimi je tekmovalcem podeljeval pokale bivši uspešni
smučarski skakalec in kasneje funkcionar Primož Ulaga. Ob njem je delil
pokale najboljšim novi župan občine Komenda Stanislav Poglajen, ki je
tekmovalce in obiskovalce tudi na začetku pozdravil. Pa tudi nekdanji
župan Tomaž Drolec je prišel. Bilo pa je slovesno tudi zato, ker so uvodoma na prireditvi podelili nagrade za dolgoletno delo na skakalnici
Robertu Slapniku, Matjažu Štebetu in Mirku Kepicu. Brez njihove pomoči
in nasvetov ta prireditev skoraj zagotovo ne bi priskakala do že devetnajste po vrsti. Še posebne zasluge za to ima, vsaj po mojem mnenju,
prav Robert Slapnik, ki je že na začetku s hudomušnim napovedovanjem,
komentiranjem in vodenjem vzbujal ne le pozornost, ampak skrbel, da
so bili skoki na Gori vsako leto prijetno in zabavno druženje.
Skratka, tudi priznanja, ki so jih tokrat podelili, v društvu z vodjo Žigo
Pavliničem, so bila potrdilo, da fantje tudi danes vedo, kako se lahko
priljubljene prireditve potrjujejo, bogatijo, spoštujejo in zato tudi oblikujejo v tradicionalne. Zato ni bojazni za prihodnje leto, ko bo na Gori
pri Komendi jubilejna, 20. skakalna prireditev. In kdo so bili letos na 19.
skokih na Gori najboljši med tekmovalci? Na veselje vseh domačinov je
postal skupni zmagovalec domačin Marko Pogačar. Pri dečkih je zmagal
Jošt Osolnik - Binklj, drugi je bil David Lebar in tretji Anže Kaker - Lepi.
Pri dekletih: 1. Sara Štebe - Štebetka, 2. Damjana Klopčič in 3. Vida Podbevšek - Pogačar. Mladinci: 1. Gašper Škerjanec - Drobni, 2. Jani Cencelj
- Cene, 3. Aljaž Ogrinc - Orel. Člani: 1. Marko Pogačar, 2. Rok Klopčič - Klopa, 3. Martin Kuhar - Martin Koch. Starejši člani: 1. Damjan Lahajnar, 2.
Luka Pančur, 3. Matjaž Erman. Veterani: 1. Matjaž Štebe - Štibe, 2. Robert
Vrankar, 3. Peter Osolnik.
Pozor, AKCIJA!
Plačaš 2,
dobiš 3!
Akcija velja za naročila hrane z dostavo.
839 27 44, 051 898 150
www.picerijanapoli.com
Komenda je doživela najlepši praznik
Komenda • Komenda je v soboto, 7. februarja, doživela enega najlepših kulturnih praznikov v obstoju samostojne občine.
Tradicionalno praznično slovesnost v počastitev praznika kulture so
že po tradiciji pripravili v dvorani Kulturnega doma v Komendi člani Kulturnega društva, poznanega tudi pod imenom Umetniki kulturniki Kaj
ti mar. Šopek k programu pa so tokrat dodali člani Godbe Komenda, ki
so pod vodstvom kapelnika Petra Sale prvič nastopili na takšni praznični prireditvi. Bil je zares lep večer s kulturnim programom; tudi zato, ker
ima komendska občina svojo godbo, ki je tokrat nastopila na eni prvih
skupnih prireditev.
Bil je pust veselih ust
Komenda • Turistično društvo Komenda, Društvo za mladinsko dejavnost Mravljišče, Društvo umetnih kulturnikov Kaj ti mar in Občina Komenda so tudi letos poskrbeli za veselo pustovanje. Tokrat
je bila Maškarijada na Koželjevi domačiji na Gori pri Komendi.
Pravi zimski skakalni praznik
na Gori pri Komendi
Komenda • Nedelja, 1. februarja, bo v Društvu Skakalni komite
Gora pri Komendi nedvomno zapisana kot pravi zimski skakalni
praznik.
Že pred zborom vseh mask in plesnim rajanjem za otroke, mladino in
odrasle, ki se je začel ob 14. uri v soboto, 14. februarja, so se uro prej začele poslikave obrazov za otroke, mladino in ostale občane v ustvarjalni
delavnici, za kar so skrbeli mentorji iz Mravljišča. Na zboru vseh mask so
zabavni program vodili »Umetni kulturniki Kaj ti mar«, manjkalo pa ni
krofov, toplih napitkov in sladkih nagrad za vse majhne in velike maškare. Tradicionalna Maškarijada, čeprav je bilo vreme bolj krmežljavo kot v
znamenju preganjanja zime, je zbrala na Koželjevi domačiji kar številne
maškare pa tudi »firbce«. Tokrat, kot že nekaj let, na druženju maškar ni
bilo pustnega oz. karnevalskega sprevoda, je pa bilo zato dovolj mladih,
starih, najrazličnejših mask, ki so uspešno potrjevale svoj veseli – kraval
v znamenju pusta, Valentinovega in zvečer (marsikje) še svetovnega rekorda Petra Prevca.
Zavzetim članom, ki so se kar nekaj časa pripravljali na letošnjo že
19. prireditev v smučarskih skokih z alpskimi smučmi, je bila namreč
zares lepa nagrada za prostovoljno delo. Na skakalnici se je pomerilo 58
tekmovalcev, med njimi tudi štiri tekmovalke, iz različnih krajev, blizu
in dlje od občine Komenda. Prireditev, ki je že od začetka poznana po
zanimivi prispodobi legendarne Planice, jo namreč izvirno posnema z
zamislijo, da na Gori pri Komendi vsak decimeter na hrbtišču od skakalne mize pomeni meter. Tako so skoki, ki so recimo dolgi 20 metrov,
Kamniške novice
Andrej Žalar
6
Februar 2015
Na kratko
Ida Rebula s svojo retrospektivo
v Menačnkovi domačiji
VABLJENI
na okusne jedi
v prijeten ambient.
Domžale • Menačnkova domačija bi morala počasi že spremeniti
svoj naziv v razstavišče, saj v svojem osrednjem prostoru v zadnjem
obdobju redno osvežuje svoje stene z zanimivimi umetniškimi deli.
839 27 44, 051 898 150
www.picerijanapoli.com
Oder Kulturnega doma Trzin se je nato za eno uro prelevil v Republiko Panonsko. Duhovita pripoved z živimi in natančno oblikovanimi liki
je občinstvo popeljala v Panonijo, kjer se prebivalci odločijo, da se želijo
odcepiti od Ljubljane in postati samostojna republika. Nadvse zabavna
komedija s tematiko, ki nikoli ne zastara in se nam večno ponavlja, je
zagotovo popestrila sobotni večer v Trzinu, gledalci pa so tako lahko za
eno uro pozabili na vse skrbi in se predali smehu, ki so ga na njihova
usta narisali ustvarjalci, in prav to je pravi način za proslavitev praznika,
namenjenega kulturi.
Nataša Košnjek
V tednu pred kulturnim praznikom smo se udeležili odprtja razstave
Ide Rebula. Izkušena slikarka je po dolgem času spet razstavljala v Domžalah in nekaj del iz njenega zadnjega desetletja delovanja je lepo postavila ekipa postavljavcev, natančneje Katarina Rus Krušelj in Roman Kos.
Slog Ide Rebula kmalu prepoznamo, tudi če je ne spremljamo tako dolgo,
kot sama ustvarja. Kljub temu nenehno napreduje, se dopolnjuje in raziskuje. Res škoda, da je razstavni prostor v domačiji (pre)majhen, tako bi
lahko v ogledu razstave še bolj uživali. Na slikarkinih delih lahko opazimo
cvetje v mnogih oblikah, kar so s pridom izkoristili harmonikarja Marjan
in Rok Urbanija s primernim izborom izvedenih pesmi ter recitatorka Janka Jerman.
Spominska slovesnost ob 71-letnici
poboja talcev na Zalokah
Mengeš • Združenje borcev za vrednote NOB Mengeš je v sredo, 28.
januarja, v preddverju Kulturnega doma Mengeš organiziralo spominsko slovesnost ob 71-letnici poboja talcev na Zalokah, hkrati pa
tudi kot spomin na vse žrtve v drugi svetovni vojni iz občine Mengeš.
Tokrat res republika!
Trzin • V soboto, 7. februarja, so Trzinci z gostujočo komedijo Republika Panonska v Domu kulture Trzin proslavili praznik slovenske
kulture.
8. januar 1944 je bil eden najtemačnejših dni v zgodovini Mengša. V
tistem popoldnevu so nemški okupatorji pripeljali 30 talcev iz zaporov
v Begunjah. Bili so slovenski rodoljubi, ki jih je okupator kot svarilo dal
ustreliti na Zalokah. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mengeš, Janez Ves, je v svojem nagovoru poudaril predvsem, da se moramo
zavedati, da tem borcem dolgujemo veliko, saj takrat tovarištvo in pogum nista bili le obljubi. »Naši očetje, matere, fantje in dekleta so v drugi svetovni vojni izgubljali življenja, mi danes izgubljamo dostojanstvo,
spoštovanje, vrednote in človekove pravice. A edina resnica je, da imamo
samo mi moč v svojih rokah. Ko bomo nekega dne spoznali, da kapital
ni največja vrednota sveta, šele takrat bomo ponovno zgradili nov svet.«
Na pomen vrednot je opozoril tudi mengeški podžupan Bogo Ropotar. V
kulturnem programu so nastopili MePZ Svoboda Mengeš, učenka in učenec OŠ Mengeš z recitacijo pesmi in veterani Mengeške godbe. Prireditev
je vodil Branko Lipar.
Čeprav se je letošnja proslava ob kulturnem prazniku pričela dokaj
tradicionalno, s slovensko himno v izvedbi Teje Poljanšek iz Glasbene
šole Lartko, je običajne številne nagovore slavnostnih govorcev zamenjal
smeh. Letošnji kulturni praznik so namreč Trzinci proslavili nekoliko drugače, kot smo bili vajeni do sedaj, in sicer z nagrajeno komedijo Republika Panonska, v izvedbi KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote.
Vse zbrane je najprej pozdravil župan Peter Ložar in v kratkem nagovoru izpostavil pomen kulture, predvsem ljubiteljske. Kulturne prireditve
so namreč oblika druženja, ki povezuje, in to v današnjem svetu odtujenosti ter vsesplošne apatije potrebujemo. Kultura je živa forma, ki se
razvija in nas bogati na vseh področjih. Tudi v Trzinu deluje kar nekaj kulturnih skupin, ki dosegajo uspehe celo izven meja občine. Učinek, ki ga
danes dosegajo na področju kulture, je izredno velik, zato ni prav, da se
tu krčijo sredstva, saj je v njihovo delo vključeno veliko prostovoljnega
dela in prostega časa vseh ustvarjalcev. Na Občini Trzin so se v ta namen
odločili, da bodo oživili vse javne prostore in jih ponudili v uporabo raznim kulturnim skupinam, ki potrebujejo primerne prostore za kvalitetno opravljanje svoje dejavnosti. »Da bodo prireditve obiskane, pa je na
vas občanih,« je svojo misel zaključil župan.
Februar 2015
V Trzinu sprememba pri denarni pomoči
ob rojstvu otroka
Trzin • S soglasno potrditvijo proračunov Občine Trzin za leto 2015
in 2016 so trzinski občinski svetniki podprli tudi spremembo pri
enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka.
Sredstva so namenjena pomoči staršem s stalnim prebivališčem v Občini Trzin ob rojstvu otroka. V preteklosti so le-ti poleg denarne pomoči
lahko zaprosili tudi za eno od knjižnih daril. Sedaj so le-ta ukinili in zvišali
znesek denarne pomoči ob rojstvu otroka, ki od 18. februarja 2015 dalje
znaša 230 evrov.
7
Kamniške novice
Na kratko
Pred številčnim občinstvom so se tudi v Domu kulture Mengeš zvrstili nastopi Šolskega otroškega in mladinskega pevskega zbora pod
vodstvom zborovodkinje Nataše Banko in učencev glasbeno dramske
ter plesne skupine. Osrednjo noto prireditvi je podala otroška folklorna
skupina OŠ Mengeš pod mentorstvom Boštjana Sveteta, za njimi pa so se
zvrstili še številni pevski, inštrumentalni in plesni nastopi; predstavili so
se Patrik Gorjak, Taja Mehle, Katja Kocjan, Ema Smole in Ajda Potočnik,
Julija Gregorc, Dora Smole, Luka Janežič, Katarina Debevec, Tia Kosec in
Neža Vencelj, Matej Cimerman, Klemen Juvanovič & Kontrabant, Oskar
Totter, Tilen Krašovec, Jan Jerman, Janina Drolc, Lana Mitić in Neli Supej,
Maruša Gale & soplesalke ter Yes team. Letošnjo prireditev je povezovala
Zala Vrankar, za vezno besedilo pa je poskrbela Tatjana Knježevič.
Učenci so občinstvo zagotovo navdušili s kvalitetnim in pestrim program, zahvale pa gredo seveda tudi številnim mentorjem in učiteljem, ki
učencem skozi vse leto pomagajo na poti do uspeha.
V Domžalah slavnostna akademija
ob kulturnem prazniku
Domžale • 6. februarja je bila v Kulturnem domu Franca Bernika
slavnostna akademija ob kulturnem prazniku. Prijetna prireditev
je pokazala, da se lahko kulturni praznik obeleži z umetnostjo, ki
je blizu tudi običajnemu človeku.
Nataša Košnjek
40-letnica Župnije Trzin
Trzin • Župnija Trzin in Občina Trzin sta konec januarja organizirala Akademijo ob 40-letnici župnije Trzin.
Tokratni slavnostni govornik Anton Komat, publicist, pisatelj, ekolog,
okoljevarstvenik in neodvisni raziskovalec, je skozi znamenito Prešernovo pesnitev Krst pri Savici predstavil slovensko zgodovino, zelo kritično
pa tudi našo sedanjost ter prihodnost: »Vedno znova se nam v zgodovini
postavlja vprašanje o smiselnosti upora proti okupatorjem, pri čemer
se narod vsakič razcepi na tisti del, ki meni, da je manjša škoda, če se
podredimo, in drugi del, ki je prepričan, da se je potrebno nasilju upreti
z vsemi sredstvi. … V sedanjem času se nam ponovno dogaja agresija
tujcev, tokrat v drugi obliki, puška in brzostrelka sta zamenjani z nasiljem denarja in tiranijo finančnih trgov. … Svetovnih problemov ne bomo
rešili iz sedanje politike, poti rešitve se pokažejo na področju umetnosti.
Zato ima umetnost nosilno vlogo v prihodnji človeški evoluciji! 21. stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo!«
Osrednja nit kulturnega programa so bile pesmi Ferija Lainščka z njegove pesniške zbirke Ne bodi kot drugi. Ljubezenske pesmi, združene v
pesniško-glasbeni dogodek, so predstavili Lara Jankovič z recitacijami in
pevskim nastopom, Monika Mlinar s petjem in harmoniko, Vesna Radovanovič z recitacijami in simpatična pevka Ditka s pevskim nastopom ob
spremljavi Gorazda Čepina in Ilja Pušnika ter na začetku in koncu prireditve tudi avtor pesmi sam.
Na tej so predstavili knjigo Kronika Duhovnije Trzin do leta 1938, ki jo
je do tega leta pisal Viktor Kragl, a je ni izdal. Za izdajo je poskrbel trzinski župnik Boštjan Guček, ki je Kroniki dodal znanstveno kritični aparat
s številnimi biografskimi in drugimi opombami, z razlago dogodkov in
prevodi dokumentov. V kroniki so objavljeni tudi dokumenti, ki še niso
bili objavljeni skupaj ali pa sploh še ne izdani. Kronika Viktorja Kragla
je zelo pomemben in skoraj edini ohranjen zgodovinski dokument, do
zdaj tudi vir ostalih zgodovinskih knjig, ki se dotikajo Trzina in okolice.
Kroniko je predstavil župnik Boštjan Guček z orisom časa, v katerem je
le-ta nastajala, prav tako je predstavil življenje in delo avtorja prvotne
Kronike – Viktorja Kragla, prvotno Kroniko in izdano Kroniko, razloge za
njeno izdajo in sam nastanek.
Na akademiji so v kulturnem programu, ki ga je povezoval Nejc Lisjak,
nastopile mengeške pritrkovalke, učenci glasbene šole Lartko in recitatorka Helena Ogorelec, ki so skupaj s predstavitvijo Kronike navdušili
občinstvo v nabito polni dvorani Marjance Ručigaj. Župnik se je ob tej
priložnosti zahvalil vsem, ki so pri izdaji Kronike največ pomagali in sodelovali. Knjiga je na prodaj v trzinskem župnišču.
Kdor vesele pesmi poje
Mengeš • V četrtek, 29. januarja, so v Kulturnem dom Mengeš gostili tradicionalno glasbeno prireditev Kdor vesele pesmi poje, ki
že vrsto let poteka v organizaciji Osnovne šole Mengeš.
Matjaž Erčulj
PRODAJA LESNIH PELETOV
- visokokakovostni peleti
- 100% hrastov les
- visoka kalorična vrednost
- ostanek pepela cca. 0,50%
- brez dodatkov in veziv
Prireditev Kdor vesele pesmi poje je tradicionalna vsakoletna glasbena prireditev, na kateri se predstavijo številni učenci OŠ Mengeš, ki
se tudi sicer udejstvujejo na glasbenem področju. S svojimi nastopi se
tako lahko širšemu občinstvu predstavijo vsi mladi pevci, glasbeniki in
plesalci. Prve prireditve so bile v osnovi namenjene predvsem predstavitvi pevskih zborov, a se zadnja leta program vztrajno širi in dopolnjuje.
Tako lahko občinstvo, poleg pevskih zborov, ki sicer še vedno izvedejo
najpomembnejši del programa, prisluhne tudi vedno številčnejšim solističnim pevskim ali inštrumentalnim točkam, svojo noto pa dodajo še
glasbene in plesne skupine, med katerimi vsako leto še posebej navduši
folklorna skupina OŠ Mengeš.
Kamniške novice
Pakirani so v 15 kg vreče.
Na 1 paleti je 66 vreč (990 kg).
%
031 345 418
AKCIJA
Burgerus d.o.o., Glavarjeva cesta 43, 1218 Komenda
E-mail: [email protected], www.pelegor.com
8
Februar 2015
TEST PELETOV
O prvovrstni kvaliteti naših
peletov se prepričajte sami!
BREZPLAČNA DOSTAVA
do 10 vreč po ceni
3,66 EUR/vrečo z DDV!
(244 EUR / tono)
Aktualno
„Kamniška“ ekipa gre
s SipaBoardom na Kickstarter
Dokaz, da se najboljše ideje rodijo "po nesreči", je tudi SipaBoard. Gre
za t.i. sup oz. desko, na kateri veslamo stoje, le da ima SipaBoard pomožni električni pogon. Zaradi tega je deska bolj stabilna, veslanje pa
preprostejše tudi za tiste z manj moči, kot so otroci, starejši, začetniki in ljudje s slabšo fizično kondicijo. Ekipa SipaBoard bo konec marca
prva naročila in s tem zagonski kapital za izdelovanje izdelka poiskala na svetovno znani platformi za množično financiranje Kickstarter.
»Ideja se je porodila na lanskem dopustu. Partnerka je s hčerama supala po zalivu na Korčuli, ki je bil videti popolnoma miren in nedolžen;
vožnja od izhodišča je bila enostavna, več kot užitek. Pri vračanju pa je
nastala težava. Močan tok, ki je prej pomagal pri vožnji, je bil sedaj premočan, da bi ga hčeri sami brez težav premagali. Vrniti se na izhodišče je
bilo kar mučno garaško veslanje. Mlajša hči se je leže na supu prijela za
partnerkinega, ki jo je potem odvlekla na izhodišče,« razlaga Sebastjan
Sitar, idejni oče projekta SipaBoard.
Enajstčlansko ekipo je Sitar sestavil iz izkušenih podjetnikov s področij razvoja elektronike, oblikovanja, proizvodnje, trženja in seveda
supanja. Večina je iz Kamnika, ostali pa iz Domžal, Ljubljane in ZDA. Želijo izdelati kvaliteten in cenovno sprejemljiv napihljiv sup s pomožnim
električnim pogonom. »Naš cilj je organizirati direktno prodajno mrežo,
kar bo omogočalo več denarja za razvoj in nižjo prodajno ceno. Napihljivi
del izdeluje ugledno švicarsko podjetje. Tehnični del s pogonom pa se bo
sestavljal v Sloveniji, v Kamniku.« razlaga Sitar.
Za dosego svojih ciljev bodo konec marca prva naročila poiskali na
Kickstarterju: »Naši cilji na Kickstarterju so kar visoki. Za začetek proizvodnje moramo prodati vsaj 200 SipaBoardov, takšni so namreč minimumi
pri naročanju materialov za deske. Proizvodnja osnovnega materiala za
Mateja Štrajhar
supe je namreč zelo zahtevna, hkrati pa je samo nekaj proizvajalcev, ki
izdelujejo dovolj kvalitetne materiale.«
Podjetja in osebe se na Kickstarter prijavljajo zaradi treh razlogov:
prvi, najpomembnejši, je pridobitev sredstev za zagon proizvodnje, drugi
je testiranje trga, tretji pa odziv ljudi še pred proizvodnjo izdelka, na podlagi česar lahko pride do izboljšav le-tega. Za prijavo na Kickstarter mora
imeti podjetje sedež (ali oseba državljanstvo) v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi ali Avstraliji. Zato je mentor ekipe SipaBoard pri nastopu na platformi Niko Klanšek, znani Slovenec, ki je na Kickstarterju predstavil FlyKly
SmartWheel oz. pametno kolo, in s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga
mnogim Slovencem, ki želijo svoj izdelek predstaviti na tej platformi.
»Naš projekt se mu zdi odličen, zato z nami deli neprecenljive izkušnje, ki
jih ima s projekti na Kickstarterju,« pravijo SipaBoarderji.
Ekipa SipaBoard pa ima v načrtu tudi že nadgradnjo izdelka v pametno napravo. Sitar pravi: »Cilj je narediti mobilno aplikacijo, ki bo skrbela
za nadzor pogonskega sklopa (hitrost, stanje baterij), v prihodnje pa jo po
vzoru kolesarskih aplikacij nadgraditi z možnostjo snemanja prevožene
poti, vložene energije, prevožene razdalje.«
v
Koncert ob dnevu zena
8. marec 2015 ob 19.00 v domu kulture kamnik
Vstopnice:: www.mojekarte.si/041 360 399/01 839 76 06
www.domkulture.org /
Februar 2015
9
Kamniške
oglas-90x126.indd
2
novice
5.11.2014 10:42:23
Naš pogovor
Trzinska Skirca je nekaj posebnega
Koncentracija, disciplina, psihična stabilnost in vzdržljivost so tiste ključne lastnosti, ki jih mora imeti vrhunski strelec. Katere pa
so pomembne, da društvo deluje že 60 let? Predvsem srčnost in ljubezen do športa. Govorimo namreč o Strelskem društvu Trzin, ki
v letošnjem letu obeležuje 60. obletnico delovanja, januarja pa so
člani organizirali že 19. Skirco Borisa Paternosta, tj. mednarodno
priznano tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, letos zopet z
rekordno udeležbo.
Andreja Gorjup in Marko Živković s pokalom Skirce Borisa
Paternosta, ki ga je Marko tudi zasnoval.
»Vedno se potrudimo, da dobimo čim več strelcev, letos smo število
tekmovalcev zopet povečali. Zadovoljni smo, saj vidimo, da je udeležencem tekma všeč, radi se vračajo v Trzin, hkrati pa vsako leto prihajajo
novi,« vtise po odlično organizirani mednarodni tekmi strneta Andreja
Gorjup, predsednica Strelskega društva Trzin, tudi mednarodna sodnica
in trenerka, in Marko Živković, predsednik organizacijskega odbora Skirce Borisa Paternosta.
V dveh tekmovalnih dnevih se je pomerilo več kot 400 najboljših
strelcev iz devetih držav, Slovenije, Mehike, Armenije, Italije, Madžarske,
Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in El Salvadorja. Med njimi so bili
dobitniki olimpijskih odličij iz Slovenije, Rajmond Debevec, Franc Pintar,
Franček Gorazd Tiršek, iz Hrvaške Snježana Pejčić ter veliko drugih znanih
imen iz sveta strelskega športa. Že drugo leto zapored je bilo tekmovanje odprto tudi za strelce invalide, ki so sodelovali v enotni konkurenci z
vsemi ostalimi tekmovalci. Kvalifikacije so potekale na 58-mestnem strelišču v teniškem balonu, finalna tekmovanja pa v telovadnici OŠ Trzin.
»Trzinska tekma je res nekaj posebnega. Velik vpliv ima vreme, saj je
tekmovanje v začetku januarja, kar pomeni neugodne temperature za
streljanje. Strelce zebe v roke, nimajo občutka za proženje, zato se morajo
primerno pripraviti in opremiti. Poseben je ambient, šotor, strelišče je na
obeh straneh, kar na ostalih prizoriščih redko vidimo; cerkveni zvonovi se
npr. v šotoru slišijo veliko glasneje kot zunaj … in sirene tudi … ampak tekmovalci so se sedaj navadili tudi na to,« razlagata sogovornika. »Sreča je,
da imamo znotraj našega strelskega društva vse kadre, ki jih potrebujemo za organizacijo mednarodne tekme, še posebej Damjana in Jerneja, ki
sta edina slovenska licencirana operaterja elektronskih tarč, in Andrejo,
ki je mednarodna sodnica,« pravi Marko Živković, Andreja pa doda, »močno podporo imamo tudi na Občini Trzin, veliko nam pomagajo, pri Skirci
nas finančno podprejo, lani so kupili tri elektronske tarče, nove imamo
obljubljene tudi letos.«
Streljanje je med Slovenci, kljub temu, da je bil Rajmond Debevec
proglašen za najboljšega strelca na svetu, še vedno malo poznan šport.
Andreja pravi: »Gre za zelo specifičen šport, če ga nimaš rad, ne zdržiš.
Vsebuje koncentracijo, disciplino, veliko dela. Gre za enega od najtežjih
športov, čeprav na prvi pogled mogoče ni videti. Tudi učitelji športne
vzgoje ga ne poznajo dobro, obravnavajo ga kot drugorazredni šport. To
nam povedo naše mladinke, ki imajo status športnic, a jih kljub temu v
šoli ne jemljejo resno.« Kako poteka povprečen strelski trening? »Strelski trening je odvisen od sezone, v tekmovalnem delu je ta drugačen kot
pred njim. Sedaj, ko so tekmovanja, imamo treninge štirikrat na teden,
medtem ko sta pred sezono le dva treninga tedensko. Se pa vsebina treningov ves čas prilagaja trenutnim razmeram, napakam, pomanjkljivostim,« razloži Andreja.
Strelsko društvo Trzin sicer šteje 40 članov, njihova paleta je izredno
pestra, od najmlajših cicibanov do veteranov, starih 80 let. Veliko se posvečajo delu z mladimi, v okviru osnovne šole, v zaklonišču katere je tudi
strelišče, imajo organiziran strelski krožek. Kot smo že omenili, Strelsko
društvo Trzin v letošnjem letu praznuje 60. obletnico. Ob tej priložnosti
bodo maja pripravili tudi uradno odprtje strelišča.
Prah in umazanijo v stanovanju vidimo in ju odstranimo.
Kaj pa druge vrste onesnaženost – tista, ki je ne vidimo, ne slišimo in ne okusimo?
ONESNAŽENOST Z ELEKTROMAGNETNIMI SEVANJI
lahko pomembno vpliva na naše počutje in zdravje.
Pokličite nas in opravili bomo meritve elektromagnetnih sevanj v vašem domačem ali
delovnem okolju ter vam svetovali, kako ravnati, da bi se jim čim učinkoviteje izognili.
Kupujete stanovanje ali parcelo? Meritve opravljamo tudi v okolici daljnovodov.
Kontakt: [email protected] | 031 884 645
Kamniške novice
Mateja Štrajhar
10
Februar 2015
Na kratko
Terme Snovik vstopile v 14. leto delovanja
Laze v Tuhinju • 25. januarja je minilo 13 let od odprtja zunanjega
bazena Term Snovik, kar so proslavili s prijetno prireditvijo. Spomnili so se začetkov, mejnikov in prehojene poti s skupno ugotovitvijo, da ni turizma brez sodelovanja.
Žalar, ki sta, kot je dejal Hribar, s svojimi prispevki v regionalnih ter lokalnih časopisih zelo zaslužna za uspešno pot Term Snovik.
V Trzinu bodo poskrbeli za šport mlajših
in starejših
Kot je povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar, jim preteklo leto ni
bilo naklonjeno, lansko zimo je zaznamoval žled, poletje obilica dežja,
konec leta pa le malo snega – veliko obiskovalcev k njim namreč prihaja tudi zaradi smuke na Krvavcu – zato so se morali zelo potruditi, da
so ga uspešno poslovno zaključili. »Naše aktivnosti so bile v lanskem
letu usmerjene predvsem v razvoj: razširili smo kotlovnico na biomaso,
zgrajen je bil nov uvoz v Snoviško dolino, za kar gre zahvala predvsem
županu in občinski ekipi, čeprav se že kaže tudi potreba po pločniku
in razsvetljavi, družabniki smo dokapitalizirali družbo, organizirali smo
okroglo mizo ob 20-letnici pilotnega bazena, uspešno smo uresničili
projekt Palčka Snovička s pravljico, plesom in himno.« Ob tej priložnosti
je direktor Hribar dvema zaposlenima podelil tudi zahvali oz. nagradi za
prispevek k razvoju uspešne zgodbe Term Snovik, in sicer gospodinji Tatjani Klemen in animatorju Bernardu Jarcu. Rojstnodnevno praznovanje
se je zaključilo s torto, ki so jo prerezali direktor Hribar, kamniški župan
Marjan Šarec in dolgoletna novinarja ter urednika Vera Mejač in Andrej
Trzin • V letošnjem letu bodo v Trzinu poskrbeli tako za športno
udejstvovanje mlajših kot starejših generacij. V ŠP Trzin Mlake namreč Občina načrtuje postavitev street workout parka, poleg tega
pa bo glede na smernice Nacionalnega programa športa 20142024 še dodatno financirala športno vadbo starejših.
Street workout park bo postavljen oz. zgrajen letos spomladi, investicija je ocenjena na 5000 evrov. »Street workout park nastaja na
pobudo več posameznikov, uporabnikov že obstoječe trim proge, predvsem pa predstavnikov Društva za zaščito mladosti, ki so predlagali oz.
skicirali park, poleg tega ga bodo tudi postavili. Občina bo poskrbela
za izdelavo orodij, pokrila bo stroške betona in PVC blažilcev padca,«
sporočajo z Občine Trzin. Občina Trzin pa bo še dodatno financirala
tudi športno vadbo starejših. Sredstva, okrog 1000 evrov letno, bodo
razdeljena preko razpisa za sofinanciranje v okviru Letnega programa
športa Občine Trzin. »Občina Trzin že sedaj preko Centra Aktivnega Staranja (CAT) spodbuja in sofinancira tudi športno vadbo starejših, sedaj
pa bo sofinancirala še programe športnih društev. Gre za sofinanciranje
veteranskih tekmovanj in za redno vadbo starejših,« pravijo na Občini
Trzin.
Strokovna vgradnja
strešnih oken VELUX:
• svetovanje in ogled
• dobava in montaza
• razstavni prostor
strešna okna
zaključne obrobe
kritina
prezračevane strehe
žleboviodtočne cevi
pločevinasta streha
stavbno kleparstvo
pokrivanje
krovstvo
snegolovi
krivljenje pločevine
!
VO
kleparski izdelki
IN KROV
VO
ST
ST
NO KLEPA
VB
R
A
T
montaža
S
pločevine
Tomaž Sodnik
041 711 099
[email protected]
www.krovstvo-kleparstvo.eu
Februar 2015
11
Kamniške novice
Govori se
Pogovor
Ženska
za
z ministrico
volanom
Nova Škoda Fabia 1.2 TSI
Slovenski avto 2015 na testu
Ženske za volanom tudi huda gripa in ostre zimske razmere ne ustavijo, ko je treba odpeljati avto na test. Tako je bilo v primeru nove škode
fabie 1,2 TSI z bencinskim motorjem, ki jo je uredništvu posodil Škoda
Škerjanec. Strnjeni vtisi so naslednji: avto, ki za svoj denar ponuja dovolj, da mu ni kaj očitati. To kajpak ni premium razred. To je avto, ki ga
kupi varčna in racionalna družina ali posameznik, ki želi, da mu avto
dolgo in dobro služi ter hoče imeti servis vedno pri roki, nadomestne
dele in vlaganja v avto pa primerne trenutni gospodarski situaciji, ki
bolj poziva k varčevanju kot brezglavemu trošenju.
Kar sedem let je trajalo, da je nova, tretja generacija fabie ugledala cesto in v tem času je doživela tudi nekaj preporoda. Nova fabia nezmotljivo
odkriva dediščino skupine Volkswagen, vendar je šasija avtomobila sedaj
znatno lažja, zaradi česar se po cesti požene gibčneje in učinkoviteje, tudi 3
cm nižja zasnova in skoraj centimeter krajša v dolžino ji govori v prid, a ne na
račun notranjega prostora, ki ga bodo vzljubili vsi, ki imajo radi praktičnost,
stvari na svojem mestu in imajo morda tudi malo višje telo ali daljše noge.
na dotik in gumbi za izbiro ter sistemske tipke na volanu pa pričarajo kanček
razkošja. Tudi vsa povezljivost je na voljo (bluetooth, USB, DAB), na zaslon
se lahko povežete preko mobilnega telefona (funkcija Mirrorlink). Mladi in
mladi po srcu bodo cenili široko barvno izbiro, ko gre za usklajevanje videza
karoserije, platišč, zunanjih ogledal in strehe. Pri tem velja samo en očitek,
in sicer da je treba včasih večkrat pritisniti na zaslon s prstom, da se ta odzove, podobno se izkaže pri drugih naprednih funkcijah, ki želijo tehnološko
ugajati in iti v korak s časom. V primerjavi s prejšnjo fabio je zunanjost bolj
uglajena, s pravega kota gledano celo malenkost agresivna, kar je izdelovalec dosegel s širšo postavitvijo žarometov in obliko sprednjega dela.
Avto za preudarne
Fabia vas ne bo razočarala. Avto z 1,2-litrsko prostornino se lepo odziva, vožnja je mehka, motor je elastičen, odziven in prav uglajeno tih, petstopenjski menjalnik se je vdajal premikom brez zatikanja, v kabino se hrup
(okolica, zimske gume) sliši zelo minimalno ali skoraj ne.
To je avto za preudarne in gospodarne, vendar se skuša prikupiti z določenimi vsebinami tudi mlajšim. Armaturi ni sploh kaj očitati, narejena je z
veliko občutka, s slogom, lepo, materiale, ki bi jih lahko po otipu in videzu
zamenjal tudi s kakšnimi iz dvakrat dražjega avta. Vse se zdi trpežno, ekonomično in narejeno, da traja, kar je bržkone glavna odlika Škodinih vozil, fabie
še sploh. Marsikdo bo znal ceniti tudi dejstvo, da je prtljažnik zelo radodaren, z zlaganjem zadnjih sedežev lahko prtljažni prostor povečamo celo za
trikrat.
Robustna, kompaktna, prostorna, zanesljiva, nova Fabia, ponuja veliko
za svoj denar. In to je navsezadnje dejstvo, ki bo prepričalo tudi večino slovenskih kupcev. Če k temu prištejemo še nekaj ‘boljše’ opreme in možnosti
izbire, ki jo umeščajo že proti konkurentom iz višjega razreda, je zagotovo
veliko razlogov za nakup.
Nova fabia prihaja v več izvedenkah (Active, Ambition in Style), od tega
in od opremljenosti je odvisna tudi končna cena, ki se začenja za najskromnejši model pri 8.999 evrih in konča pri 18.298 evrih (fabia style 1.4 TDI
DSG dizel). Naše uredništvo je vozilo bencinsko gnano škodo fabia style 1,2
TSI s petstopenjskim ročnim menjalnikom, katere uradna prodajna cena je
14.891,50 evra.
Nagovarja mlajšega uporabnika
Več kot očitno je, da bo nova fabia po novem nagovarjala mladostnejšega, bolj urbanega uporabnika, ki so mu blizu sodobne multimedijske
tehnologije. Pri tem se spogleduje tudi z elementi iz srednjega in višjega
srednjega avtomobilističnega razreda. Ob zagonu vžiga vas bo na relativno
velikem zaslonu pozdravil napis za dobrodošlico z logotipom Škode, zaslon
Plusi:
• varnost (največ točk v svojem razredu na testu Euro NCAP)
• ekonomičnost
• široko razvejana prodajno-servisna mreža
• odziven motor (pri 1,2 in 1,4-litrskem motorju)
• veliko barvnih kombinacij in ponudba dodatne opreme za vse modele
Minusi:
• premalo odziven zaslon na dotik
Nova fabia je lahko vaša že za 92 €/mesec.
Vabljeni v SPC Škerjanec d.o.o., Krumperška 21, Domžale.
Kamniške novice
Dragica Sušnik
12
Februar 2015
Zanimivo
Ameriški nogomet tudi v Domžalah
Matej Primožič
Nekoliko eksotično se sliši, če rečem, da morda vaš sosed igra
ameriški nogomet. A ne bodite začudeni, če vam povem, da obstaja klub ameriškega nogometa v vašem ali vsaj v sosednjem
kraju. Realna slika je takšna, da je v Sloveniji vsako leto več klubov, kjer gojijo omenjeni šport.
Spoznali smo Jerneja Pavliča, predsednika Zveze za ameriški nogomet Slovenije ter predsednika in glavnega trenerja kluba Tigers
Domžale. Jernej, nekdanji igralec Ljubljana Silverhawks (za ekipe ameriškega nogometa je značilno, da se poimenujejo po atraktivni živali),
je pravi entuziast, ki v tem športu zares uživa, in navdušenje s svojimi
trenerskimi kolegi uspešno prenaša na mlade. Udeležili smo se treninga domžalskih Tigersov in na delu ujeli najprej dekleta, nato še fante.
Ameriški nogomet spremljajo sami presežniki: najbolj popularen,
najbolj gledan, najbolj spremljan in šport, v katerem se obrača največ
denarja v ZDA. Zato je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo ukoreninil tudi na tej strani luže. Že nekaj desetletij obstajajo nacionalne lige v
evropskih državah, teče tudi t.i. liga prvakov, evropsko prvenstvo ... Poznamo tudi različice ameriškega nogometa, kot je t.i. flag football, ki se
od običajne tackle (kontaktne) različice razlikuje po tem, da se igra brez
kontakta in dodatne opreme (čelada, ščitniki ...). Pri flag varianti imajo
namreč igralci okrog pasu dve zastavici, ki ju nasprotnik lahko odtrga,
to pa pomeni enako, kot bi v tackle različici podrli igralca z žogo.
Ko sem opazoval dekleta na treningu, sem poleg njihove zavzetosti
in velike motivacije opazil resnost treninga. Ob razlagi trenerja Jerneja
sta na primer dve dekleti klepetali, zato je trener celi ekipi dal nalogo
kazenskih sklec. Punce so se vrgle na tla brez velikega pritoževanja in
na glas štele posamezne sklece. Po različnih vajah, uigravanju akcij in
razteznih vajah so se vsa dekleta zbrala na sredi telovadnice in z glasnim ter usklajenim, kaj vpitjem, dretjem motivacijsko zaključila trening. Preden so za njimi v telovadnico prišli fantje, si je Jernej Pavlič
za nas vzel nekaj časa. Povedal je, da se je Klub Tigers Domžale v enem
letu razvil z bliskovito hitrostjo. Danes ima že 110 (!) članic in članov,
razdeljenih v šest ekip. Kot smo videli, se dekleta in mlajše kategorije
lotevajo flag footballa, saj je ta oblika zelo primerna za otroke zaradi dinamike in ekipnega duha. Kot še doda Jernej Pavlič, ga domžalski tigri
z veseljem pridejo predstavit šolam, razredom, društvom ali podjetjem
(kot teambuilding). »Včasih šole naše predstavitve že vnaprej zavrnejo,
ko pa vidijo, kako navdušeni so otroci nad športom, pa želijo, da pridemo predstavit tudi ostalim generacijam.« Ameriškega nogometa se
po krivici drži stigma grobega in nasilnega športa, a smo se na lastne
oči prepričali sami, da je npr. flag različica popolnoma varna, saj je brez
kontakta. In kakšna je vizija domžalskega kluba? Jernej po razmisleku
pove, da je cilj, da čim več Domžalčanov spozna ameriški nogomet ter
ugotovi, da gre za zabaven šport, v katerem lahko vsak uživa. Tudi zato
domžalski klub organizira različne turnirje (za letos jih načrtujejo kar
pet), prav tako se njihove ekipe udeležujejo različnih tekmovanj.
Kmalu sva se morala z Jernejem nekoliko umakniti, saj so se zraven
naju že ogrevali hrusti s pravimi čeladami in ostalo opremo, potrebno za tackle football, torej izvirno različico. Fantje so pred časom po
poskusu v flag različici sami dali iniciativo, da bi naredili pravo tackle
ekipo – tako sta hitro nastali ekipi U16 in članska ekipa. »Do petnajstega leta še vse držimo v flag razlilčici, saj želimo čim manj izpostavljanja
poškodbam, prav je tudi, da se fantje primerno razvijejo,« pokomentira
coach Jernej. Pri določanju igralnih mest in pozicij je pomembno veliko dejavnikov, kot npr. koordinacija, kondicija, fizične predispozicije.
Predvsem pa je pomembno, da se igralci trudijo in trenirajo za mesto v
prvi ekipi, potem se tudi ostalo poklopi.
Zavzetost in posluh fantov na treningih je na zelo visokem nivoju. Tu
so se po temeljitem ogrevanju že uigravale posamezne akcije, postavitve ... Kako dobro poznajo začetniki pravila, ki so precej kompleksna,
nas še zanima?Jernej kot iz topa pojasni, da se po rednih treningih vedno posveča veliko časa pravilom, tako se dekleta in fantje z njimi nenehno seznanjajo. Sicer pa je zelo malo takšnih igralcev, ki pridejo na
novo in jim je glede pravil vse jasno. Tudi na tej ravni je razlika med flag
in tackle, saj je brezkontaktni nogomet veliko manj abstrakten, zato
se ga je lažje naučiti. Skupaj ugotoviva, da je težko v ameriških športih
Februar 2015
13
vpeljevati slovenske izraze, zato se večinoma sporazumevamo kar z
originalnimi. Vseeno poskusiva: bi bil flag football morda lahko brezkontaktni nogomet ali morda zastavica nogomet? No, to temo sva raje
pustila za bolj poklicane in se pogovorila še o prostorski stiski, v kateri
so se kot začetniki na tem področju znašli. Do pomladi so treningi v
telovadnici, spomladi pa na zunanjem igrišču. Jernej Pavlič pove, da je
to velika težava kluba, saj se trenutno ne najdejo nikjer. »Naša vizija in
želja je, da bi vsi v občini vedeli, kdo smo, kaj smo, kaj počnemo, kako
se igra ta šport. Če hočeš nekaj takega doseči, je potrebno imeti svojo
zemljo oz. igrišče. Skratka prostor, kjer lahko sam treniraš, kamor se
lahko vsi vračajo, kjer se tudi družijo.« (Vmes so si tudi fantje prislužili
kazenske sklece ...). Sicer je zanimivo in pohvalno, da ima tudi Kamnik
svojo ekipo, ki se sicer ukvarja bolj z osnovnošolskimi selekcijami. In
kako se imenuje kamniška ekipa? Bilo bi res nenavadno, če to ne bi bili
Mamuti.
Za konec smo Jerneja povprašali še za komentar minulega Super
bowla, ki so ga osvojili igralci New England Patriots in na katerem je
v zadnjem napadu Seattle zapravil zmago ter s tem zapis v zgodovino
kot ena redkih ekip, ki bi ubranila naslov. Kot velik navijač Seattla se je
Jernej prijel za glavo, nato pa le zbral misli in dal priznanje trenerju, ki
je ekipo vrnil v tekmo po zaostanku, nato pa žal potegnil potezo, ki se
tokrat pač ni iztekla, kot so si želeli. Jernej še zaključi, da je bila ob tem
zanimiva izjava glavnega podajalca (QB) Seattla, Russella Wilsona, ki je
dejal: »Ne bom dopustil, da bi ena podaja definirala mojo kariero pri
26 letih.« To je dober pokazatelj karakterja pravega športnika, pravega
ameriškega nogometaša.
Kamniške novice
Intervju
Jernej Damjan: Vse težave
se lažje premaga z nasmehom
Mateja Štrajhar
Vetrovna izravnava deluje dobro
samo, kadar je veter konstanten, kadar
pa veter hitro menja smer, pa kaže vse
prej kot pravilno. Zato mislim, da bi
morali tukaj sisteme še precej izboljšati.
Je pa vse skupaj mišljeno zelo dobro, saj
ima veter tako močan vpliv, da bi sreča
igrala preveliko vlogo pri rezultatih, če
tega ne bi bilo.
Slovenski smučarski skakalec Jernej Damjan že od leta 2003 tekmuje
v svetovnem pokalu. Vsa leta je dosegal dobre rezultate, a svojo prvo
zmago v svetovnem pokalu je dosegel lani v Saporu. Je član SSK Sam
Ihan, letos pa prejemnik naziva športnika leta 2014 občine Domžale,
hkrati pa v letošnji sezoni skupaj z ostalimi skakalci dosega vrhunske rezultate – tudi zato smo ga povabili na tokratni pogovor.
Pred kratkim ste prejeli naziv športnik leta 2014 občine
Domžale. Kaj vam pomenijo tovrstne nagrade?
Vsaka nagrada, ki jo športnik preme, je, vsaj zame, dodatna potrditev
mojega dobrega dela. Lepo je videti, da tudi drugi opazijo in znajo ceniti
vse napore in odrekanja, ki prinesejo vrhunske rezultate.
Kako pa komentirate prav to nagrado, glede na to, da niste
Domžalčan, v SSK Sam Ihan pa ste prestopili lani?
Glede na to pa, da imam bližje do Ihana kot do svojega prejšnjega kluba v Ljubljani, sem glede tega bolj Domžalčan kot Ljubljančan. V ihanski
klub in tudi občino Domžale sem bil zelo lepo sprejet in sem počaščen, da
me imajo za svojega. Bom z veseljem ostal Domžalčan.
Tudi vaš trener Simon Podreberšek je dobil posebno
priznanje Občine Domžale za izjemne dosežke pri treniranju vrhunskih smučarskih skakalcev. Iz skakalne krize
vam je pomagal prav on, kajne? Kako?
No, če se malo pohecam na prejšnje vprašanje, tudi on ni iz Domžal.
Je pa človek, ki je verjel vame in mi pomagal vrniti se na pravo pot v smučarskih skokih. Kako? … To je pa skrivnost. Lahko rečem samo, da je bilo
veliko energije in dela z moje in Simonove strani, predvsem pa sva oba
verjela v to, kar delava.
Ste v času krize pomislili, da bi morda celo prenehali s
skakanjem?
Ja, ta misel je definitivno prišla. Ko je športnik v krizi, iz katere ne vidi
več izhoda, je to gotovo zadnja možnost.
Skačete že od leta 2002/2003, torej 13 let. Dolgo ste »na
sceni« – se kdaj naveličate, imate vsega dovolj?
Uh, to pa ne bo držalo. V svetovnem pokalu sem od leta 2003, s skoki
pa se ukvarjam od leta 1993. Ko je bila kriza, ja, vendar sem vesel, da je
bila želja premagati krizo večja, kot postaviti smuči v kot.
Boste tudi vi tako dolgo vztrajali kot Noriaki Kasai? Kako
komentirate njegovo tako dolgo kariero?
Če bo šlo vse lepo, zakaj pa ne. Vendar pa je to še tako daleč, da niti nočem razmišljati o tem. Moj naslednji večji cilj so naslednje olimpijske igre,
potem pa bom videl, kako naprej. Predvsem si želim čim manj poškodb in
še naprej tako zagnanost in motivacijo za delo, kot jo imam sedaj.
Ali ima zelena črta, ki jo v fazi leta sedaj vidite na dnu
skakalnice, močan psihološki vpliv? Vam je všeč ali ne?
Ta črta je na tekmah zelo redka. To je praksa samo parih prizorišč. Iskreno je velikokrat niti ne opazim, se mi pa zdi zelo dobrodošla za gledalce, saj so z vsemi vetrovnimi dodatki skoki postali precej komplicirani za
gledalce.
Ko čakate na skok v skakalnem stolpu, sedaj lahko vidite
polete/skoke ostalih skakalcev – kako pa to vpliva na vašo
pripravo?
Kamniške novice
14
Februar 2015
Intervju
To je pa že popolnoma psihološko vprašanje. Popolnoma odvisno od
situacije, kdaj gledam, včasih tudi ne, se pa poskušam čim manj obremenjevati s tem, kako skačejo drugi, in se osredotočiti na sebe.
Na kaj pomislite v trenutku, ko se odrinete na letalnici?
Nič! To je rutina. Je pa skoraj nemogoče sestaviti misel v 0,001s.
Kakšne želje imate letos, kar se tiče poletov v Planici?
Predvsem si želim, da bi bilo vreme na strani skakalcev, da bi
lahko resnično uživali v poletih. Drugače pa čim več navijačev, ki
vedno naredijo Planico nekaj posebnega.
Ste kdaj poskusili skakati s starim načinom letenja
(smuči skupaj, ne na V)? Kako vam je šlo?
Tudi to som že počeli na treningih. Iskreno, ne vem, zakaj so skakali
tako, ker takoj začutiš, da je upora v zraku precej manj.
V svoji karieri ste že tretjič zamenjali
smuči.
Zakaj pride do menjave, kako pravzaprav
poteka izbira znamke smuči? Kako čutite
razliko med njimi?
Faktorjev za menjavo opreme je vedno veliko, se pa vedno
poskuša najti tiste, ki ti najbolj ustrezajo. Z zadnjo menjavo na
Sport 2000 sem zelo zadovoljen, tako s smučmi kot podporo osebja.
Kakšno je vaše mnenje o točkovni/vetrni izravnavi?
Vetrovna izravnava deluje dobro samo, kadar je veter konstanten, kadar pa veter hitro menja smer, pa kaže vse prej kot pravilno. Zato mislim,
da bi morali tukaj sisteme še precej izboljšati. Je pa vse skupaj mišljeno
zelo dobro, saj ima veter tako močan vpliv, da bi sreča igrala preveliko
vlogo pri rezultatih, če tega ne bi bilo.
Foto:
SZS
Pri skakalcih je veliko govora tudi o telesni teži. Kako jo
vzdržujete? Imate posebno dieto – če ja, kakšno? Se kdaj
pregrešite?
V zadnjih letih to sploh ni več problem, saj so mejo BMI dvignili na 21.
Tako da je v mojem primeru sedaj zdrava prehrana povsem dovolj za vzdrževanje pravilne teže. Med sezono pa je moja večja težava imeti dovolj
kilogramov, saj je tempo tako hud, da teh enostavno zmanjkuje.
Kdo je po vašem mnenju trenutno v Sloveniji največji up
med mladimi v smučarskih skokih?
Iskreno, se mi tudi sanja ne. V Sloveniji je trenutno veliko mladih, ki
skačejo in delajo dobro. Sistem dela z mladimi je odlično postavljen, zato
mislim, da se nam bo kmalu v svetovnem pokalu pridružil tudi kakšen nov
obraz. Ne vem pa točno, kaj so za vas mladi upi. Zame so to fantje, stari
15 let in manj.
Vam več pomeni posamična zmaga ali zmaga ekipe?
Zakaj?
Nedvomno mi več pomeni posamična zmaga, ker je samo moja. Moram pa priznati, da zmagati je pa lepše na ekipnih tekmah, saj se takrat
celotno moštvo veseli skupaj. Ti občutki so neprecenljivi.
Kdaj se sploh sprostite, glede na to, da ste zelo aktivni
tako poleti s treningi in s poletno skakalno turnejo ter potem še z glavno zimsko sezono? Kaj takrat radi počnete?
S svojo pozitivno naravnanostjo in širokim nasmehom
očarate marsikoga. Kako pa vam takšna ‚poza‘ pomaga pri
športu, pri motivaciji?
Poskušam biti sproščen v vsakem trenutku, za prosti čas pa je res časa
zelo malo. Tisto malo, kar ga imam, ga najraje izkoristim z družino. Dovolj
je že to, da smo skupaj, še lepše pa je, kadar se lahko za dlje časa skupaj
odpravimo kam na dopust.
Vse težave se vedno lažje premaga z nasmehom – v športu ali vsakodnevnem življenju!
Ste tudi zelo aktivni na družbenih omrežjih. So vam všeč?
Slovenci smo se v zadnjem obdobju utrdili kot skakalna
velesila. Kako druge reprezentance gledajo na slovenske
skakalce? Je v zraku še kaj podcenjevanja zaradi naše
majhnosti (sredstva, država sama …) ali vas že jemljejo
resno?
Na FB smo našli filmček vašega skoka s padalom iz letala,
fotko vašega novega motorja … lahko rečemo, da imate
radi adrenalin?
Hahaha, ja, definitivno imam rad adrenalin, vendar pa ne iščem skrajnosti.
Nikoli nas niso podcenjevali in so nas vedno jemali resno!
Kakšna je drugače energija med samimi skakalci, glede
na to, da gre za individualen šport in so egoti (najbrž) kar
visoko?
Cela karavana svetovnega pokala je kot ena mala družina in za velike
egoiste ni prostora. Sem ter tja se tudi kakšen najde, vendar ne zdrži dolgo, saj te družba hitro osami.
Februar 2015
Mislim, da ravno toliko kot vsakemu drugemu uporabniku v sodobnem svetu.
15
Lani poleti ste postali oče deklici Niki? Kako se vam zdi?
Vas je sedaj kaj bolj strah, ko sedite na zaletišču? Je odgovornost do življenja večja?
Popolnoma nasprotno! Sedaj je motivacija samo še večja. Skoki pa so
zelo lep in varen šport.
Kamniške novice
Mihčev kotiček
FINSKA
Finsko imenujejo tudi dežela tisočerih jezer, ker je preplavljena s
prečudovitimi jezeri. Baje jih je 190.000. Jezera in reke predstavljajo
modro barvo na njihovi zastavi, bela barva pa predstavlja sneg. Na Laponskem, to je na severu države, je sneg kar 200 dni v letu. Tam se ljudje večinoma prevažajo z jelenjimi vpregami ali motornimi sanmi. Na
Finskem prevladujejo mrzle zime in topla poletja. Zanimivo je, da poleti sonce kar 71 dni ne zaide, kar imenujejo polnočno sonce. Le kako
zaspijo? Zase vem, da potrebujem popolno temo za dober spanec. Kaj
pa kokoši, a ne grejo v kurnik, spat, ko se znoči?
Belo mesto Severa imenujejo glavno mesto, Helsinki. Če angleščino
razume največ ljudi na svetu, pa razume finščino najmanj ljudi na svetu. Po finsko se »hvala« reče »kiitos«. To si velja zapomniti, če vam na
potovanju kdo slučajno ponudi v pokušino njihove ribe ali pa pito iz
jelenjega mesa. Finska je bolj ravninska kot hribovita, saj je najvišji
vrh le nekaj metrov višji od našega Kamniškega vrha. Če rad spremljaš zimske športe, potem je obisk dežele kot nalašč zate. Finci so
zelo dobri v hokeju in smučarskih skokih, saj imajo snega v izobilju in
zato ravno pravšnje pogoje za treninge in tekmovanja. Po napornih
treningih pa športniki radi zavijejo v savne, saj so si jih izmislili ravno
Finci. Presenetilo me je, ko sem opazil, kako malo ljudje govorijo. Skoraj enotnega mnenja so, da bodi raje tiho, če že nimaš kaj pametnega
povedati. Zame osebno bi bilo to pravo mučenje, ker zelo rad govorim, pa mislim, da bi se moja mami celo strinjala z mano.
Aleksandra Košir
NAGRADNI LABIRINT
Po kateri poti se morajo s sankami peljati Tine, Miha in Urška,
da pridejo do Jerneja, ki jih že nestrpno čaka na vznožju hriba?
Sliko izreži, izpolni nagradni kupon s svojimi podatki ter nam oboje skupaj pošlji najkasneje do 13. marca 2015 na naslov Kamniške novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, s
pripisom »Nagradni labirint«.
Med vsemi pravilno izpolnjenimi kuponi bomo 16. marca 2015 izžrebali tri nagrajence,
ki bodo prejeli 10-urni začetni ali nadaljevalni tečaj plavanja in 2-krat klubsko majico. Potrdilo o nagradi bomo izžrebancem poslali po pošti.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni igri, ki so v celoti
objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni.
Izžrebani reševalci prejšnjega meseca:
1. 10-urni tečaj plavanja: Sara Zorman, 1241 Kamnik
2. Majica: Mili Popovič, 1235 Radomlje
3. Majica: Taja Černigoj, 1241 Kamnik
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Ime in priimek:
Naslov:
E-mail:
Podpis:
Vaterpolsko društvo Kamnik vpisuje v spomladanske programe:
Tečaji plavanja
začetni in nadaljevalni za otroke od 3,5 let dalje
Šola vaterpola
za otroke od 8 let dalje
Začetek: 9. marec 2015
Info: 070 816 797 (Dare), [email protected]
www.vaterpolsko-drustvo-kamnik.si
Kamniške novice
16
Februar 2015
Križanka
Novo
v ponudbi
Dnevne malice od 10. do 15. ure
(Od ponedeljka do petka)
Wellness
Svet savn
Medicinske pedikure
Razvajane za pare
Center Harmonija, Linhartova 33, 1234 Mengeš T +386(0)1 729 66 50
M 040 888 021 E [email protected] • www.harmonija.eu
Ime in priimek
Naslov
Podpis
Rešitev decembrske nagradne križanke: Vesele praznike, vaš Avto Aktiv.
Nagradni razpis slikovne križanke
1. nagrada: Savna za dve osebi
2. nagrada: Sprostitvena masaža (30 minut)
3. nagrada: Badminton (1 ura)
Nagrade podeljuje Center Harmonija, Linhartova 33, 1234 Mengeš. Potrdila o nagradah
bomo izžrebancem poslali po pošti.
Imena nagrajencev bomo objavili v Kamniških novicah, ki bodo izšle 20. marca 2015.
Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom
pošljite do petka, 13. marca 2015, na naslov: Kamniške novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova
25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.
Februar 2015
17
IZŽREBANI REŠEVALCI:
1. nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 50 evrov, Leopold Flis, 1230 Domžale
2. nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 30 evrov, Ksenija Kmetič, 1236 Trzin
3. nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 20 evrov, Stanka Brulc, 1218 Komenda
Nagrade podeljuje B-dent, d.o.o., Krašnja 57a, 1225 Lukovica.
Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti
objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni.
Kamniške novice
Aktualno
Kamničani in Komendčani enotni:
Urgence ne damo!
Konec januarja se je pričelo govoriti o ukinitvi službe nujne medicinske pomoči (NMP) v Kamniku v skladu z novim pravilnikom o
NMP, ki naj bi stopil v veljavo v sredini prihodnjega meseca. To pomeni ukinitev 24-urnega dežurstva in reševalnega vozila z zdravnikom, na voljo naj bi ostal zgolj rešilec z reševalcema, zdravnik
naj bi se po potrebi pripeljal iz Domžal. A na ministrstvu za zdravje nam teh navedb niso potrdili, trdijo zgolj, da bo po sprejetju
pravilnika dostopnost do storitev NMP enaka ali celo boljša.
Kamniška urgentna služba trenutno na leto oskrbi 10.000 pacientov, opravi več kot 1000 intervencij na terenu in 1400 nujnih reševalnih prevozov. Trenutno za paciente na našem območju skrbi urgentna
ekipa z zdravnikom 24 ur na dan, vse dni v letu, služba NMP pa deluje
ločeno od splošnih in družinskih ambulant. Delo ekipe NMP niso le oživljanja in prometne nesreče, ampak tudi nujno zdravljenje na domu,
ko ni potreben prevoz nikamor in je možno oskrbeti bolnika na mestu
samem, zagotavljanje 24-urne zdravniške oskrbe oskrbovancem doma
starejših občanov, Ciriusu, oskrba ponesrečencev, ki jih preda GRS, nujni pregledi turističnih obiskovalcev naših občin, gora, Velike planine,
Term Snovik itd. »Ker naj bi nov pravilnik skupaj z ukinjeno 24-urno dežurno ambulanto odvzel tudi zdravnika iz terenske ekipe, bi pomenilo,
da tudi zdravljenja na terenu ne bi bilo več. To bi pomenilo, da bi stare
in nepokretne bolnike, oskrbovance doma starejših, oskrbovane otroke Ciriusa itd. reševalno vozilo prevažalo v urgentni center v Ljubljano
ali Domžale in potem pregledane nazaj. Ker so bili ti bolniki v največji
meri doslej zdravljeni doma oz. v ustanovi, kjer prebivajo, razumem
nov sistem kot nehuman do bolnih in starejših,« je za Kamniške novice povedal direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, Sašo
Rebolj, dr. med.
Odločen protest obeh županov in direktorja
Ukinitvi NMP v Kamniku so se odločno uprli na Občinah Kamnik
in Komenda in v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik. Župana
Marjan Šarec in Slavko Poglajen ter direktor zdravstvenega doma Sašo
Rebolj so v protestnem pismu ministrici za zdravje, Milojki Kolar Celarc,
zapisali, da jih je napovedani ukrep močno negativno presenetil, saj pomeni, da bo območje obeh občin, torej kar 37.000 prebivalcev, ostalo
brez službe NMP. »Treba se je zavedati, da je občina Kamnik hribovita
in so njeni kraji precej oddaljeni od središča. Površini občin Kamnik in
Komenda merita skoraj 300 km2, skupaj imata preko 500 km lokalnih
cest, od tega dve tretjini na hribovitem območju, do Motnika je denimo
skoraj 30 km in težko si je predstavljati, da bi za tovrstne kraje ta sprememba ne predstavljala težave. Daleč od tega. Prepričani smo, da ta
ukrep lahko koga stane celo življenje. Tukaj gre za življenja in nujna medicinska pomoč je vitalnega pomena za vsako občanko in občana občin
Kamnik in Komenda, saj se lahko vsak izmed nas v vsakem trenutku
znajde pred mejo, ki nas loči od življenja in smrti. Morebitne trajne posledice ali celo smrt bodo neizbrisni madež na življenjih članov delovne
skupine, ki pripravljajo ta dokument,« so med drugim zapisali v ostrem
protestnem pismu. Za enkrat, kot pravijo na Občini Kamnik, niso prejeli
še nobenega odziva: »To je tudi pričakovano glede na odnos države do
lokalnih skupnosti. Pričakujemo, da bo vendarle prišlo do kakšnega sestanka, kjer bomo sploh izvedeli, kakšne so namere ministrstva.«
Ministrica Milojka Kolar Celarc pa nič
Kaj več o nameravani ukinitvi službe NMP ni uspelo izvedeti niti
nam. Z ministrstva so nam v pavšalnem odgovoru sporočili le, da v Sloveniji trenutno intenzivno poteka gradnja desetih urgentnih centrov,
ki se financirajo iz evropskih sredstev, ter da so strokovne razprave in
analize pri pripravi elaboratov za izgradnje urgentnih centrov pokazale, da trenutni sistem zagotavljanja urgentne službe v bolnišnicah
in na primarni ravni ni optimalen. »Družinski zdravniki so postavljeni
pod veliko obremenjenost, saj morajo velikokrat biti na dveh deloviščih hkrati. Bolniki se pogostokrat znajdejo pred zaprtimi vrati zdra-
Kamniške novice
Mateja Štrajhar
vstvenega doma, ker je moral zdravnik na hišni obisk ali je urgentno
klican na oskrbo na terenu. Bolnik v takem primeru počaka ali gre v
drugi zdravstveni dom. V tem času je bolnik lahko življenjsko ogrožen.
Znane so sodbe in medijsko odmevni primeri zaradi preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine, ki poleg svojega rednega dela izvajajo tudi NMP. V trenutnem sistemu tudi financiranje ni optimalno in
ne sledi pacientu. Zdravstveni domovi so plačani v pavšalu, sredstva
pa se pogostokrat prelivajo v druge namene,« sporočajo z ministrstva.
Da je ta odgovor popolno posploševanje, ki nima veze s službo NMP
v Kamniku, nam je potrdil tudi direktor Rebolj, hkrati pa trditev o nenamenski porabi sredstev, namenjenih NMP, označil kot žaljivo: »Omenjen odgovor ministrstva odraža popolno nepoznavanje delovanja
NMP enote v Kamniku. Družinski zdravniki v Kamniku niso razporejeni
na dveh deloviščih hkrati, ampak je osebje v NMP enoti zadolženo zgolj
za nujno medicinsko pomoč, in torej ta ne obremenjuje teh omenjenih
družinskih zdravnikov. Med rednim delovnim časom imajo bolniki na
voljo nujno medicinsko pomoč neodvisno od tega, če je ekipa na terenu. V času dežurstva je ekipa na terenu le, ko oskrbuje nujnejši primer
in ta oskrbovani bolnik seveda tako intervencijo potrebuje! Za te primere imamo sklenjene dogovore o pokrivanju s sosednjimi enotami.
Da niti to ne bi bilo potrebno, smo zaprosili celo za odobritev okrepljene enote in na to temo celo v letu 2014 vložili zahtevek za arbitražo, a
so našo vlogo zavrnili! Kako bi domnevna ukinitev, zaprtje ambulante
NMP v Kamniku kar za celih 24 ur na dan, odstranitev zdravnika iz reševalnega vozila in nadomestitev zgolj z dvema reševalcema izboljšala
dostopnost in oskrbo, niti laikom ne more biti razumljivo, tudi odgovor ministrstva v isti sapi navaja, da zaprtje ambulante lahko pomeni
življenjsko ogrožanje bolnikov, sedaj domnevno kar za 24 ur na dan. V
Kamniku ni nobenih „sodb in medicinsko odmevnih primerov“ zaradi
preobremenjenosti družinskih zdravnikov in niti takih, ki iz rednih ambulant opravljajo NMP, in ni mi jasno, kaj tak zapis počne v odgovoru
na vprašanja v zvezi z NMP enoto v ZD Kamnik. Navajanje nenamenske
porabe sredstev za nujno medicinsko pomoč v kontekstu ZD Kamnik
jemljem za žaljivo. Na zadnjem nadzoru NMP enot, ki ga je to isto ministrstvo opravilo v Kamniku, so NMP enoto pohvalili celo kot enoto, ki
lahko služi za referenco drugim enotam tega ranga.«
Z ministrstva so še sporočili, da delovna skupina obiskuje vse enote
na terenu in pregleduje ter preverja podatke, tako da bodo upoštevane
vse geografske posebnosti v posameznem lokalnem okolju. »Določene
spremembe bodo, vendar bo, ne glede na predvidene organizacijske
in strukturne spremembe, dostopnost do storitev NMP enaka ali celo
boljša. V tem trenutku za to območje konkretnih pojasnil v zvezi s
spremembami še ne moremo podati, vsekakor pa bo tudi v regiji pred
kakršnokoli spremembo sklican sestanek vseh izvajalcev NMP v regiji,
kakor tudi direktorjev zdravstvenih domov, bolnišnice ter predstavnikov lokalnih skupnosti.« Direktor Rebolj nam je sporočil, da se delovna
skupina ni nikoli oglasila pri njih in nikoli ni niti napovedala svojega
obiska, kljub temu da naj bi bil pravilnik z novo mrežo NMP pripravljen
že marca.
Napovedana ukinitev pa ne bo imela posledic samo za občane,
ampak tudi za Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. »Zdravstveni
dom Kamnik zaposluje za potrebe nujne medicinske pomoči 7 ljudi. Ob
ukinitvi enote NMP bi bilo potrebno prerazporejanje osebja, glede na
število pa je zelo možno, da bo šlo tudi za višek zaposlenih,« je povedal
direktor Rebolj.
V Kamniku in Komendi se podpisuje peticija
Tako Občina Kamnik kot Komenda sta se odločili za peticijo, podpisi
se zbirajo do konca februarja. Da so tudi občani odločno proti ukinitvi,
priča podatek, da je bilo na Občini Kamnik že v prvem dnevu zbranih
več kot 500 podpisov. »Na občini smo se odločili, da začnemo z zbiranjem podpisov proti ukinjanju NMP Kamnik v dosedanji obliki. Podpisi
bodo pokazali, da ljudem ni vseeno, upam pa, da bodo upoštevani pri
državnih institucijah,« zaključujejo na Občini Kamnik.
18
Februar 2015
Aktualno
Evtanazija da ali ne
Dragica Rutar
Beseda evtanazija je grškega izvora in je sestavljena iz εὖ, kar pomeni
dobro oziroma prav, in thanatos, kar pomeni smrt. Torej bi evtanazija
pomenila »dobro smrt«. Januarja je bilo v medijih kar nekaj člankov in
razprav na to temo. V kontaktni radijski oddaji so poslušalci izražali
svoja mnenja za ali proti evtanaziji. Več kot polovica poslušalcev se je
opredelila za evtanazijo v primeru hudih bolečin. Iz pogovora je bilo
mogoče razbrati, da ni jasno, kaj je evtanazija, kaj terminalna faza, ko
je pacient priklopljen na aparate, in kaj paliativna oskrba.
Evtanazija pomeni aktivno sodelovanje, aktivni poseg za prekinitev življenja. Nanaša se na prakso načrtnega končanja življenja z namenom lajšanja bolečin in trpljenja. Če bolniku v zadnjem obdobju njegovega življenja, v
terminalni fazi, ko je priklopljen na aparate, ki mu podaljšujejo življenje, le te
odklopijo, to pomeni odtegnitev zdravljenja in smrt nastopi po naravni poti.
Beseda paliativa izhaja iz latinske besede palliatus in ta iz grške besede
pallium, kar pomeni blažilo, mirilo; zdravilo, ki začasno olajša bolezen ali
blaži simptome. V medicinskem smislu pomeni zdravstveno nego bolnikov,
ki lajša posledice neozdravljivih bolezni. Pri nas obstaja medicinska paliativna oskrba in oskrba preko Hospica – neprofitne vladne organizacije, ki izvaja
program hospica s celostno oskrbo umirajočega in družine. Umirajočemu je
nudena medicinska, socialna in duhovna podpora, namen katere je doseči
najboljšo možno kakovost življenja umirajočega in mu omogočati odhod po
njegovi lastni poti umiranja.
V Deklaraciji o univerzalnem etosu (Svet Parlamenta svetovnih verstev,
Chicago 1993, ki jo je pripravil Hans küng), ki pomeni temeljno soglasje o
vrednotah, standardih in osebnem obnašanju, je ena od temeljnih točk –
spoštovanje življenja. V Strasbourški resoluciji leta 2012 je bilo zapisano, da
evtanazija ne sme biti nikoli dovoljena. Prav tako so pozvali države v EU,
ki imajo evtanazijo že uzakonjeno, naj ponovno preverijo svoje odločitve.
Dosedanja praksa kaže, da je velik odstotek evtanazij zlorabljenih, vključno
z evtanazijo otrok. V naši zakonodaji imamo v 3. členu ustave zapisano, da je
človeško življenje nedotakljivo. Državna komisija za medicinsko etiko pravi,
da je evtanazija v nasprotju z osnovnim poslanstvom zdravniškega poklica.
Komisija poskuša ta problem ocenjevati z vidika etike.
Povprašajmo se, zakaj bi tako hitro pristali na evtanazijo. Ali »nimamo
časa« umirati oziroma biti ob bližnjem umirajočem? Ali se bojimo gledati
tujo bolečino in umiranje, ker nas opominja, da bomo tudi mi enkrat v tej
situaciji? Ali smo družba, ki po vsej sili hoče ujeti svojo »srečnost« in vse, kar
ne spada zraven, potisniti v nevidno, v domove ostarelih, bolnice ali grobove? Se bojimo, da bi nam umiranje naših bližnjih sprožilo občutke strahu,
dvoma, jeze in nemoči? Se bo dovolilo, da prevladajo ekonomski vzroki?
V procesu umiranja se nam tla, ki nas nosijo in se zdijo še tako trdna in
varna, zazibajo. Življenje je izziv, ki ima v fizični obliki svoj začetek in konec.
Je vse med veseljem in žalostjo, pogumom in strahom, zdravjem in boleznijo, mladostjo in staranjem, trpljenjem in bolečino, srečevanji in slovesi. A
človek ni samo fizično, temveč tudi duhovno bitje. Ob smrti razpade fizično
telo, duh pa prehaja na druge ravni. Umirajoči mora imeti dovolj časa in primerno okolje, da je spravljen s seboj in svetom ter da lahko v miru odide.
Spremljajoči umirajočih povedo, da gre človek v tem procesu čez več faz, od
zanikanja, jeze, sprejemanja, puščanja materialnih stvari in svojih bližnjih.
V tem času je pomembna možnost lajšanja bolečin do te mere, da se lahko
ohrani jasna zavest. Enako pomembna sta socialna in duhovna podpora. Na
tak način človeku omogočimo, da v varujočem, ljubečem in spoštljivem okolju ohrani svoje človeško dostojanstvo in v svojem lastnem času ter ritmu
odide.
Spodbujajmo pogovore o umiranju in smrti. Lahko se usposobimo za
kakovostno spremljanje umirajočega. Dotika se vseh nas: kako jaz želim
umirati, kaj jaz lahko naredim za umirajoče bližnje? Stoik Mark Avrelij pravi:
»V svetu stojiš kot njegov drobec: izginil boš v tem, kar te je rodilo, ali bolje,
vzet boš po premeni nazaj v življenjsko klico sveta.«
OdpELjITE SvOj REnaULT In OdKRIjTE
2015 RaZLOGOv Za vESELjE.
5 LET jamSTva* | BREZpLaČnO vZdRŽEvanjE *
BREZpLaČnO OBvEZnO In KaSKO ZavaROvanjE*
ZImSKE pnEvmaTIKE*
IZKORISTITE dOdaTnO OpREmO In STORITvE v vREdnOSTI vSaj 2015 EUR.
* 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačno vzdrževanje velja 5 let ali 100 000 km,
karkoli se zgodi prej. Brezplačno obvezno in kasko zavarovanje velja za obdobje enega leta. ponudba velja ob nakupu z Renault Financiranjem. več o ponudbi na www.renault.si.
Poraba Pri mešanem ciklu 3,5 - 6,8 l/100 km. emisije co2 90 - 155 g/km.
emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.
Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev Pm10 in Pm2,5, ter dušikovih oksidov.
DEALER
dEaLER adRESS
dEaLER adRESS
Februar 2015
19
Kamniške novice
slika je simbolna. renault nissan slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 ljubljana.
www.renault.si
Oglasi
Pri Avto Debevcu boste uredili
vse na enem mestu
Avto Debevc d.o.o iz Mengša je družinsko podjetje z več kot 30-letno
tradicijo prodaje in servisiranja vozil.
Če kupujete nov ali rabljen avto, potem je Avto Debevc nedvomno
pravi naslov. Poleg tega so pooblaščeni servis za znamko Volkswagen in
Volkswagen gospodarska vozila, hkrati pa vam nudijo splošen servis za
vsa vozila, kleparske in ličarske storitve, prodajo dodatne in dopolnilne
opreme. Pri njih boste našli tudi cenilno mesto za Zavarovalnico Maribor
in Zavarovalnico Triglav ter zavarovalnici ERGO in Adriatic.
S celovito ponudbo Avto Debevc odlično poskrbi za svoje stranke,
zato ga priporočamo tudi mi!
AVTO DEBEVC, d.o.o., PE Trzin
Ljubljanska 15a, 1236 Trzin
T: 01 56 44 277, 01 56 44 276, 01 56 42 388
F: 01 56 41 473
E: [email protected]
W: www.avtodebevc.si
40% POPUST
ujamo izjemen
V mesecu februarju in marcu pon
CAT, ki bo
LINE
TRO
CON
lek
40% popust na izde
in klopi.
ami
bolh
pred
al
arov
obv
ke
vaše muc
Urnik:
pon–pet: 7:00–18:00
sob: 7:00–11:00
Veterina Kamnik d.o.o.
Perovo 20
1241 Kamnik
16. Gostičevi dnevi
Telefon: 01/830 95 77
www.veterina-kamnik.si
[email protected]
VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI
V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA
JOŽETA GOSTIČA
Sobota, 7. marec, ob 18.00
Opera HNK Zagreb
B. SMETANA: PRODANA NEVESTA
Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb
Avtobusni prevoz v Zagreb ob 13.30 s Homca
Prijave: [email protected], 051 319 675
Nedelja, 8. marec, ob 11.00
Cerkev Marijinega rojstva na Homcu
SPOMINSKA SVETA MAŠA
Daroval jo bo ljubljanski nadškof
metropolit msgr. Stanislav Zore.
VABIMO
NA SLOVESNOSTI
J. G. VAS
Albrechtsberger:
Missa in D
V SPOMIN
NAConsortium
OPERNEGA
PEVCA
Zbor
musicum
JOŽETA GOSTIČA
Nedelja, 8. marec, ob 17.00
Homec-Domžale-Zagreb-Ljubljana
Kulturni dom
Franca Bernika v Domžalah
9.-14. 3. 2014
SLAVNOSTNI KONCERT
Nedelja,
marec, obHNK
11.00 Zagreb
Solisti9. Opere
Cerkev Marijinega rojstva na Homcu
ter
SNG Opera
in balet
SPOMINSKA
SVETA
MAŠALjubljana
Rezervacije:
blagajna@kd-domzale,
01 722 50 50
Ch. Gounod:
Messe chorale
Zbor Consortium musicum
Nedelja, 22. marec, ob 16.00
Nedelja,
9. marec,
17.00 Ljubljana
SNG
Opera
in ob
balet
Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah
SLAVNOSTNI
KONCERT
G. BISET:
CARMEN
Opere HNK
Zagreb
ter
Solisti, zbor Solisti
in orkester
SNG
Opera
in balet Ljubljana
SNG Opera in balet Ljubljana
Kamniške novice
20
Rezervacije: [email protected], 01 24 15 959.
Ponedeljek, 10. marec, ob 18.00
Slovenski
dom Zagreb
Informacije:
051 319 675
ODPRTJE RAZSTAVE „GOSTIČEVI DNEVI“
www.gosticevi-dnevi.net
Razstavo bo odprl veleposlanik Republike Slovenije Vojko Volk
Februar 2015
Aktualno
Kako lahko šport postane poklic
Na GSŠRM Kamnik poskušamo praktična znanja in razmišljanja svojih zaposlenih podeliti
tudi z bralci Kamniških novic. Ker je pomlad čas za izbiro srednje šole in študija, tokrat razmišljamo o sodobnih poklicih in podrobneje predstavljamo poklic menedžerja v športu.
V zadnjih dneh nas znova več kot navdušujejo uspehi naše super športnice Tine Maze. Koliko
laskavih pohval si je prislužila, koliko bleščavih
medalj privozila, koliko novih obzorij odprla …
In prav pri njej se morda bolj kot pri drugih zavemo, da še tako talentiran športnik ne zmore
zares vrhunskih dosežkov doseči sam. Tina ima
odličen tim in podporo, ki ji omogoča, da iz sebe
potegne najboljše.
Ker šport že dolgo ni le samo šport, pač pa
po eni strani način življenja, po drugi pa celovit preplet fizičnih, psihičnih in organizacijskih
procesov, kar je konec koncev tudi (velik) posel,
se na tem področju uveljavljajo novi poklici. V
ekipi, kot je Tinina, pa seveda v številnih drugih
moštvih in klubih, je med drugimi nepogrešljiv
dober športni menedžer. V športnih organizacijah, a tudi v velikih podjetjih, ki dajo kaj na
zdravje zaposlenih, je potreben nekdo, ki zna
usklajevati naloge in ljudi ter hkrati ustvarjalno
reševati probleme in odločati tako, da se dosežejo kar najvišji cilji. Z razvojem športnih dejavnosti se vse bolj pojavlja potreba po njegovi
urejenosti in strokovnem vodenju s kadrom, ki
združuje športna in tudi poslovna znanja, ki načrtuje, organizira, vodi in kontrolira. V športno
dobro organiziranih državah, denimo samo v
Nemčiji, je na področju športnega menedžmenta okoli 800.000 delovnih mest.
Delo menedžerja v športu je pestro in vsestransko, saj ima opraviti s celovitimi zahtevami
posameznikov in hkrati s športnimi emocijami.
Za ogrevanje nas je v lepote in pasti športa popeljal veliki slovenski košarkar in nekaj časa
tudi športni menedžer Peter Vilfan
Po barve in lake na Vir
V petek, 16. januarja, se je na Sončni ulici 1a (nasproti Hoferja) na Viru
pri Domžalah odprla nova trgovina Barve laki Pirc.
Direktor podjetja, Matej Pirc, ima že dolgoletne izkušnje na področju
barv, saj se njegovo podjetje Slikopleskarstvo Pirc že od leta 1997 ukvarja s
to dejavnostjo. Zagotavljajo vam široko ponudbo del s svojo profesionalno
ekipo. Z odprtjem nove trgovine želijo ponuditi prebivalcem Domžal in okolice široko ponudbo barv, lakov in tudi drugih pripomočkov (elektro in ročno orodje, vijaki, čistila, parketi), ki so potrebni ob obnovi stanovanja. Imajo
tudi mešalnico barv za fasadne barve, notranje barve, barve za les in kovino.
Nudijo vam strokovno pomoč pri izbiri raznovrstnih produktov za vaš
dom, vikend ali poslovni prostor. Pridite in se prepričajte!
Diabetikom nudimo
brezplačen pregled
stopal v letu 2015!
Prijazno vabljeni.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
01/72 45 106
031/353 347
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Februar 2015
21
Kamniške novice
Menedžer mora biti dober vodja z organizacijskimi in komunikacijskimi sposobnostmi, za svoje
delo mora imeti znanja s področja ekonomije in
poslovanja, prava in menedžmenta.
Ugotavljamo, da je področje menedžmenta v
športu v Sloveniji kadrovsko podhranjeno. Posamezniki, ki se s tem ukvarjajo, so si znanja pridobili deloma z izkušnjami, deloma s študijem
doma ali v tujini. S športom se srečujemo že od
malih nog, z njim rastemo in oblikujemo svoj življenjski slog, zato je prav, da si tudi o zakulisju
in organiziranosti pridobimo znanja, ki jih lahko
uporabimo poklicno ali ljubiteljsko v številnih
športnih klubih. Ne nazadnje veljamo Slovenci
za športen narod.
Srednje strokovne šole lahko v okviru tako
imenovanega odprtega kurikula oblikujemo
svoje vsebine, nekaj, kar dijakom ponudimo
kot usmerjeno znanje z določenega področja.
Na GSŠRM Kamnik smo se v okviru programa
ekonomski tehnik odločili, da kot novost ponudimo prav menedžment športa, perspektivno,
dinamično in zanimivo področje za mlade športnike in bodoče vodje klubov, športne direktorje
ali organizatorje svetovnih prvenstev. Spoznali
bomo različne športe, njihovo organiziranost,
financiranje, delo športih menedžerjev (vodenje
timov, zastopanje posameznih športnikov), v
svojo sredino bomo povabili eminentne goste iz
sveta športa, skupaj si bomo pogledali kakšno
športno prireditev …
Mlado mnenje
Projekt: Sreča na vrvici
Živimo v najboljših možnih časih. Izobrazba, zdravstveni sistem, tehnologija, vse imamo na dosegu roke. Kaj pa sreča? Se nam ta vedno
bolj izmika ali jo le iščemo na napačnih mestih? Danes je merilo za
uspeh le še denar in ta deli svet na dve strani. Na eni strani so profesionalci, na drugi zgube. Vmesne poti ni več. A kaj, če mogoče naša sreča
počiva ravno tam, v zadovoljstvu s sabo, v svoji osebni svobodi.
Včasih dobim občutek, da smo v svojem iskanju kot mačka, ki neumorno poskuša zgrabiti odsev svetlobe na steni. Morda je iskanje sreče prav
tako brezupno in raje verjamemo, da je bolj pomemben uspeh, ki ga lahko merimo z denarjem. Pogosto slišim izjave: če si pameten, zakaj nisi še
bogat? Le dokaz več, da danes z osebno srečo žal povezujemo predvsem
količino denarja. Je že res, da je udobneje jokati v lepem stanovanju kot
pod mostom. A oboji še vedno jokajo.
Če izločim vsa obrabljena navodila in zahteve, ki nam jih v iskanju sreče postavlja družba, pridem do ideje, da je bistveno merilo za naše dobro
počutje in kakovostno življenje občutek, da te drugi prepoznajo, da si v
očeh drugega vreden. Brez tega vsa naša prizadevanja in dejanja izgubijo
tisti pravi pomen. Če tebe, tvojih prizadevanj in tvojega dela nikoli nihče
ne opazi, boš nesrečen, ne glede na denar. Prepoznati bi te morali ljudje v
službi ter ljubiti tisti doma. Vsi pa dobro vemo, kaj nam kljub obilju materialnega prinaša današnji čas: služb ni, družine pa so postale neka ohlapna
fluidna forma brez globljih korenin in družinske pripadnosti. Tako nam
ostane le, da se podajamo v neskončen boj z mlini na veter, v iskanje sreče
na vrvici.
Sistem nas je preoblikoval v osamljene individualiste. Napolnjeni z
obljubami poskušamo pozabiti, da smo še vedno le socialne živali, ki potrebujejo druga drugo. Kako bi bilo sicer mogoče, da kljub obilju živimo v
družbi, polni anksioznosti in depresije? V množici tegob, ki pestijo sodobnega človeka, je težko spregledati, da poveličevanje individualnosti nima
ravno dobrega vpliva na medosebne odnose. Med svojimi znanci hitro lahko opazim, da me obkrožajo celo številni pari, ki tekmujejo drug z drugim.
Kamniške novice
Nataša K.
Absurdno? A nikakor ne redko. Vsak dan hitimo, lovimo sanje, ki nam jih
riše družba, in vročično iščemo njeno potrditev. Čakamo, da nas nagradi za
ves trud, čakamo, da se jih bomo oprijeli, vredni in zaslužni. Prej pa se ne
smemo ustaviti, niti za trenutek, kajti "za srečo se moraš truditi". Pa res.
Kaj bi se zgodilo, če bi se ustavili? Bi mogoče opazili, da vse že imamo, da
srečo nosimo v sebi, le preveč se nam mudi, da bi jo sploh lahko občutili.
Drvimo brez zavor, tako smo zaposleni, da nimamo časa niti razmišljati. Ni treba, saj nam za vsak problem ponujajo tudi rešitve. In tako sreča
ni nobena izjema, raje lovimo tisto ponujeno na vrvici, lažje je. Ostale so
redke priložnosti, ki nas povlečejo iz večnega lova in morda ni naključje, da
tudi sama razmišljam o sreči ravno sedaj, ko ležim v postelji ob spremstvu
vročine in glavobola. Bolezen je danes mogoče še edina izjema, ki na koncu vsakega prisili, da se nekoliko ustavi, da se zavije v toplo odejo in nekaj
časa nameni celo sebi. A tudi ta že skoraj izgublja tekmo z našim večnim
pomanjkanjem časa. To sem lahko občutila tudi sama, saj se je že po prvem
preležanem dnevu v postelji začelo: glavobol je popuščal, občutek krivde
pa vztrajno naraščal, obveznosti se nabirajo in z vsakim dnem ležanja izgubljam prihodek. Po dveh dneh nisem mogla več zgolj počivati, morala sem
storiti, vsaj nekaj. Odločila sem se, da si prevetrim glavo ter se odpravila na
sprehod. Ogromni podočnjaki in bledica na obrazu so izdajali, da bolezen
še ni mimo, a dlje, ko sem hodila, bolj jasno je postajalo, da so bolni tudi
vsi okoli mene. Sivi in mrki obrazi, odsotni pogledi in hitri koraki, nihče se
ne smeje, nihče si ne popeva, ljudje se na ulicah že dolgo niti ne pozdravljajo. Znanci hodijo drug mimo drugega, s pogledi uprtimi v tla. Ponujena
sreča je kot mivka, bolj kot se jo trudiš zapreti v pest, trdneje, kot se je želiš
oprijeti, bolj se bo izmikala. Tudi sama nisem nikakršna izjema, skušam
ujeti svojo srečo in v množici ponujenih rešitev najti tisti pravi recept, s
katerim bi bilo vse lažje. A vedno, ko pridem do nekega cilja, se mi spretno
izmuzne ter se prelevi v vedno nove in nove želje.
Moj korak postane zadržan. Kako nemočni smo postali, kako šibka in
vodljiva je naša volja. A ker časa in obdobja ne moremo spremeniti, se spustim še globlje od družbene plasti. Mestne ulice zamenja gozdna jasa. Kaj
nas zares osrečuje? Naslednja ideja, ki prešine moje misli, je svoboda. A to
pogosto jemljemo preveč romantično in zato je, kot je. Boljši izraz bi bil
avtonomija. Sreča, ki jo išče današnji človek, namreč ni nič drugega kot le
družbeni konstrukt. Res je, da potrebujemo sistem vrednot, nobena družba ne more preživeti brez njih, kar pa še ne pomeni, da imamo s tem pravico vsiljevati svoje drugim. Najprej moramo poslušati sebe in ne drugih ter
njihovih mnenj o tem, kaj bi radi videli. Če res vprašaš sebe, namreč hitro
ugotoviš, da veliko stvari, ki naj bi te osrečevale, sploh ne, samo povečujejo stres. Namesto da bi srečo iskali v sebi, v trenutkih, jo iščemo izven sebe.
Še vedno vztrajno lovimo to čudežno idejo, ki bi na utrujene oči položila
svež pogled in spremenila naš svet, a ob tem postajamo le vedno bolj utrujeni, osamljeni in odtujeni. Ko tudi sama že skoraj obupam nad mislijo, da
sreča le ni tako nedosegljiva, kot se nam zdi, me ob prihodu domov na mizi
pričaka toplo kosilo, čaj in odličen film. Tako se, končno brez slabe vesti,
ponovno zavijem v toplo odejo in takrat vem. In ko se počutiš dobro, hitro
ugotoviš, da nisi sam, da ob tebi stoji drugi. Sreče si ne moremo lastiti, srečo lahko le občutimo, srečo delimo, je del vseh nas. Čarobni so trenutki in
naši občutki, tisti, ki ne postavljajo meril, le dovoliti si jih moramo čutiti.
22
Februar 2015
Aktualno
Prosti tek kamniškega turizma
Ali ste v preteklih letih kot občani opazili občuten napredek pri razvoju turizma v občini Kamnik? Seveda je nekaj svetlih izjem, kot
so organiziranje dnevnih dogodkov, predstav, koncertov, Okusi Kamnika ipd. ter določenih podjetnih posameznikov (Gostilna Repnik,
Gostilna pri Orlu in še nekaterih), ki pa so za lasten uspeh zaslužni
izključno sami.
Po našem mnenju bi bil občuten napredek, če bi se novice glasile nekako takole: na področju turizma se je odprlo 100 novih delovnih mest,
v središču Kamnika se je odprl nov hotel, smučišče Velika Planina je odprlo novo progo v dolino, odprt je prvi odsek kolesarske steze Kamnik
- Vransko.
Predstavniki Občine Kamnik vseskozi poudarjajo, da bo eden izmed
stebrov bodočega razvoja občine temeljil na osnovi turizma, kar pa se
do sedaj še ni pokazalo v praksi. Občani in zainteresirana javnost predvsem pogrešamo ambiciozno (smelo) strategijo nadaljnjega razvoja in
dosledno uveljavljanje te strategije v praksi. Trenutno v Kamniku nismo
sposobni zadržati turistov za več kot dan ali dva, saj ni dovolj turistične
ponudbe. Predstavniki Občine Kamnik kot ustvarjalci lokalne politike
so skupaj z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik združevalci
turistične ponudbe Kamnika, a očitno še vedno niso dojeli: če želimo bistven napredek v turizmu, bo potrebno vlaganje javnih in zasebnih sredstev v turistično infrastrukturo na vseh področjih (smučišča, kolesarske
steze, prenočišča …) in poglobljeno sodelovanje za dosego cilja.
Če vzamemo primer družbe Velika planina d.o.o., ki je ključna za razvoj turizma in na katero lahko občina neposredno vpliva, se ponavljajo stare napake in delajo nove (sedežnica, vlečnica Jurček in podobno,)
brez premisleka, kaj bo to pomenilo za prihodnji razvoj, hkrati pa se je
v obdobju od leta 1990 do 2015 obseg poslovanja in ponudbe na vseh
Jaka Ličen, Samo Šuštar
področjih (razen gostinstva) krčil. Poraja se vprašanje, kaj je sploh osnovna dejavnost Velike planine d.o.o.? Je to zgolj gostinstvo ali turizem v
širšem pomenu besede? Velika večina občanov ne bi nasprotovala, če bi
Občina sofinancirala družbo Velika planina d.o.o., kot jo že sedaj, če bi se
družba razvijala na vseh področjih, hkrati pa bi se z njo razvijali stari in
novi turistični ponudniki na sami planini in v dolini ter ostalo podporno
gospodarstvo (gradbeništvo, lesna industrija, storitvene dejavnosti …).
Prvi korak, ki bi ga morala Občina storiti, je, da bi na vodilno mesto imenovala osebo, ki bo imel/a vizijo razvoja, bo "lokal patriot/ka" v dobrem
pomenu besede in bo združil/a vse akterje na Veliki planini. Čeprav mnogi pravijo, da je to misija nemogoče, menimo, da bi se s pošteno-partnerskim pristopom lahko veliko doseglo.
Ponuja se še dodatna priložnost, čeprav se bo v teh časih slišalo
bogokletno, da bi občina javni denar vlagala v zasebne družbe, ampak
z vidika turističnega razvoja edino pravilno. Občina Kamnik bi se tako
lahko skupaj z Občino Cerklje na Gorenjskem potegovala za nakup smučarskega središča Krvavec z namenom, da se v bližnji prihodnosti zgradi
povezava iz doline Kamniške Bistrice (spodnja postaja gondole) na Krvavec, kar bi ustrezalo obema stranema.
Veliko je težav, a hkrati tudi priložnosti – jih bomo znali izkoristiti?
Jaka Ličen in Samo Šuštar sta ustanovitelja društva Kamnik2040,
katerega osnovni namen je napredek in razvoj občine Kamnik,
zato bosta v tem članku in ostalih, ki bodo sledili, opozarjala na
probleme-napake in predlagala rešitve predvsem na področju
turizma.
Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Novi Dacia Duster
Resen terenec ni za bežne avanture.
S klimo že za 12.500 €
Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Dacia s klimo
Dacia. Zanesljiv
partner GRZS.
e od 9.800 EUR
e od 7.790 EUR
e od 10.050 EUR**
e od 12.200 EUR
www.dacia.si
Zanesljiva. Ne glede na vse.
*Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 5 let ali 100.000 km in ob nakupu z Dacia financiranjem. 3 leta garancije in podalj ano jamstvo za 4. in 5. leto. ** Velja z Dacia Financiranjem.
Prepričajte se v najbližjem salonu
Dacia.
www.dacia.
si Zanesljiva. Ne glede na vse.
*7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto oz. 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Dacia Financiranjem ter velja do 30.11.2014.
MALGAJ,www.imetrgovca.com
D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana.
Ime trgovca, Naslov trgovca in mesto, Tel: 0123AVTOHIŠA
456 7890,
Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,
odprto od ponedeljka do petka od xx. do yy., sobota od
xx.
do00yy.,
od xx. do yy/zaprto.
servis:
01/20
570.nedelja
E-mail: [email protected]
ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO
Dacia DUSTER: poRaba pRi mEšanEm ciklU: 4,8 - 9,0 l/100 km. EmiSijE co 2 : 123 – 185 g/km.
Emisijska stopnja Euro5b+. Emisje nox: 0,0107 - 0,1626 g / km. Emisije trdnih delcev: 0,00001 - 0,00084g / km. število delcev (x10 11): 0,76 - 2,3400. ogljikov dioksid (co 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje.
Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. prispevajo zlasti k čezmernim povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev pm 10 in pm 2,5 ter dušikovih oksidov.
Februar 2015
23
Kamniške novice
Tematska priloga: Zdravje
Ogrevanje
Zdravje in imunski sistem
Ob vseh priložnostih lahko slišimo, da je zdravje največja vrednota
in da je na prvem mestu. Pomembnejše je celo od ljubezni, denarja
in sreče – brez njega dejansko nismo nič in ne moremo nič, kajti brez
zdravja ni nič mogoče, ne priti do denarja, ne ljubiti, ne biti srečen.
Ker smo narejeni tako, kot smo, se ponavadi zavemo dragocenosti
zdravja šele, ko ga izgubljamo ali celo povsem izgubimo. Takrat začnemo iskati prav vse rešitve, kako bi si zdravje povrnili, pri tem nas
ne zanima ne količina časa ne denarja, samo da bi si povrnili zmožnost ponovno normalno delovati in živeti.
Bolezen je treba odležati
Ko se ne želimo ukvarjati z majhnimi težavami, nam življenje pošilja vse
večje in težje preizkušnje. To velja tudi za na videz nedolžne prehlade, ki
imajo od jeseni do pomladi svojo razgrajaško zabavo po naših telesih in
Dragica Sušnik
sploh ne več tako nedolžne gripe in pljučnice, ki so v tem času položile
skoraj petino prebivalstva v posteljo.
Ker danes v sodobnem svetu štejeta samo še produktivnost in koristnost posameznika, si nihče več ne upa odležati niti prehladnega obolenja, ki se zaradi tega vleče in vleče v neskončnost ali pa se dodatno zakomplicira.
Bojimo se odpočiti in se postaviti na prvo mesto, ker nočemo veljati za
‚izgube‘, ker se tresemo za službo ali delo in s tem v največ primerih tudi
svojo eksistenco. Zato danes vsakega, ki hoče prehlad odležati, gledajo kot
lenobo in ga ne jemljejo resno, češ da bi moral samo vzeti prgišče tablet in
vseeno priti delat. Tako zelo se bojimo za svojo službo ali da bi nam ušlo
kakšno doživetje, denimo zabava, da ostanemo na nogah in s tem prikličemo nase sčasoma veliko resnejše težave, kot je bil začetni prehlad. Tudi če
nam drugi ne oporekajo pravice do počitka, smo ponavadi kar sami tisti, ki
od svojega telesa zahtevamo, da premika nemogoče meje. In tu je čas za
Po zdravje in zabavo v Terme Snovik
V času zimskih počitnic bomo popestrili vaš dan z bogato animacijsko
ponudbo za vso družino (športne in zabavne igre v bazenu, ustvarjalne
delavnice, družabne igre, plesne delavnice in še in še ...). Najmlajše bo večkrat
obiskal tudi palček Snoviček.
Počitniško varstvo - v Termah Snovik bodo vaši otroci v času zimskih počitnic
preživeli pestre in zabavne urice.
Zdrava rekreacija - razgibajte svoj organizem s plavanjem v termalni vodi.
Posebno doživetje - noč ima pač svojo moč, zato uživajte v nočnem kopanju.
Wellness - privoščite si pakete razvajanja - sami ali v dvoje.
Terme Snovik - Kamnik, T: 080 8123, www.terme-snovik.si, [email protected]
Občani Kamnika in Komende imajo 15% popust ob nakupu prenosljive vstopnice
(30 vstopov po 2 uri). Kopalna karta že od 6,52 € dalje. (Popusti se ne seštevajo.)
Kamniške novice
24
Februar 2015
Tematska priloga: Zdravje
znak STOP. Ustavimo se in poglejmo, kaj lahko naredimo, preden pride do
velikih in nepovratnih težav.
Kako jo preprečiti, preden se razvije
Bolezen je vedno znak nekega neravnovesja v telesu ali posledica
vnetnih procesov. Bolezenski mikrobi, virusi, bakterije in glivice so samo
seme, ki pade na plodno ali neplodno ‚zemljo‘, v tem primeru naš organizem. Če je naš organizem zakisan, če so v njem vnetja (lahko je kriva tudi
‚samo‘ nagnita zobna korenina), če ne počivamo in spimo dovolj, če se neustrezno prehranjujemo in če imamo ob tem še škodljive navade, bo naše
telo kot voljna prst, v kateri bodo uspevali škodljivci vseh vrst.
Če jim te ‚podlage‘ ne damo, se v nas ne morejo naseliti, se razmnožiti
in nas poskušati ubiti – kajti slednje je to, kar virusi počno, zajedajo svojega gostitelja, dokler ta ne podleže ali se jih nekako ubrani in prežene.
V idealnem svetu (a žal je naš svet daleč od tega) bi človek moral 8 ur
pretežno fizično delati, se prehranjevati obilneje enkrat v dnevu in enkrat
do dvakrat skromneje, dihati svež zrak, jesti neškropljeno hrano, ki zraste
iz zdravih in nezastrupljenih tal, se kakšno uro posvečati zabavi, nekaj ur
svoji družini in potem osem ur čvrsto odspati ter si s spancem obnoviti
moči. Vse to je danes za večino sodobnih ljudi samo oddaljen sen. Večina nas sedi v umetnih okoljih, v obilici elektrosmoga, ki ga ustvarjajo sodobne naprave, večina naših ur mineva v znamenju stresa in hude naglice,
gibamo se zelo malo ali premalo, vozimo se z avtomobili, vdihujemo onesnažen zrak in uživamo slabo, nevredno hrano, ki ji zelo manjka vitaminov
in mineralov. Glavobol nam prežene tableta, spanec, ki se zaradi živčnosti
in skrbi odmika, prikliče druga ali tretja tableta. Vse našteto ustvarja v našem telesu velikansko zakisanost, v kateri odlično uspevajo
škodljivci človeškega zdravja.
Večina ljudi se kljub naštetemu poleti dobro
počuti, podleže pa tegobam pozimi, ko je telo
najbolj osiromašeno ter izčrpano in ko tudi
zunanji mraz ter notranja pregretost prostorov
naredijo človeškemu organizmu še dodatno škodo.
“Zdravje ohranjamo z načinom
življenja. Ko pa to ni dovolj, dovolite,
da vam z znanjem pomagamo
farmacevti.”
PrimožMrakič,mag.farm.,LekarnaRadomlje
Dežurni lekarni od 1. 1. 2015
do 31. 12. 2015:
• Lekarna Kamnik
sob, ned in prazniki 17.00 — 20.00
• Lekarna Domžale
ned in prazniki 09.00 — 12.00
Sonce je naš velik zaveznik
Bistvo naših številnih težav pozimi z zdravjem je pomanjkanje ‹sončnega› vitamina D. Ko zaloge vitamina D v telesu drastično padejo, kar se zgodi
okoli novega leta ali najkasneje januarja, človek zboli. Zaloga vitamina D je
precej odvisna od stanja naših jeter, kajti v njih se ta vitamin skladišči. Če
so naša jetra prizadeta zaradi slabe prehrane ali škodljivih razvad (ponočevanje, premalo spanja, kajenje, alkohol), bomo čez poletje uskladiščene
zaloge vitamina D zelo hitro izrabili in bolezen bo tu.
Najbolje bi bilo seveda vse leto živeti v zmernem, milem podnebju z
obiljem sonca (osebno navijam za zdravilno morsko klimo), a kot vemo, si
tak življenjski slog lahko privoščijo samo tisti, ki imajo srečo, ali tisti z veliko denarja, ki jim ni treba več delati. Vsi drugi, ki moramo čez zimo ostati
tam, kjer pač bivamo in delamo, bi morali jemati pripravke z vitaminom
D3 ali uživati veliko rib. Pri slednjih pa je žal velik problem onesnaženost
morij v zadnjih desetletjih, zato je bolje, da jemljemo vitamin D v pršilih ali
tabletah kot pa nič. Od pomladi do pozne jeseni se skušajmo čim večkrat
zmerno nastaviti soncu (pet do deset minut na dan brez zaščite je dovolj)
in ne podlegajmo nepotrebno strašljivim opozorilom o škodljivosti sonca.
Februar 2015
25
Kamniške novice
Tematska priloga: Zdravje
Kar nas od jeseni do pomladi še bolj pesti kot odsotnost blagodejnih
sončnih žarkov, je pomanjkanje vitaminsko bogate hrane. Sezonskega sadja in zelenjave skorajda ni, tista, ki se prevaža k nam s kontejnerji iz daljnih
celin, je povsem brez pomembnih hranil in vitaminov ter mineralov. Zato
smo prisiljeni v prehranjevanje s pretežno procesirano ali vitaminsko pomanjkljivo hrano, kar zopet ustvari odlične pogoje za bolezen.
Vse je odvisno od imunosti
Ravno v času, ko si najpogosteje izrekamo dobre želje in si voščimo
zdravja, večina ljudi zboli. Zakaj? Eden od razlogov poleg prej naštetih je
tudi ta, da smo pozimi oziroma skoraj pet mesecev na leto pretežno zaprti v
ogrevane in slabo zračene prostore, kjer se patogeni organizmi nadvse radi
zadržujejo. Ker je človek njihov bistveni rezervoar za razmnoževanje, imajo
v zimskem času pravo veselico, saj se samo ‚premikajo‘ od enega gostitelja
k drugemu. Posledica je v vidna v epidemijah gripe in drugih prehladnih
vabljeni v našo
spletno trgovino!
Kamniške novice
26
Februar 2015
Tematska priloga: Zdravje
obolenj v tem času. Močan in odporen imunski odziv našega organizma je
alfa in omega vsega. Zelo škodljivo zanj je recimo pomanjkanje gibanja; pozimi se pač najraje igramo ‚kavč krompirje‘ in ne ljubi se nam na mraz, saj
je neprijeten in ga ne maramo. Zaradi pomanjkanja gibanja se limfni sistem
ne čisti sproti in to je zopet idealno okolje za viruse in bakterije. Zastala
limfa vpliva na to, da naš organizem ni sposoben čiščenja škodljivcev iz telesa. In ko mačke ni pri hiši, imajo miši ples, to ve vsak hišni gospodar! Da
odplaknemo škodljivce stran, nam bo pomagala tudi ustrezna hidriranost
telesa. Čeprav se sliši skoraj nelogično, moramo pozimi pravzaprav piti še
več vode in nesladkanih izotoničnih tekočin kot poleti (čaj, sveže stisnjeni
sadni sokovi, kokosova voda).
Izčrpanost, slaba volja, stres, občutek nesreče, nerazumljenosti in neljubljenosti ter psihična razdražljivost vplivata na naš imunski sistem podobno, kot prej opisano pomanjkanje pomembnih elementov. Samo vzdrževanje fizične hiše je premalo za dobro počutje, saj zdrav duh biva v zdravem
telesu in tudi obratno velja, da zdrav duh vpliva na boljše počutje vsega
organizma.
Če smo izčrpani, slabe volje, utrujeni, si zato omislimo dejavnosti, ki nas
veselijo in so obenem zdrave. Najbolj priporočljive v tem turobnem zimskem času so masaže, savne in podobna čutna razvajanja za telo.
Tudi s temi ukrepi lahko precej okrepimo prvo obrambno linijo telesa,
to so sluznice, ki opravljajo odločilno vlogo pri tem, ali bomo ostali zdravi
ali zboleli. Sluznice so naša carina, policija in vojska, če povemo po domače.
Če se lopovi in lumpi izmuznejo preko te meje, smo nasrkali. Pri preganjanju zločincev iz telesa pa nam bodo najbolj pomagala naslednja živila: vse,
kar vsebuje ogromno vitamina C, česen, kurkuma, ingver, kokosova voda in
kokosovo olje, banane, cvetača, pesa, hren, peteršilj, vodna kreša, pastinak,
čebula in oreški. V tem neprijetnem času pomanjkanja in tegob moramo
uživati tudi čim več prebiotikov in probiotikov, saj se kar 70 odstotkov imunosti ali celo še več tvori prav v črevesju, pa čeprav nam misel na to, da je
od naših črev in prebavil odvisno tri četrt našega zdravja, morda ni pri srcu
ali se nam ne zdi dostojna.
Uživajmo kislo zelje, repo, kefir, jogurte, tempeh, sirotko in vsa podobna
živila ali pripravke, ki vsebujejo koristne desnosučne mlečno-kislinske bakterije. To so edine bakterije, ki našemu telesu naredijo vso korist in nobene
škode (čeprav antibiotiki pobijejo škodljive bakterije, žal pobijejo tudi večino naše koristne črevesne flore!). Kdor ima težave z nenehnimi prehladi ali
gripo in komplikacije, kot je pljučnica, mora vedeti, da je njegovo telo teh
koristnih bakterij zelo osiromašeno, saj sta debelo črevo in stanje pljuč ter
dihal in dihalnih sluznic 100-odstotno povezana.
goba ganoderma lucidum, rožni koren, izvleček grenivkinih pečk, zelene in
rjave alge, kolostrum, aloe vera, jagode goji in camu-camu. Vse našteto je
‚težka artilerija‘, s katero pomagamo izčrpanemu in oslabelemu telesu, da
z našega ozemlja prežene sovražne vojske bacilov.
Vse omenjeno pa pomaga telesu tudi pri borbi z drugimi vnetnimi procesi ali celo resnejšimi boleznimi sodobnega časa. Ne pozabimo tudi na
uživanje veliko cinka in selena, saj ta dva minerala igrata ključno vlogo pri
obrambi našega organizma. Lahko jemljemo nadomestke, še bolje pa bo,
če poiščemo naraven vir obojega, ki se nahaja v morskih sadežih, pivskem
kvasu, jetrih, špinači, korenju, ovsenih kosmičih in otrobih (cink) ter piščancu, rjavem rižu, soji, javorjevem sirupu, ananasu in brazilskih oreških
ter polnozrnatih žitih (selen). Selen je na sploh eden bistvenih ‚obrambnih‘
elementov, ker deluje protivirusno in spodbuja aktivnost limfocitov T, naravnih celic ubijalk našega telesa, ki se bori proti tujkom, ki vdrejo v naše
telo ob bolezni.
V zimskem času in ob prehodu v pomlad pomagajmo svojemu telesu
tudi z blagodejnimi terapijami, kot je samomasaža z eteričnimi olji, pijmo
dovolj tekočin in počivajmo, če smo bolni. Tisti trenutek, ko ozdravimo, pa
si naredimo dober načrt za kakovostnejše življenje, ki bo vključevalo primerno uravnoteženost fizične dejavnosti, počitka, dela in zabave.
Foto: Shutterstock in iStock
UHAJANJE URINA IN OHLAPNA NOŽNICA
Zdravljenje stresne,
urgentne in mešane
inkontinence, ter suhe
in ohlapne nožnice
Pomagajmo si s pripravki
s co2 laserjem-FemiliFttm,
plaZmo, Bogato s tromBociti
in ives nevromodulacijo.
KALLISTE MEDICINSKI CENTER
Ko prva obrambna linija odpove, se moramo potruditi, da telesu zagotovimo čim več koristnih snovi, ki jih lahko najdemo v že omenjenih živilih in
pa tudi raznih prehranskih dodatkih ter pripravkih, kot so betaglukani, macesnova smola, ameriški slamnik, šisandra, ginseng, propolis, gobe reishi,
slamnikarska 3b si-1230 domžale
t : 01 72 44 300 m: 040 454 171
[email protected] www.kalliste.si
Kalliste_oglas_novi.indd 8
Tudi srce je mišica!
Koencim Q10 svetovno znanega proizvajalca Kaneka je ena
najčistejših oblik koencima Q10. Izdelek je primeren tudi za
vegetarijance. Ne vsebuje sladil, arom, laktoze in glutena.
Poleg koencima Q10 sta v izdelku prisotna še vitamina D in E.
Vitamin E ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom,
vitamin D pa prispeva k delovanju mišic.
Februar 2015
27
Kamniške novice
2/13/15 9:56 A
www.miranbrodar-sp.si
Šport
ODBOJKA
DIMNIKI
Naše podjetje vam nudi brezplačne oglede in svetovanje.
Vgrajujemo tuljave iz najkvalitetnejših kislinsko odpornih
materialov s certifikatom (1.4404.)
- Povrtavanje in sanacija opečnatih dimnikov z vstavitvijo Inox tuljav,
- montaža troslojnih dimnikov ob fasadi,
- izdelava dimniških priključkov po meri,
- izdelava Inox krovnih plošč in dimniških pokrovov po meri,
- vgradnja kaminov,
- druga zaključna dela v gradbeništvu,
- 10 letna garancija na opravljeno delo.
Podjetje za dimniško tehniko ter storitve, Miran Brodar s.p.
Klavčičeva 11, 1241 Kamnik, Slovenija
GSM: 041492169, T: (01) 831 51 82
E: [email protected]
Trgovina SAM
NOVO!
v KAMNIKU
Sam d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Spoštovani kupci, obveščamo vas, da bomo
na Medvedovi 15c v Kamniku (bivši Gaber),
v ponedeljek, 2. marca odprli trgovino,
kjer boste našli vse, kar potrebujete za
gradnjo, obnovo in nego doma.
Nakupe do tedaj lahko opravite
v trgovini Sam Stranje in Sam Jarše.
Vabljeni v trgovine
vijaki, okovje, električno
in ročno orodje
gradbeni material
in kritine
vrtni program
vodovod in ogrevanje
elektro program,
svetila, sijalke
fasade, barve, laki
in delovna zaščita
metalurgija
Calcitovke s prednostjo v Maribor
Igralke Calcit Volleyballa so v
prvi finalni tekmi Interlige pred
domačimi gledalci letos prvič
premagale Novo KBM Branik s
3:2 in tako s prednostjo odhajajo
na povratno tekmo v Maribor. V
primeru kakršnekoli zmage bodo
Kamničanke še drugič zapored
osvojile to lovoriko. Domačemu
prvenstvu se bodo Kamničanke
pridružile v zaključnih bojih. Tam
pa v modri skupini že uspešno tekmujejo Calcitovci. Le ti so v modri
skupini morali priznati premoč le
ekipi ACH Volleya, pa še to po pravi
drami, pred polno kamniško dvorano, s 3:2. Sicer pa so po vrsti premagovali vse svoje nasprotnike (2x Triglav, Salonit, Pomurje in Krko). Kot kaže,
bo tekma v Tivoliju odločala, katera ekipa bo kot prva krenila v zaključne
boje. V drugi ligi pa so mlade Kamničanke presenetljivo glede na položaj
na lestvici premagale ekipo Triglava, a prav tako presenetljivo izgubile
proti zadnjemu Vitalu. Točko so odščipnile tudi Žirovnici. O obstanku v
ligi bo najbrž odločala prav naslednja tekma proti Novemu mestu. Zato
pa se lahko prvič v zgodovini kluba, že štiri kroge pred koncem prvenstva,
uvrstitve v drugo ligo veselijo mladi Kamničani pod vodstvom Gregorja
Hribarja. Ti so še naprej brez poraza, o njihovi letošnji premoči pa priča
podatek, da so v 14. krogih izgubili le šest setov. (Foto: Tine Forštnarič)
KOŠARKA
Helios Sunsi po 77 dneh do zmage
Igralci domžalskega Heliosa so po osmih krogih (29.11.) le dočakali
zmago v državnem prvenstvu. V Domžalah so premagali Grosbasket s
79:75. Že v preteklem krogu so namučili Krko in izgubili le za en koš. Še
pred tem pa so izgubili proti Mariboru in so trenutno na 10. mestu s petimi zmagami. Po dolgem času prvič ne bodo nastopili v ligi za prvaka.
Še naprej pa so brez zmage v prvi ligi Domžalčanke, ki so v zadnjih treh
krogih izgubile proti Grosbasketu, Mariboru in Celju ter se tako še naprej
oklepajo zadnjega mesta. V drugi ligi pa sapa pojema tudi ekipi Vzajemci
Lastovka. Le ti so v zadnjih treh krogih premagali Plamo Pur ter izgubili
proti Kolpi iz Črnomlja in Triglavu Elektro gorenjski prodaji. Domžalčani
so padli na 3. mesto. V tretji ligi so igralci Calcit Basketballa zabeležili dva
poraza proti Union Olimpiji mladi in Jančam ter so z dvema zmagama na
zadnjem mestu na lestvici. V četrti ligi Zahod B so igralci Komende izgubili
proti Kočevju in so trenutno na 2. mestu.
TEK
Podelili nagrade najboljšim tekačem
Tekaški pokal Občine Kamnik je v letu 2014 potekal že tretje leto zapored. Sestavljalo ga je šest tekov, in sicer 19. gorski tek k Sv. Primožu,
26. mekinjski kros, 16. gorski tek na Grintovec – Državno prvenstvo za
mladino – Tekma za svetovni pokal, 9. češnjiški tek – Memorial Zdravka
Berlica, 6. Veronikin tek in 14. Miklavžev tek. Pokal je obsegal 12 kategorij. Za končno skupno razvrstitev v pokalu je moral tekmovalec imeti uvrstitve vsaj na treh tekmah. V najelitnejši kategoriji članov in članic je pri
moških slavil Boštjan Erjavšek pred Francijem Volkarjem in Sebastjanom
Zarnikom, pri ženskah pa Katja Kosmatin pred Nino Oražem in Uršo Trobec. (Foto: KGT Papež)
Naročite kurilno
olje na dom!
Pri plačilu z gotovino nudimo
BREZPLAČNO DOSTAVO
(od 1000 l naprej)!
[email protected]
Kamniške novice
28
Februar 2015
Šport
BIATLON
Uspešni biatlonci
Slovenski biatlonci so bili na zadnjih prizoriščih uspešni, še posebej
Jakov Fak, ki je v češkem Novem mestu dvakrat stal na najvišji stopnički.
Klemen Bauer je bil v sprintu 24., v zasledovalni tekmi pa 46. Teja Gregorin
je bila v sprintu 41., v zasledovanju pa je uvrstitev popravila in bila na koncu 26. Andreja Mali se z 68. mestom v sprintu ni uvrstila na zasledovalno
tekmo. Mešana štafeta je osvojila osmo mesto. Na Holmenkolnu pa je bila
Teja na individualni tekmi 25., Andreja 70. in Klemen 85. V sprintu je Teja
osvojila 29. mesto, Andreja 60. in Klemen 49. Moška štafeta je bila 12.,
ženska pa 15.
SMUČARSKI SKOKI
Pungertar trikrat do točk
Kamniški smučarski skakalec Matjaž Pungertar je na zadnjih treh skakalnih prizoriščih trikrat osvojil točke, trikrat pa tudi ostal brez njih. V
Sapporu je osvojil 23. in 42. mesto, v Willingenu je bil 29. in 46., v Titisee
Neustadtu je osvojil 30. in 50. mesto. Na poletih v Vikersundu, kjer je Peter
Prevc kot prvi preletel magično mejo 250 metrov, Matjaž ni bil med izbranci slovenskega trenerja.
PLISE SENČILA
DECORUS
TEL.: 01 / 8394000
www.decorus.si
ljubljanska c. 21/c
kamnik
kupon 15% popust
tovnega pokala za posameznike, kjer je bil boljši Robert Ernjesi iz Srbije.
Peter je na koncu še vedno osvojil odlično 7. mesto.
PLES
NAMIZNI TENIS
Dvojica leta sta Andraž in Dejan
Mengšani premagali Arrigoni
Namiznoteniški klub Mengeš je z zmago proti Arrigoniju s 5:0 ter porazi proti Iliriji (5:3), Kemi II (5:2) in Cirkovcem (5:1) trenutno na 8. mestu z
osmimi točkami v prvi namiznoteniški ligi.
KEGLJANJE
Tri zaporedne zmage Kamničanov
Kamniški kegljači so v zadnjih treh krogih državnega prvenstva prav
tolikokrat slavili. Po vrsti so premagali Proteus z 8:0, Litijo s 7:1 in Silok s
6:2 ter so se na lestvici povzpeli na 3. mesto. Nasprotno pa so po lestvici
na 6. mesto nazadovale Kamničanke, ki so izgubile proti Proteusu s 5:3 in
Celju z 8:0, premagale pa Ograjco s 6:2. V tretji ligi so Kamničani trenutno
na 8. mestu. V zadnjih treh krogih so premagali Železnike in Lokomotivo,
izgubili pa proti Izoli. Dekleta so v tretji ligi 5., v zadnjih dveh krogih pa so
izgubile proti Izoli in Krki. Peter Jantol je z odličnimi nastopi na svetovnem pokalu za mladince v nemškem Hirschau prišel vse do polfinala sve-
Februar 2015
29
Plesna zveza Slovenije je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
podelila priznanja za vrhunske
plesne rezultate v letu 2014. Med
nominiranimi sta bila tudi pričakovano plesalca in trenerja Plesne
šole Miki, ki sta letos blestela tako
na državni, kot tudi evropski in
svetovni ravni. Dejan Djurovič in
Andraž Mrak sta v kategoriji dvojic
v electric boogiju postala evropska
in svetovna prvaka v letu 2014. To
je opazila tudi Plesna zveza Slovenije, ki ju zasluženo nagradila s posebnim priznanjem za dvojico leta
2014. (Foto: Anja Jurič)
Cico1
Kamniške novice
Mali oglasi
Brezplačni mali oglasi!
Male oglase lahko pošljete s
priloženim kuponom v kuverti
na naslov:
IR image d. o. o., Kamniške
novice, Medvedova 25, 1241
Kamnik, na kuverto pa napišite
še »Mali oglasi«.
Za resničnost in vsebino
objavljenih malih oglasov in
sporočil odgovarja izključno
naročnik. Uredništvo si pridržuje
pravico, da preveri verodostojnost vsebine malih oglasov,
prav tako si pridržujemo pravico
krajšanja malih oglasov. Oglasov
po telefonu ne sprejemamo,
niti ne posredujemo naslovov
oglaševalcev!
Pišite čitljivo in razumljivo!
Pri objavi bomo upoštevali le
oglase do 10 besed.
Oglase za naslednjo številko
Kamniških novic sprejemamo do
petka, 13. marca 2015, in bodo
objavljeni v reviji, ki bo izšla 20.
marca 2015.
Malih oglasov po elektronski
pošti iz objektivnih in zakonskih
razlogov ne sprejemamo več.
Posebno obvestilo: storitvenih
malih oglasov ne objavljamo
več!
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
PRODAM
• Smuči Elan: 170 cm s smuč. čevlji št. 39
znamke Alpina; plašč: zimski ženski rjav
št.54 in moški sivočrn; zibko: leseno
rjavo; Burde: s kroji in prevodi, stare,
dobro ohranjene; krila, jakne skoraj
nove, različne zimske in prehodne,
gobeline: različne velikosti in motivi;
ugodno. 051/215-584
• Nov tricikel poganjalec Pikolo v
rumeno modri barvi, cena 55 evrov.
Posteljni vložek za bolniško posteljo,
rabljen 3 mesece 200x90 in Peugeot
206 cabriolet zelene barve l.2002
170.000 km. 041/907-778
• Ročno izdelano in poslikano zibko s
posteljnino, vse nerabljeno. 031/745094
• Okenska krila Jelovica s termopan
steklom (130x71) 3 kosi; z navadnim
•
•
•
•
•
•
•
steklom (90x77) 1 kos, cena 9 evrov/
kos. 031/411-285
Spalnico, zelo ohranjeno. 051/326-076
Omaro za dnevno sobo, malo rabljeno,
po simbolični ceni. 031/522-575
Zimske gume Sava Eskimo s platišči
205/60 R16, rabljene eno sezono.
041/576-070
Hladilnik Gorenje (55x85), malo rabljen
(2-3) leta, za 70 evrov; pomivalni stroj
Zanussi, funkcionalen, ohranjen,
ugodno prodam za 65 evrov. Dop. ali po
21. uri. 051/431-441
Voziček Quinny speed SX, turkizne
barve, lupinico Maxi Cosi 0+ za 50 evrov;
stekleno mizo 80x140 cm, kaljeno
steklo, kovinsko ogrodje za 120 evrov.
051/411-096
Gobeline, različni modeli in velikosti.
041/772-067
Klavirsko harmoniko Hohner (manjša)
in violino J.C. Kloz, Mittenwald An.
1788. 041/952-791
Toplotno črpalko TČ2 vzrtje 231 ECO
Termotehnika, rabljeno 6 mesecev.
041/508-787
Malo rabljeno kopalno kad in bide ter
ostanke raznih ploščic. 070/597-338
Otroško posteljo z vso opremo, kot
novo. 041/928-250
Mladinsko sobo Jure, postelja, pisalna
miza, omara za 100 evrov. 041/384-140
Kuhinjsko napo v beli barvi-Burja 25
evrov, 4 kosi vratnih kril ( 2x hrastov
furnir, 2x masiva ) za 5 evrov; 2 kosa
lestenec (1x nov, zapakiran 25 evrov, 1
kos rabljen 5 evrov) 041/201-567
Zelo lepo diatonično harmoniko cis, fis,
h od ansambla Čuki. Cena po dogovoru.
041/975-030
Harmoniko Hohner- diatonična
ADG- obnovljena. Cena 700 evrov.
031/565-981
Seat Ibiza sport 1,4 16V, letnik 2008,
registriran do 16.1.2016, 75.000 km,
1. lastnik, prodam 4.200 eur + letne
zimske gume. 070/748-292
Nov temnomoder suknjič, primeren za
birmo, za 20 evrov. 01/8315-388
Knjige, zbirka Zlata knjiga, več kot 30
knjig za 100 evrov. 041/313-960
Kotno sedežno garnituro, cena 80
evrov. 041/326-246
Avia DVD/DVX predvajalnik, nov, 20
evrov. Jeklenko za plin 10 kg, cena 10
evrov. Masažno kad za noge 5 evrov.
031/549-005
Pograd Alples, rjave barve, dobro
ohranjen, cena 150 evrov. 041/522-010
4 letne Kumho gume 23,5x55RI7 99H za
100 evrov. 01/7210-569
Košaro za dojenčka, posteljico 120x60
cm, pralni stroj, nov opekač kruha in
aparat za kuhanje kave, lestenec, uto za
psa. 031/313-617
KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)
Ime in priimek:
Naslov: Telefon:
Status:
(prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo, ...)
Vsebina:
• Obnovljene citre s kovčkom, cena 300
evrov. 01/721-33-93
• Opremljeno počitniško prikolico,
postavljeno v avtokampu Fiesa.
031/449-560
• Dvodelno novo leseno belo polkno
viš. 160, šir. 95cm, samo 40 evrov.
040/751-604
• Profesionalni sušilec prostorov
Dautherm omega Air CDT 35. 031/371671
• Otroško masivno smrekovo posteljo
(200x80 cm) z vzmetnico, dvignjeno
s toboganom, pisalno mizo, manjšo
omaro in knjižni regal. Vse za 150
evrov, odlično ohranjeno. Masivni
posteljni okvir (smreka) 190x180
cm za 50 evrov. Kontakt po 14. uri.
031/347-303
• Renault Clio, l. 2004, 40.000km, odlično
ohranjen. 040/260-276
• Radio Telefunken, svečnike, čelade.
031/338-749
• Aparat za vakumiranje, električni raženj
prodam. 031/338-749
KUPIM
• Razne stare predmete, odlikovanja
značke, bajonete, razglednice, kovance,
knjige slike, kipce in podobno.
051/740-430
• Kamnik z okolico: kupim nezazidljivo
parcelo od 200m2 do 300m2 za vrt.
070/463-045
• Avto od letnika 1998 naprej. 031/264290
• Odkupujem Tomosove stare motorje
in druge, lahko v okvari ali nevozne. Po
simbolični ceni odkupujem Rog, Pony
kolesa. 031/221-927
• Moško narodno nošo, škornji št. 4243,5. 031/381-425
NEPREMIČNINE
• Oddam stanovanje v visokem pritličju,
s pokrito teraso, z atrijem in dvema
parkirnima mestoma, 5 min iz
Kamnika. 041/751-266
• Kočo na Veliki planini, popolnoma
obnovljeno, prodam. 040/554-000
• Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd.
040/554-000
• Oddam zelenjavni vrt v Podgorju.
041/652-789
• V Trzinu oddamo dvosobno
opremljeno stanovanje v hiši, lasten
vhod, centralna klima, internet, dve
parkirišči. 041/378-195
• Sobo s kopalnico, lasten vhod,
oddamo. 041/293-893
• Oddam 1,5-stanovanje (45m2) v
Radomljah. Ima svoje dvorišče,
parkirišče, vrt, teraso. Prijetna in mirna
lokacija. 230 evrov. 031/350-702
• Oddam garažni boks na Ljubljanski
cesti 41 v Kamniku. 040/303-913
• Prodam 2-sobno stanovanje v Kamniku,
61m2, 3/4 nadstropje, letnik 2007,
2 garažna prostora. 95.000 evrov.
040/278-271
• Prodam enoinpolsobno stanovanje
v Črnučah, l.1973. cena 95.000 evrov.
041/456-374
• V Gorenjah nad Blagovico prodam hišo
304m2, podaljšana 4. gradb. faza, l.
2005, 1543 m 2, lep razgled na dolino.
Cena po dogovoru. Izkaz po projektu.
041/442-303
• Prodam nezazidljivo parcelo 700m2,
Gozd nad Kamnikom, lepa lega parcele,
v naravi, ZK in dostop urejeno, po 16.
uri, cena 37.990 evrov. 041/642-249
• Domžale (Krumperška ul.) prodam
zazidljivo zemljišče 400m2, v urejenem
naselju, brez bremen. 031/598-620
• Ugodno prodam 1-sobno stanovanje
na Tunjiški ul., 3 nadstropje, mirno in
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
sončno. Cena 54.500 evrov. 01/8397049 ali 031/435-925
Oddam parkirni prostor v garaži na
Ljubljanski cesti 4G. 040/720-216
Prodam zazidljivo parcelo v
Tomačevem, 2625m2, možnost po
parcelah. Cena 150 evrov/m2. 031/686023
Na Duplici, Groharjeva, prodam
pritlično 1-sobno stanovanje, dva
balkona, obnovljeno. 041/816-752
Oddam garažo na Kranjski cesti v
Kamniku. 051/864-459
Prodam bivalni vikend z vrtom in
sadovnjakom nad Vranskem na veliki
sončni parceli. 041/744-597
V najem vzamem vrt ali njivo v
Kamniku ali okolici. 06/8155-187
Nekadilcem oddam garsonjero v Zg.
Jaršah-Domžale. 031/653-639
Prodam 1,5-sobno stanovanje z atrijem
v Kamniku. Ljubljanska c. 031/372-216
Oddam parkirno mesto v zgornji
garažni etaži, Ljubljanska 4 E, Kamnik.
041/651-702
Prodam zazidljivo parcelo, KrižKomenda, 522m2, ravna, sončna, brez
bremen. 041/335-188
Kupim ali najamem solidno stanovanje,
dvosobno od Lj. do Kamnika. 031/843061
Menjam vikend v Šmarjeških toplicah
za zazidljivo parcelo ali stanovanje.
031/843-061
Prodam vrstno hišo v Trzinu, cena
270.000 evrov. 041/723-306
Prodam 5-sobno stanovanje v Kamniku,
K.S. center, 122m2, balkon, 2 garaži
in 3 parkirna mesta, 164.000 evrov.
031/596-548
Oddam sobo v Kamniku v bloku.
Souporaba kuhinje in kopalnice. 031
813 101
Oddam stanovanje 28m2 garaža,
shrambo na Ljubljanski cesti v Trzinu.
041 640 592
V Mengšu oddam opremljeno
dvoinpolsobno stanovanje v hiši 280
evrov – ostalo po dogovoru. 031 758
126
Najamem ali kupim garažo v Domžalah,
okolica Mercator centra. 031 338 749
PODARIM
• Podarim kompletno spalnico. 051/326076
• Podarim komplet računalnik (ekran,
tipkovnica, miška, pisalniški stol)
041/384-140
• Podarim 2 meseca stare mladičke,
mešančki z labradorjem. 070/716-162
OSTALO
• Varstvo otrok na mojem domu v
Kamniku, hiša z vrtom. Jana 040/581292
• Iščem osebo za pomoč pri
gospodinjskih opravilih. 041/826-209
• Upokojen, 80 let, visok 180 cm, strojni
ključavničar, iščem vdovo ali samsko
za resno zvezo, bil bi pri vam! Šifra:
deloven. 01/721-17-55
• Prosim, če mi kdo podari avto in vlak
na daljinsko upravljanje, plišaste
igrače, ježa, sovo, žabo, linota
medveda, rabljeno starejšo diatonično
harmoniko. 051/236-302
• Prosim, če mi kdo lahko podari
multipraktik. 051/655-295
• Prosim, če mi kdo lahko podari sobno
kolo. 040/350-415
• Podarite odvečne knjige, priročnike.
Pokličite, pridem z veseljem, jih
odpeljem in ohranim. 030 996 225
• Star sem 45 let in bi rad spoznal dekle,
staro od 30 do 45 let. 070 824 633 (SMS)
Kamniške novice
30
Februar 2015
SUZUKI /
S-Cross 1.6 4X4 Elegance 19.500 €
Jimny 1.3 AC 4x4
16.890 €
Elegance, 2014, novo, 0 km, parkirni senzorji,
avt. klima, BT, USB, senzor za dež, tempomat,
ksenon, ...
2014, novo, 0 km, klima, abs, el. stekla, el.
nast. ogledala, servo, 2x airbag, radio CD USB
mP3, kovinska barva, ...
S60 D2 Momentum
V40 Cross Country
22.990 €
16.570 €
13.990 €
2014, novo , 0 km, digitalni prikazovalnik,
parkirni senzorji, High performance audio,
USB, BT, ...
116d
320dt xDrive SPORT LINE 36.927 €
2011, rabljeno, 160.679 km, park. senzorji
spredaj in zadaj, tempomat, usnje, 17” alu
platišča,…,
X3 2.0d xDrive
2014, rabljeno, 17.162 km, alu platišča,
parkirni sezorji, xenon žarometi, tempomat,
avtomatski menjalnik, štirikolesni pogon, ...
2009, rabljeno, 138.265 km, alu platišča, avt.
klima, usnjen multifunkcijski volan, pdc, ...
BMW /
2012, rabljeno, 145.692 km, alu platišča, avt.
klima, parkirni sezorji, tempomat, navigacijski
sistem, ...
2010, rabljeno, 134.106 km, avt. klima,
meglenke, ESP, 4x airbag, servo, 1. lastnik,
servisna knjižica, ...
EOM
0%
VW Golf Plus 1.6 TDI
8.310 €
2010, rabljeno, 150.435 km, avt. klima,
navigacija, ESP, pranje žarometov, alu platišča,
park. senzorji, meglenke, servo, 1. lastnik,
servisna knjižica, ...
Swift 1.2 Comfort
9.999 €
5 vrat, 2014, novo, 0 km, klima, ABS, ESP, el.
stekla, el. nast. ogledala, servo, 7x airbag, radio
CD USB mP3, ...
V70 D3 Momentum
15.990 €
XC60 2.4d AWD
15.990 €
2011, rabljeno, 188.606 km, avtomatski
menjalnik, navigacija, usnje, gretje sedežev,
multimedia, BT, ...
2008, rabljeno, 186.811 km, tempomat, 18 ”
alu platišča, zimske pnevmatike, vlečna kljuka,
prostoročna telefonija, ...
X5 3.0d xDrive
318d touring
Rok, GSM: 051 212 969
17.990 €
RABLJENA VOZILA /
VW Golf karavan 1.6 TDI 8.990 €
14.900 €
Tilen, GSM: 051 687 064
V60 Ocean Race
2011, rabljeno, 155.872 km, park. senzorji,
tempomat, mP3, USB, BT telefonija, senzor za
dež, el. zapiranje ogledal, ...
14.999 €
Swift Sport 1.6
2014, novo, 0 km, avt. klima, navigacija, BT, el. 2014, novo, 0 km, avt. klima, BT, ksenon,
zapiranje ogledal, 16” alu platišča, el. stekla, ... športni sedeži, 17” alu platišča, ...
VOLVO /
12.500 €
Klemen, GSM: 051 609 013
SX4 1.6 4x4 NAVI
Audi A3 1.6 TDI
68.798 €
2014, rabljeno, 22.725 km, navigacija, alu
platišča, avt. klima, tempomat, soft close,
komfortni dostop, usnjeno oblazinjenje, ...
12.990 €
2009, rabljeno, 151.435 km, alu platišča, avt.
klima, parkirni sezorji, strešni nosilci, ...
Robert, GSM: 051 371 251
12.900 €
2012, rabljeno, 159.292 km, avt. klima, ABS,
4x airbag, DCZ, NAVIGACIJA, ESP, meglenke,
1. lastnik, servisna knjiga, ...
Citroen DS5 2.0 Hdi So Chic 18.900 €
2012, rabljeno, 112.900 km, avt. klima, ABS,
4x airbag, DCZ, NAVIGACIJA, ESP, meglenke,
1. lastnik, servisna knjiga, ...
sEstavljanka
VW Caddy 1.6TDI
10.210 €
2012, rabljeno, 78.346 km, avt. klima, ESP,
4x airbag, servo, 1. lastnik, servisna knjižica,
DCZ, el. stekla, ...
5.300 €*
2014
5.300 €*
2015
kaskO
gratis*
5.300 €*
2016
* Primer izračuna lizinga: Maloprodajna cena vozila 15.900 EUR z vključenim DDV, plačilo ob sklenitvi pogodbe znaša 5.300 EUR, sledita še dva letna obroka po 5.300 EUR. Pri izračunu je uporabljena fiksna obrestna mera
0%, stroškov sklenitve oz. vodenja pogodbe ni. EOM (efektivna obrestna mera) znaša 0%. EOM se sprememni, če se spremenijo parametri izračuna. V ponudbo je vključeno tudi brezplačno kasko zavarovanje in zavarovanje
proti kraji, ob pogoju, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje) sklenjeno pri družbi SKB Leasing d.o.o.. Zavarovanje ostalih rizikov je opcijsko in plačljivo posebej.
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,2-5,9 l/100km in 110-135 g/km, emisijska stopnja: EURO5, EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0064-0,1616 g/km, trdi delci: 0,00017-0,00027 g/km, število delcev:
0,01-0,05 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.
Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih
osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko
brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si.
080
88 83
www.suzuki.si
Brezplačni info
Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00 / odpiralni čas: pon-pet 8.00-18.00
www.avto-aktiv.si
BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO, center priložnosti in znanja
ponuja zanimive in kvalitetne programe:
www.bc-naklo.si
SREdNjA ŠOLA
Gimnazija: strokovna gimnazija
Srednja strokovna in poklicna šola: kmetijsko-podjetniški tehnik,
naravovarstveni tehnik, živilsko prehranski tehnik, hortikulturni tehnik,
gospodar na podeželju, pek, slaščičar, mesar – NOVO, vrtnar,
cvetličar, pomočnik v biotehniki in oskrbi.
VIŠjA STROKOVNA ŠOLA
upravljanje podeželja in krajine – inženir kmetijstva in krajine
naravovarstvo – inženir naravovarstva
hortikultura – inženir hortikulture
MEdpOdjETNIŠKI IzOBRAžEVALNI CENTER
Izobraževanje odraslih: zajema zgoraj navedene srednješolske
programe, NPK-je, različne tečaje s področja živilstva, hortikulture,
zdravega načina življenja, kmetijstva, ... strokovna usposabljanja in seminarje.
Svoje znanje lahko nadgradite tudi na tečajih:
3. 3. – 12. 3. 2015: Vrtnarjenje po biodinamiki
4. 3. – 25. 3. 2015: Permakultura v vrtu
17. 3. 2015: Obrezovanje in nega sadnega drevja
22. 3. 2015: Trendi v floristiki 2015
30. 3. 2015: Izdelovanje velikonočnih aranžmajev
15. 4. -17. 4. 2015: Osnovno usposabljanje FITO – za IZVAJALCE
(za pridobitev FITO izkaznice za nakup FFS-jev)
16. 4. – 13. 5.2015: Vrtnarjenje za vsakogar
Več informacij na brezplačni številki • 080 39 00
VABIMO VAS:
18.3. Otvoritev
fotografske razstave
Velikonočna dekoracija v Vatikanu,
Mestna knjižnica Ljubljana
23.4. DAN ODPRTIH VRAT
v Biotehniškem centru Naklo
(prodaja eko semen in sadik, degustacije,
vodenje po posestvu, predavanja
s področja vrtnarjenja in zeliščarstva …)
www.peugeot.si
PEUGEOT 2008
1,6 HDi / Stop&Start sistem
1€ KASKO 0 % OBRESTI
*Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo 2008 Active (2008 Active 1,6 e-HDi 68 kW) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV
18.908 EUR; mesečni obrok je 109 EUR pri 46,25 % pologu in ročnosti 36 mesecev; zadnji obrok 33 % od maloprodajne cene vozila; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 25. 01. 2015 znaša 0 % in se spremeni, če se
spremenijo elementi izračuna; stroški odobritve financiranja znašajo 0 %; skupna letna obrestna mera je 0 %; financirana vrednost 10.163 EUR; skupni znesek za plačilo 18.908 EUR; stranka prejme tudi jamstvo za dobo
4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60.000 km; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča avtomobilski kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje
si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice in da stranki z neustrezno boniteto brez obrazložitve odkloni sklenitev pogodbe. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,0 l/100 km. Izpuh CO2: 103 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične
emisije dušikovih oksidov NOx: 0,1395 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00008 g/km. Število delcev: 0,24. Ogljikov dioksid (CO2)
je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju
kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT 2008
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
RODEX.indd 1
KONCESIONAR LETA 2014
2/6/15 10:33 AM